Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je po pregledu izvrševanja državnega proračuna ugotovilo, da mu do konca leta primanjkuje približno 133 milijonov evrov. Na ministrstvu opozarjajo, da gre za resno finančno težavo, ki bi lahko vplivala na zagotavljanje zakonsko določenih obveznosti.
Resna finančna težava za šolsko ministrstvo
»Stanje je alarmantno. To niso sredstva za nove projekte ali dodatne ambicije ministrstva. Ugotovljeni primanjkljaj je resen in zaskrbljujoč,« je poudaril minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević.
Največji delež ugotovljenega primanjkljaja se nanaša na področje osnovnega in srednjega šolstva, kjer po podatkih ministrstva manjka približno 111,6 milijona evrov. Gre za sredstva, ki so namenjena izvajanju temeljnih nalog in obveznosti v vzgojno-izobraževalnem sistemu.
Dodatna finančna vrzel se pojavlja tudi na področju visokega šolstva, kjer primanjkljaj znaša približno 21,3 milijona evrov. Od tega je:
20 milijonov evrov potrebnih za izpolnjevanje zakonskih obveznosti financiranja visokega šolstva,
1,3 milijona evrov pa za raziskovalno infrastrukturo FAIR.
Uspeli zagotoviti 20 milijonov, a to je daleč od cilja
Ministrstvo je po lastnih navedbah pregledalo možnosti notranjih prerazporeditev sredstev in racionalizacije znotraj finančnega načrta. Z notranjimi ukrepi je uspelo zagotoviti približno 20 milijonov evrov, s katerimi so pokrili najnujnejše potrebe.
Kljub temu po prerazporeditvah ostaja še približno 113 milijonov evrov primanjkljaja, ki ga po oceni ministrstva z obstoječimi proračunskimi sredstvi ni več mogoče zagotoviti.
Na ministrstvu bodo zato potrebne dodatne proračunske rešitve, saj bi pomanjkanje sredstev lahko otežilo nemoteno izvajanje obveznosti na področju izobraževanja, znanosti in raziskovalne dejavnosti.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
To poletje pozabi na klasičen horoskop. Svojo sladko usodo raje preveri s pomočjo Sladoskopa, ki ti ne prinaša samo sladoledne napovedi, temveč tudi posebno darilo v McDonald’s aplikaciji.
Ljudje nenehno iščemo odgovor na vprašanje ‘Kdo sem jaz?'. Morda pa se odgovor preprosto skriva v načinu, kako jemo sladoled. Včasih si ga privoščimo na spontanem zmenku sami s sabo, drugič pa se popoldanski sladoled s prijatelji spremeni še v večerno druženje ob Party Bucketu. Ne glede na to, ali so tvoja klasika drzne kombinacije s pomfrijem in McFlurryjem ali predvidljivo naročilo (po katerem te prepoznajo že v restavraciji), razlogov in izgovorov za sladoled je v resnici vsaj toliko, kolikor ima poletje dni.
Letni čas v znamenju sladoleda
Če imaš občutek, da ti danes ne gre nič po planu, ti zvezde sporočajo, da se vse lahko popravi z enim sladoledom. Poletje ima namreč svoje zakonitosti. Sonce sije, obvestila Outlooka so utišana, natikači škripajo, sladoledu pa je dovoljeno, da je včasih na meniju že za zajtrk. Ko je najpomembnejša odločitev v dnevu lonček ali kornet ter posip ali preliv, vemo, da se piše še ena krasna poletna sezona, ki se bo za zmeraj vtisnila v naš album spominov.
Od klasične vanilije do eksotičnega jama
Že dolgo ni več samo tekma med čokolado, vanilijo in jagodo. V ring so prišli tudi slana karamela, kokos, Oreo piškoti, Blue Curaçao, KitKat čokolada, arašidi in pistacija, svoj sladki debut pa je letos doživel celo vijoličen sladoled.
Tako kot druge svetovne iznajde prihaja iz Azije, natančneje s Filipinov, narejen pa je iz vijoličnega jama oziroma tropske gomoljaste rastline. Med sladoljubci se je že razširila velika novica, da po ‘ube ice cream', ki ima okus po vaniliji in mandljih, na srečo ni več treba na drug konec sveta, ampak samo v drugo občino … do McDonald’sa.
Današnja napoved? Sladolegendarna
Včasih je odgovor na vsako vprašanje enostavno sladoled. Pa četudi to pomeni, da te boljša polovica zbudi ob enajstih zvečer, ker se želi zapeljati na McDrive po en McSundae kornet ali McFlurry Ube Oreo.
Ko ti naslednjič torej vesolje sporoči, da potrebuješ sladoled, se ustavi v bližnjem McDonald’su in izberi mlečni McFlurry, kremast McSundae, osvežilen Shake ali hrustljav kornet. DanesSladoskop napoveduje samo eno: pokliči prijatelje in skočite na nekaj sladolegendarnega. Ker poletje brez sladoleda je kot plaža brez morja. Nekaj manjka.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Živimo v prepričanju, da smo mlajše in tehnološko pismene generacije, ki smo odrasle z internetom v roki, popolnoma imune na spletne prevare. Radi se tolažimo, da na trike nasedajo le starejši, ki ne ločijo lažnega e-maila od uradnega dopisa.
