Statini sodijo med najpogosteje predpisana zdravila na svetu. Znižujejo raven holesterola LDL, zmanjšujejo tveganje za srčni infarkt in možgansko kap ter rešujejo milijone življenj. Kljub temu med bolniki pogosto kroži vprašanje, ali lahko povzročijo povečanje telesne mase. Mnogi namreč opažajo, da so po začetku zdravljenja pridobili nekaj kilogramov, zato se poraja dvom, ali je za to krivo zdravilo. Statini sami po sebi niso priznani vzrok za povečanje telesne mase, vendar obstaja več razlogov, zaradi katerih lahko nekateri ljudje med zdravljenjem vseeno pridobijo težo.

Statini rešujejo življenja, povečanje telesne mase pa ni njihov dokazani neželeni učinek

Statini delujejo tako, da zavirajo encim HMG-CoA reduktazo v jetrih in s tem zmanjšajo nastajanje holesterola. Posledično se zniža koncentracija LDL-holesterola v krvi, kar dokazano zmanjšuje tveganje za srčno-žilne dogodke. Evropske in ameriške smernice jih zato priporočajo bolnikom z aterosklerozo, sladkorno boleznijo, družinsko hiperholesterolemijo in številnim drugim osebam z visokim srčno-žilnim tveganjem.

Čeprav nekateri bolniki po uvedbi zdravljenja opazijo spremembe telesne mase, povečanje telesne teže ni navedeno med običajnimi neželenimi učinki statinov. Tudi največje klinične raziskave niso pokazale, da bi zdravila neposredno povzročala debelost. To poudarjajo tako kardiologi kot tudi strokovnjaki za preventivno medicino. Kot pravi preventivni kardiolog dr. Vikas Sunder iz Cleveland Clinic: »Znanost za zdaj ni pokazala, da bi statini sami povzročali povečanje telesne mase.«

Zakaj potem nekateri bolniki po začetku zdravljenja pridobijo