Vendar uradni statistični podatki nacionalnega centra SI-CERT rišejo povsem drugačno sliko. Spletni goljufi so razvili tako napredne, hitre in psihološko dovršene manipulacije, da lahko v past ujamejo vsakogar – od študentov, ki lovijo ugodne ponudbe, do izkušenih spletnih kupcev vseh starosti. Ker vsi nenehno iščemo hitre rešitve in instantne nakupe, postanemo popolna tarča v sekundi, ko popusti naša zbranost.
Lovilci kartic: Lažni SMS-i in pasti na rabljenih trgih
Najbolj razširjena prevara, ki polni nabiralnike skoraj vsak dan, so lažna SMS sporočila s povezavami. Scenarij je vedno enak in strašljivo vsakdanji. Prejmeš SMS v slogu: ‘Vaš paket ne more biti dostavljen zaradi napačnega naslova. Kliknite tukaj in plačajte 1,50 € za ponovno dostavo.'
Ker vsi nenehno nekaj naročamo (od oblačil do opreme), avtomatsko kliknemo brez razmišljanja. Vpišeš podatke s svoje kreditne kartice in v tistem trenutku prevaranti prevzamejo nadzor nad tvojim računom. V le nekaj minutah ti lahko popolnoma izpraznijo bančni račun.
Enako nevarno je na platformah z rabljenimi stvarmi, kot sta Bolha in Facebook Marketplace. Pojavijo se lažni kupci, ki trdijo, da bodo plačali kurirja, ki vam bo prinesel denar, nato pa vam pošljejo povezavo, kamor morate – namesto da bi denar prejeli – znova vpisati svoje bančne podatke.
Fantomska stanovanja in pravljice o lahkem zaslužku
Zaradi splošne stanovanjske krize v večjih mestih so dobesedno eksplodirale prevare z neobstoječimi stanovanji. Goljufi na spletu objavijo čudovite fotografije luksuznega stanovanja po nerealno nizki ceni.
Ko stopiš v stik z njimi, običajno trdijo, da živijo v tujini in ogled v živo trenutno ni možen. Zahtevajo pa takojšnje plačilo varščine prek anonimnih plačilnih sistemov (kot je Western Union), da ti “rezervirajo” ključe. Takoj ko je denar nakazan, oglas izpari, prevarant pa se blokira vse kontakte.
Nič manj nevarni niso profili na Instagramu in TikToku, ki obljubljajo hitre zaslužke s kriptovalutami ali skrivnostnimi investicijskimi roboti. Tukaj velja tisto najstarejše zlato pravilo interneta: če nekaj zveni prelepo, da bi bilo res, gre skoraj zagotovo za prevaro.
Nikoli, ampak res nikoli ne vpisuj CVC kode svoje kartice na sumljive povezave in nikoli ne nakazuj denarja nekomu, ki ga nisi videl iz oči v oči. Malo dodatne previdnosti ti lahko reši celomesečni proračun.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Prehod ponudnikov digitalnih storitev iz modela enkratne prodaje v model nenehnih mesečnih naročnin je med potrošniki ustvaril nov fenomen, znan kot naročniška utrujenost (subscription fatigue). Posamezni zneski, ki se zdijo na prvi pogled zanemarljivi, se ob koncu meseca seštejejo v opazen finančni odliv. Ker so se cene digitalnih storitev na slovenskem trgu v zadnjem obdobju opazno zvišale, je spodaj narejena realna analiza stroškov povprečnega študentskega tehnološkega proračuna.
Finančni pregled aktualnih cen v Sloveniji
Mesečna uporaba standardnih aplikacij za zabavo, produktivnost in vsakdanje življenje prinaša naslednje fiksne stroške:
Pretočna glasba (Spotify Student): Mesečna naročnina za študente znaša 3,49 € (brez popusta oziroma za individualni paket se cena giblje okoli 6,99 €).
Pretočni video (Netflix): Po uveljavitvi novih pravil glede deljenja gesel in splošnih podražitev standardni paket v Sloveniji stane 9,99 € mesečno.
Dostava hrane (Wolt+): Naročnina, ki odpravlja stroške dostave pri izbranih ponudnikih hrane, znaša 4,99 € na mesec.
Shramba podatkov v oblaku (iCloud+ ali Google One): Osnovni paket s 50 GB prostora stane 0,99 € mesečno (večji, 200 GB paket znaša 2,99 €).
Igralne konzole (PlayStation Plus Essential): Mesečni strošek za dostop do spletnega igranja znaša 9,99 €.
Skupni mesečni strošek teh osnovnih storitev nanese med 30 in 40 evrov, kar na letni ravni predstavlja odliv v višini približno 450 evrov.
Strategije za optimizacijo digitalnih stroškov
Za zmanjšanje nepotrebnih izdatkov strokovnjaki svetujejo redno izvajanje tistega, kar imenujemo ‘naročniški pregled'. Koristno je preveriti bančne izpiske in nemudoma prekiniti naročnine na aplikacije, ki v zadnjem mesecu niso bile aktivno uporabljene.
Uporabna strategija je tudi rotacija pretočnih platform. Namesto hkratnega plačevanja več video storitev (Netflix, HBO Max, Disney+) se lahko izbere ena, po ogledu želenih vsebin pa se naročnina zamenja. Dodatno možnost prihranka predstavljajo skupinski ali družinski paketi (Family plans), ki ob deljenju stroškov med več oseb znatno znižajo ceno na posameznika.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Ko lepa platnica premaga vsebino: ali so družbena omrežja književnosti pomagala ali jo trivializirala? Na fotografiji je skodelica kave, mehka odeja, sveča ter knjiga s skrbno izbrano platnico. Pod sliko je nekaj vrstic opisa, pet zvezdic in oznaka #Bookstagram. Takšne objave vsak dan dosežejo na tisoče, včasih celo milijone uporabnikov. Knjige so na družbenih omrežjih postale estetski objekt, življenjski slog in del osebne identitete.
Toda ob tem se poraja vprašanje: ali Bookstagram spodbuja ljubezen do branja ali književnost spreminja v še eno vsebino, prilagojeno algoritmom.
Bookstagram je skupnost bralcev na Instagramu, ki prek fotografij in videov delijo svoje knjižne izkušnje. Enak trend se odvija na platformi TikTok, pod imenom BookTok. Sprva je šlo predvsem za ljubitelje knjig, danes pa pomembno vlogo igrajo tudi založbe, avtorji in knjižni vplivneži, ki prek platforme predstavljajo nove izdaje in gradijo stik z bralci. Raziskave kažejo, da je Bookstagram postal pomemben del sodobnega knjižnega marketinga, ter vpliva na prepoznavnost knjig in nakupne odločitve bralcev.
Književnost je dobila novo občinstvo
Ena največjih prednosti Bookstagrama je, da je knjige približal ljudem, ki morda sicer ne bi redno brali. Družbena omrežja so ustvarila skupnosti, v katerih bralci priporočajo knjige, razpravljajo o prebranem in odkrivajo nove avtorje.
Koristi imajo tudi založbe in manj uveljavljeni pisatelji. Namesto dragih oglaševalskih kampanj lahko knjige doseže veliko večje občinstvo že z nekaj iskrenimi priporočili. Za mnoge mlade bralce Bookstagram in BookTok predstavljata prvo točko stika s tako sodobno kot tudi s klasično književnostjo.
Ko estetika postane pomembnejša od zgodbe
Prav tu pa se začne tudi druga plat zgodbe. Na družbenih omrežjih je prva stvar, ki jo uporabnik opazi, fotografija ali posnetek. Lepo oblikovana naslovnica, estetska postavitev in vizualno privlačna objava pogosto pritegnejo več pozornosti kot sama vsebina knjige. Knjiga tako postane predmet, ki ga je treba pokazati, še preden ga preberemo.
Pojavlja se tudi romantizacija tako imenovanih seznamov TBR (to be read), ki pogosto spodbujajo kupovanje in kopičenje knjig hitreje, kot jih bralci dejansko uspejo prebrati. Knjiga tako vse pogosteje postane tudi predmet zbiranja in estetske predstavitve, ne pa nujno bralne izkušnje.
Algoritmi družbenih omrežij dodatno spodbujajo takšno logiko. Objave, ki hitro pritegnejo pozornost, dosežejo več ljudi, zato imajo prednost kratka priporočila, privlačni videoposnetki in všečne fotografije. Poglobljena analiza sloga, pripovedne strukture ali literarnega konteksta pa se v takšnem okolju pogosto izgubi.
Bookstagram ni literarna kritika
Čeprav Bookstagram in BookTok pomembno vplivata na knjižni trg, ju težko enačimo z literarno kritiko.
Naloga literarnega kritika ni le povedati, ali mu je bila knjiga všeč. Kritika skuša delo umestiti v širši kulturni in literarni kontekst, analizirati avtorjev slog, teme, jezik in pomen. Bookstagram in BookTok pa temeljita predvsem na osebni izkušnji branja.
To seveda ne pomeni, da je eno bolj vredno od drugega. Gre za dva različna pristopa. Prvi spodbudi razmislek, drugi predvsem navdušenje in priporočila. Težava nastane, ko hitri vtisi začnejo nadomeščati poglobljeno razpravo o literaturi.
Vse pogosteje se pojavlja tudi drugačen način doživljanja literature. Ljudje uživajo le v vsebini na socialnih omrežjih ne pa dejanskem prebiranju del. To ustvarja površinsko in fragmentirano poznavanja del, ki pogosto niso razumljena. Dober primer je Lolita Vladimirja Nabokova. Na družbenih omrežjih se roman pogosto predstavlja predvsem skozi estetiko ali kot romantizirano podobo prepovedane ljubezni, pri čemer se izgubi dejstvo, da gre za delo, ki kritično obravnava manipulacijo, zlorabo in nezanesljivega pripovedovalca.
Ali algoritmi določajo, kaj bomo brali?
Pogosto se ponavlja isti vzorec. Nekaj knjig postane viralnih, nato jih priporočajo številni ustvarjalci vsebin, založbe jih dodatno promovirajo, algoritmi pa poskrbijo, da jih vidi še več ljudi.
Posledično lahko kakovostne, vendar manj izpostavljene knjige ostanejo skoraj neopažene. Uspeh ni vedno odvisen od literarne vrednosti, temveč tudi od tega, kako dobro se knjiga znajde v digitalnem svetu.
BookTok in Bookstagram nista spremenila le načina, kako odkrivamo knjige, temveč sta ustvarila tudi svoj besednjak. Namesto tradicionalnih literarnoteoretičnih izrazov danes uporabniki pogosto opisujejo knjige s kratkimi oznakami, ki hitro povedo, kakšno bralno izkušnjo lahko pričakujejo.
Med najbolj prepoznavnimi so »enemies to lovers«, zgodba, v kateri se začetno sovraštvo med glavnima likoma razvije v romantično razmerje, »slow burn«, kjer se odnos med liki gradi počasi skozi daljše obdobje, ter »cinnamon roll«, izraz za izjemno prijaznega, dobrosrčnega in čustveno nežnega lika. Pogosto se pojavljajo tudi oznake »spicy«, »steamy« ali »smut«, ki bralcem sporočajo, da knjiga vsebuje bolj eksplicitne romantične oziroma erotične prizore.
Poleg opisovanja vsebine so se uveljavljali tudi izrazi za bralske izkušnje. DNF (Did Not Finish) pomeni, da je bralec knjigo opustil pred koncem, HEA (Happily Ever After) pa označuje zgodbo s srečnim koncem. Med pogostimi izrazi je tudi »book hangover«, s katerim bralci opisujejo občutek praznine ali čustvene navezanosti po koncu posebej dobre knjige.
Takšne oznake so postale nekakšen skupni jezik spletnih knjižnih skupnosti. Bralcem omogočajo hitro iskanje knjig po motivih, vzdušju ali tipu likov, hkrati pa književnost vse pogosteje predstavljajo skozi preproste oznake in priljubljene trope. To odpira novo vprašanje, ali knjige izbiramo zaradi njihove literarne vrednosti ali predvsem zato, ker ustrezajo trenutno najbolj priljubljenim trendom na družbenih omrežjih.
Mladi in literatura
Zdi se, da družbena omrežja vse bolj oblikujejo knjižni okus mlajših generacij. Med najbolj branimi knjigami na BookToku prevladujejo romanca, fantazija t. i. »new adult« literature, s pogosto jasno prepoznavnimi tropi. Čeprav ti motivi v književnosti niso novi, jih družbena omrežja postavljajo v ospredje in vplivajo na to, katere zgodbe postanejo svetovne uspešnice.
Kritiki opozarjajo, da algoritmi spodbujajo vedno bolj podobne zgodbe in ustvarjajo občutek, da se knjižni trg vrti okoli peščice preverjenih formul. Po drugi strani pa številni zagovorniki BookToka poudarjajo, da je pomembnejše nekaj drugega, da mladi berejo. V času, ko velik del prostega časa namenijo kratkim videoposnetkom in družbenim omrežjem, jih prav ta ista omrežja pogosto spodbujajo, da v roke vzamejo knjigo, ustvarijo bralske skupnosti in o prebranem razpravljajo z vrstniki.
Kaj pa klasična literatura?
Čeprav BookTok in Bookstagram pogosto povezujemo z romantičnimi uspešnicami in fantazijskimi serijami, nista povsem obšla niti knjižne klasike. Dela avtorjev, kot so Jane Austen, Fjodor Dostojevski, Oscar Wilde in Emily Brontë, se vse pogosteje pojavljajo tudi na družbenih omrežjih. Vendar razlog za njihovo priljubljenost ni vedno literarna analiza.
Ustvarjalci vsebin klasike pogosto predstavljajo skozi sodobne oznake in trope. Roman ni več le klasika 19. stoletja, temveč postane »slow burn«, »friends to lovers«, ali zgodba o »moralno sivem« junaku. Na ta način mlajši bralci lažje razumejo osnovne motive knjige in se zanjo hitreje odločajo.
Takšen pristop ima dve plati. Po eni strani klasike približa občinstvu, ki jih sicer morda nikoli ne bi odprlo. Po drugi strani pa obstaja nevarnost, da bogata literarna dela skrčimo na nekaj trendovskih oznak ali romantičnih motivov, pri čemer se izgubijo njihov zgodovinski kontekst, slog in širši pomen.
Morda zato največje vprašanje ni, ali družbena omrežja klasiko razvrednotijo, temveč ali jo predstavljajo kot izhodišče za branje ali kot končni cilj. Če bralca estetska objava ali viralni videoposnetek pripelje do Dostojevskega ali Austenove, je BookTok svojo nalogo vendarle opravil.
Pojavlja se tudi določena napetost med privrženci sodobne »new adult« literature in ljubitelji klasičnih del. Razprave pogosto presegajo vprašanje osebnega okusa ter se dotikajo tega, kaj velja za »pravo« literaturo. Ljubitelji klasikov včasih očitajo, da viralne uspešnice dajejo prednost všečnosti pred literarno kakovostjo, medtem ko zagovorniki sodobne literature opozarjajo, da se klasična dela pogosto uporabljajo kot simboli kulturnega prestiža ali celo intelektualne superiornosti. Tako se razprava o knjigah nemalokrat spremeni v razpravo o identiteti, okusu in pripadnosti določeni bralski skupnosti.
Kaj to pomeni za književnost?
BookTok in Bookstagram književnosti nista odvzela vrednosti. Spremenila pa sta način, kako knjige odkrivamo, priporočamo in o njih govorimo. Algoritmi pogosto nagrajujejo vizualno privlačnost, čustvene odzive in preverjene zgodbe, medtem ko poglobljena literarna razprava ostaja v ozadju. Kljub temu pa ni mogoče prezreti dejstva, da sta prav ti platformi številne mlade spodbudili, da so po dolgem času ponovno odprli knjigo. Bistvo razprave zato ni, ali so družbena omrežja književnost trivializirala, temveč ali smo pripravljeni sprejeti, da se je kultura branja preprosto spremenila. Morda največja ironija BookToka in Bookstagrama ni v tem, da sta književnost poenostavili, temveč da sta jo po dolgem času ponovno postavila v središče pogovorov mladih.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Statistike kažejo, da povprečen mlad posameznik pred zasloni pametnih naprav preživi med štiri in šest ur dnevno. Vsako obvestilo, všeček ali kratek videoposnetek na družbenih omrežjih sprosti majhno količino dopamina – nevrotransmiterja, ki je odgovoren za občutek nagrade in ugodja. Posledica nenehne stimulacije je kronična preobremenjenost možganov, kar drastično zmanjšuje sposobnost dolgotrajne koncentracije. V obdobju izpitnih rokov to predstavlja resno težavo. Praktični preizkus 48-urnega popolnega izklopa iz digitalnega sveta ponuja jasen vpogled v to, kako se telo in um odzoveta na nenadno odsotnost zaslonov.
Prva faza eksperimenta: Abstinenčni znaki in dolgčas
Eksperiment se je začel z izklopom vseh naprav (telefon, prenosni računalnik, televizija) v soboto zjutraj. Prva zaznana težava je bila logistične narave – odsotnost hitrega vpogleda v točen čas. Sledil je občutek praznine med vsakodnevnimi opravili, kot je pitje jutranje kave, ki običajno poteka ob spremljanju novic.
Najbolj izrazit psihološki pojav prvega dne so bila tako imenovana fantomska vibriranja. Gre za nevrološki habitus, kjer posameznik v žepu zazna vibriranje naprave, čeprav je žep prazen. Možgani, navajeni na konstantne dražljaje, si obvestila začnejo dobesedno domišljati. Popoldanske ure prvega dne sta zaznamovali povišana stopnja nemira in blaga anksioznost, ki izhaja iz občutka izoliranosti.
Druga faza: Stabilizacija in globok fokus
Drugi dan eksperimenta je prinesel opazen preobrat. Brez možnosti hitrega umika v digitalni svet so se misli začele umirjati. Raven koncentracije se je močno dvignila. Pri študiju obsežnega akademskega gradiva je bilo mogoče doseči stanje globoke osredotočenosti (flow), ki je sodobnemu študentu zaradi nenehnih motenj aplikacij le redko dostopno. Brez nenehnega prekinjanja s sporočili je bila hitrost predelave snovi bistveno višja, raven splošnega stresa pa se je do večera opazno znižala.
Smernice za izvedbo delnega dopaminskega posta
Popoln 48-urni izklop je v letu 2026 zaradi digitalizacije javnega življenja (mobilno plačevanje, urniki, prevozi) logistično izjemno zahteven. Kljub temu pa strokovnjaki za mentalno zdravje svetujejo uvedbo delnih omejitev, ki prinašajo podobne pozitivne učinke:
Digitalna karantena pred spanjem: Odstranitev telefona iz spalnega prostora po 21. uri izboljša kakovost globokega spanca.
Vikend detoks: Začasni izbris najbolj adiktivnih aplikacij (TikTok, Instagram) za obdobje dveh dni med intenzivnim študijem.
Rezultati tovrstnih praks kažejo, da možgani za regeneracijo ne potrebujejo dolgih tednov izolacije, temveč le kratek, zavesten umik od nenehnega dotoka digitalnih informacij.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Ko temperature narastejo, je lubenica ena najbolj priljubljenih poletnih osvežitev. Njena sladka in sočna notranjost ni le okusna, ampak vsebuje tudi številne snovi, ki koristijo telesu. Čeprav jo pogosto povezujemo predvsem s počitnicami in vročimi dnevi, je lubenica veliko več kot le osvežujoč prigrizek.
Lubenica je sestavljena iz približno 90 odstotkov vode, zato je odlična izbira za vroče poletne dni, ko telo zaradi potenja izgublja več tekočine. Poleg vode vsebuje tudi nekaj pomembnih hranil, zato lahko pomaga pri osvežitvi in dopolnitvi tekočine v telesu.
Za mlade, ki veliko časa preživijo zunaj, trenirajo ali so aktivni v poletnih mesecih, je lubenica preprost način, kako telesu zagotoviti dodatno tekočino.
Lubenica ni priljubljena samo zaradi okusa, ampak tudi zaradi vitaminov in antioksidantov. Vsebuje vitamin C, ki pomaga pri delovanju imunskega sistema in sodeluje pri nastajanju kolagena, pomembnega za zdravo kožo. Vsebuje tudi betakaroten, iz katerega telo tvori vitamin A, ki podpira zdravje oči.
Zato je lubenica lahko odlična izbira za vse, ki želijo poleti poskrbeti za dobro počutje in hkrati uživati v naravno sladkem okusu.
Značilna rdeča barva lubenice prihaja predvsem zaradi likopena, naravnega antioksidanta. Ta pomaga ščititi celice pred škodljivimi vplivi prostih radikalov in je povezan s podporo zdravju srca ter oči.
Poleg tega lubenica vsebuje citrulin, aminokislino, ki jo telo uporablja pri procesih, povezanih s pretokom krvi in delovanjem žil.
Veliko mladih išče prigrizke, ki so okusni, a niso pretežki. Lubenica je zanimiva izbira, saj ima veliko vode in relativno malo kalorij. Ena skodelica narezane lubenice vsebuje približno 45 kalorij, zato lahko zadovolji željo po sladkem brez občutka teže.
Namesto sladkih pijač ali zelo predelanih prigrizkov je lahko kos hladne lubenice preprosta in bolj naravna poletna alternativa.
Lubenice ni treba jesti vedno na enak način. Lahko jo narežemo na koščke, dodamo v sadne napitke, zamrznemo v obliki ledenih prigrizkov ali jo kombiniramo z drugimi živili, kot so meta, feta sir ali limeta.
Predstavljajte si, da ste prejeli ponudbo za delovno mesto. Delodajalec vas želi zaposliti, vi pa ste pripravljeni ponudbo sprejeti – vendar si hkrati želite izpogajati čim boljše pogoje. Na tej točki se marsikdo ustavi. Vse skupaj se je lahko precej neprijetno, skoraj tvegano.
Kaj če boste izpadli preveč zahtevni? Kaj če si poslabšate vtis, ki ste ga pravkar ustvarili? Prav tu pa se skriva ena ključnih kariernih priložnosti. Pogajanja ob prejemu ponudbe niso konflikt, temveč strateški pogovor. Če jih preskočite ali izvedete površno, si lahko dolgoročno zaprete prostor za napredovanje, višje prihodke in boljše delovne pogoje. Začetna ponudba namreč pogosto postavi izhodišče, na katerem se gradijo prihodnje povišice, odgovornosti in razvojne priložnosti. S spodnjo strategijo boste poskrbeli, da bo ta postavljena karseda visoko.
Pridobite vse informacije
Ponudbo za zaposlitev pogosto spremlja pogovor z vašim bodočim delodajalcem, kjer imate priložnost postavljati vprašanja o delovnem mestu, odgovornostih, delovnem času, plači in morebitnih dodatnih ugodnostih. Preden ponudbo sprejmete ali zavrnete, postavite čim več vprašanj, da dobite celovito sliko o delu in ocenite, ali so pričakovanja glede dela, prostega časa in plačila skladna z vašimi standardi.
Povsem sprejemljivo je, da si vzamete dan ali dva za razmislek o novi ponudbi za zaposlitev. To vam omogoča, da pretehtate prednosti in slabosti ter po potrebi pripravite dodaten predlog. Delodajalcu niste dolžni pojasnjevati, zakaj potrebujete čas za razmislek, vendar bodite spoštljivi do njegovega časa in ne odlašajte predolgo. V tem času razmislite, kaj si želite od zaposlitve. Če se težko odločite, si naredite seznam stvari, ki so vam pri ponudbi všeč, in tistih, ki vam niso. Izkoristite ta čas tudi za dodatno raziskavo podjetja in delovnega mesta. Če še niste, opravite informativne pogovore z zaposlenimi ali nekdanjimi zaposlenimi, da dobite realen vpogled v njihove izkušnje.
Pridite pripravljeni
Še preden resno razmišljate o zaposlitvi, morate vedeti, kaj želite glede plače, obsega dela, usposabljanja in dopusta. Jasna predstava o vaših pričakovanjih bo bistveno olajšala pogajanja. Pozanimajte se, kakšen je primeren razpon plače za ponujeno delovno mesto. Če z začetno ponudbo niste zadovoljni, jasno opredelite, kaj si želite. Pri pogovorih o plači ali urni postavki je bolje navesti konkretno številko kot razpon, saj to zmanjša nepotrebno usklajevanje. Ne pozabite, da plača ni edina stvar, o kateri se lahko pogajate. Tudi potni stroški, stroški dela od doma, dopust in možnost dela na daljavo so pogosto predmet dogovora.
Bodite pripravljeni na kompromis
Če zahtevate več, kot je bilo ponujeno, pripravite tudi svojo najboljšo alternativno možnost. Tudi če so vaše zahteve razumne, delodajalec morda ne more izpolniti vseh. Določite, kaj vam je pri zaposlitvi najpomembnejše, in to jasno predstavite delodajalcu. Hkrati si pripravite seznam stvari, pri katerih bolj fleksibilni. Ali imate minimalno plačo, pod katero ne boste šli? Koliko dni dopusta potrebujete letno? Razmislite o svojih življenjskih in kariernih ciljih ter vrednotah in ocenite, kako se vaše zahteve ujemajo z njimi.
Pri pogajanjih glede zaposlitve se zavedajte svoje vrednosti. Pri tem najboljši pogajalci vedo, da dosegajo boljše rezultate, če se ne zanašajo na osebne argumente. Če je na primer letna plača za vas prenizka glede na deset let izkušenj, to jasno povejte. Ne utemeljujte pa tega s tem, da si »zaslužite več« zaradi vloženega truda. Prav tako se izogibajte razpravi o svojih osebnih finančnih ciljih ali obveznostih. Vaša vrednost temelji na konkretnih znanjih in prispevku, ki ga lahko ponudite delodajalcu – in na tej osnovi se tudi pogajajte. Če pa delo vključuje selitev, dolge vožnje, nadpovprečno obremenitev ali druge vplive na vaše zasebno življenje, je upravičeno, da se pogajate za dodatno kompenzacijo.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Priznani hrvaški fotograf in popotnik Goran Jović se je pridružil izbranemu krogu mednarodnih ustvarjalcev, ki so na globalni predstavitvi novih naprav Huawei v Kuala Lumpurju dobili priložnost predstaviti svoje delo.
Kot eden izmed osrednjih govorcev je mednarodnemu občinstvu predstavil zmogljivosti najnovejšega pametnega telefona Huawei Pura 90s Pro Max skozi fotografije, posnete na Hrvaškem. Z njimi je pokazal, kako lahko preplet avtorske vizije, dolgoletnih izkušenj in napredne tehnologije ustvari fotografije z izjemnim vizualnim učinkom.
Letošnja predstavitev je bila posvečena ustvarjalnosti, povezljivosti naprav in novim načinom ustvarjanja vsebin, pri čemer je bila mobilna fotografija ena izmed osrednjih tem dogodka. Zaradi svojega prepoznavnega fotografskega sloga, mednarodnih izkušenj in dolgoletnega sodelovanja s podjetjem Huawei je bil Goran Jović povabljen, da deli svoje izkušnje z uporabo najnovejše generacije pametnih telefonov.
Med predstavitvijo je prikazal serijo fotografij, posnetih na Hrvaškem s telefonom Huawei Pura 90s Pro Max, ki so pritegnile veliko pozornosti zbranega občinstva. Posebej so izstopali posnetki hrvaških pokrajin ter fotografije ptic, na katerih so bili jasno vidni tudi najdrobnejši detajli perja, tekstur in gibanja.
Fotografiranje divjih živali in narave velja za enega največjih izzivov za vsako mobilno kamero. Jovićeve fotografije so pokazale, kako močno je mobilna fotografija napredovala v zadnjih letih in kako sodobna tehnologija omogoča zvest prikaz barv, podrobnosti in vzdušja prizora.
»Fotografija zame nikoli ni bila zgolj beleženje trenutkov, temveč način, kako prenesti čustva, ki sem jih občutil v tistem trenutku. Ta projekt mi je pokazal, kako natančno lahko sodobna tehnologija ujame prav ta občutek. Od najmanjših podrobnosti narave do ljudi, ki mi pomenijo največ. Še posebej sem vesel, da sem med predstavljenimi fotografijami lahko pokazal tudi tiste, na katerih je moja žena, saj imajo zame največjo osebno vrednost. Velika čast mi je bila te trenutke predstaviti občinstvu z vsega sveta,« je povedal Jović.
Poleg serije Huawei Pura 90s je Huawei v Kuala Lumpurju predstavil tudi nove brezžične slušalke FreeClip 2 S in tablični računalnik MatePad Air, s čimer je razširil ekosistem naprav, namenjenih ustvarjalnosti, produktivnosti in vsakodnevni povezljivosti.
Nove slušalke Huawei FreeClip 2 S prinašajo prenovljeno oblikovanje, večje udobje in še bolj praktično uporabo v vsakdanjem življenju. Navdih črpajo iz oblikovalske filozofije Luminous Aesthetics in so na voljo v modri Deepsea Blue in srebrni Space Silver barvi. Odlikujejo jih prenovljena polnilna škatlica z luminiscenčnim zaključnim slojem ter izboljšan lok C Bridge Design, izdelan iz koži prijaznega materiala. Odprta zasnova ob kakovostnem zvoku in jasnim telefonskim pogovorom, pa ohranja zavedanje o dogajanju v okolici.
Predstavljen je bil tudi novi Huawei MatePad Air. Tablični računalnik je primeren za vse, ki želite v eni napravi združiti ustvarjalnost, produktivnost in mobilnost. Skupaj z drugimi napravami Huawei omogoča enostavnejše ustvarjanje vsebin, učinkovitejše delo in še bolj povezano digitalno izkušnjo.
Sodelovanje na Huaweievi globalni predstavitvi predstavlja eno največjih mednarodnih priznanj v karieri Gorana Jovića. Njegova predstavitev in fotografije, posnete na Hrvaškem, so znova dokazale, da lahko hrvaški ustvarjalci enakovredno stopajo ob bok svetovni ustvarjalni sceni ter da lahko spoj umetniške vizije in sodobne tehnologije navdihuje ljudi po vsem svetu.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Človeško oko začne pridobivati sposobnost natančnega zaznavanja podrobnosti že v obdobju razvoja ploda, vendar je bilo dolgo nejasno, kako nastane osrednji del mrežnice, ki nam omogoča branje, prepoznavanje obrazov in zaznavanje drobnih podrobnosti. Raziskovalci z Univerze Johns Hopkins so zdaj odkrili pomemben razvojni mehanizem, ki vključuje usklajeno delovanje molekule, nastale iz vitamina A, in ščitničnih hormonov. Odkritje ne spreminja le dolgo uveljavljene razlage razvoja mrežnice, temveč bi lahko v prihodnosti prispevalo tudi k razvoju novih načinov zdravljenja bolezni, kot so starostna degeneracija rumene pege, glavkom in druge bolezni, ki povzročajo izgubo vida.
Laboratorijsko vzgojena mrežnica razkrila razvoj najpomembnejšega dela očesa
Raziskava, objavljena v ugledni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS), temelji na uporabi »mrežničnih organoidov« – tridimenzionalnih tkivnih struktur, vzgojenih iz človeških matičnih celic, ki zelo natančno posnemajo razvoj mrežnice v zgodnjem obdobju življenja. Takšni organoidi omogočajo spremljanje procesov, ki jih pri razvijajočem se človeškem plodu ni mogoče neposredno opazovati.
Raziskovalci so več mesecev spremljali razvoj teh organoidov in ugotovili, kako nastaja foveola – drobno območje v samem središču rumene pege (makule), ki je odgovorno za najostrejši vid. Čeprav predstavlja le majhen del mrežnice, omogoča približno polovico vseh informacij, ki jih naši možgani prejmejo prek vida. Prav zato je to področje tudi prvo prizadeto pri številnih očesnih boleznih.
Čepnice se med razvojem ne premikajo, temveč spremenijo svojo identiteto
Raziskava se je osredotočila na čepnice, svetlobne receptorje, ki omogočajo dnevni in barvni vid. Človek ima tri vrste čepnic – modre, zelene in rdeče –, od katerih je vsaka občutljiva na drugačen del svetlobnega spektra. V večini mrežnice so prisotne vse tri vrste, v foveoli pa prevladujejo skoraj izključno rdeče in zelene čepnice, saj omogočajo bistveno višjo prostorsko ločljivost vida.
Dolga desetletja je prevladovalo prepričanje, da modre čepnice najprej nastanejo v središču mrežnice, nato pa se med razvojem premaknejo proti njenemu obrobju. Nova raziskava ponuja drugačno razlago. Znanstveniki so ugotovili, da te celice ostanejo na istem mestu, vendar med razvojem spremenijo svojo identiteto in se preoblikujejo v rdeče ali zelene čepnice. Takšno odkritje pomembno spreminja razumevanje razvoja človeškega vida.
Ključno vlogo imata vitamin A in ščitnični hormoni
Raziskovalci so pokazali, da razvoj poteka v dveh natančno časovno usklajenih korakih. Med 10. in 12. tednom nosečnosti se v razvijajoči se foveoli pojavijo prve modre čepnice. Okoli 14. tedna pa večina teh celic spremeni svojo vlogo in postane rdeča ali zelena čepnica.
Pri tem sodelujeta dva pomembna biološka mehanizma. Najprej se začne zmanjševati količina retinojske kisline, molekule, ki nastaja iz vitamina A in sodeluje pri razvoju številnih organov. Zaradi tega nastaja manj novih modrih čepnic. Nato razvoj prevzamejo ščitnični hormoni, ki spodbudijo preobrazbo preostalih modrih čepnic v rdeče in zelene. Kot pojasnjuje vodja raziskave Robert J. Johnston ml.: »Retinojska kislina najprej določi osnovni vzorec razvoja, nato pa ščitnični hormon poskrbi za preoblikovanje preostalih celic. To je zelo pomembno, saj prisotnost modrih čepnic v foveoli zmanjšuje ostrino vida.«
Novo razumevanje razvoja vida odpira vrata regenerativni medicini
Odkritje pomeni pomemben premik v razumevanju razvoja človeške mrežnice. Po besedah raziskovalcev so desetletja veljale razlage, ki jih zaradi omejenih možnosti raziskovanja človekovega razvoja ni bilo mogoče neposredno preveriti. Miši, ribe in številni drugi živalski modeli namreč nimajo enake organizacije čepnic kot človek, zato niso primerni za preučevanje razvoja foveole.
»Glavni model na tem področju zadnjih približno trideset let je predvideval, da se modre čepnice preprosto umaknejo iz osrednjega dela mrežnice. Naši podatki kažejo drugačno možnost – celice se ne premaknejo, ampak sčasoma spremenijo svojo identiteto, kar je zelo presenetljivo,« je pojasnil Johnston. Čeprav raziskovalci poudarjajo, da bodo potrebne dodatne študije, dosedanji rezultati močno podpirajo novo razlago razvoja mrežnice.
Raziskovalna skupina zdaj nadaljuje razvoj vedno bolj izpopolnjenih »mrežničnih organoidov«, ki bi čim bolj posnemali delovanje človeškega očesa. Takšni modeli bi lahko v prihodnosti omogočili vzgojo zdravih fotoreceptorjev za presaditve pri bolnikih z degenerativnimi boleznimi mrežnice.
»Naš cilj je ustvariti skoraj po meri izdelano populacijo fotoreceptorjev. Eden največjih potencialov te tehnologije je celična terapija, pri kateri bi zdrave celice vnesli v oko, kjer bi se ponovno povezale z mrežnico in morda obnovile izgubljeni vid,« je povedal soavtor raziskave Hussey, danes molekularni in celični biolog v podjetju CiRC Biosciences. Ob tem poudarja, da gre za dolgoročen razvojni projekt: »Preden bomo lahko razmišljali o uporabi pri bolnikih, bodo potrebne številne dodatne raziskave o varnosti in učinkovitosti. Kljub temu menimo, da je ta smer razvoja zelo obetavna.«
Starostna degeneracija rumene pege ostaja eden najpogostejših vzrokov slepote pri starejših odraslih, medtem ko glavkom povzroča postopno propadanje vidnega živca. Pri obeh boleznih danes poškodovanih fotoreceptorjev ni mogoče obnoviti. Prav zato strokovnjaki menijo, da bodo raziskave razvoja mrežnice in tehnologija organoidov v prihodnjih desetletjih igrale pomembno vlogo pri razvoju regenerativne medicine. Čeprav je uporaba takšnih celičnih terapij še daleč od klinične prakse, nova raziskava predstavlja pomemben korak k razumevanju, kako nastane najostrejši človeški vid in kako bi ga bilo nekoč mogoče obnoviti.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
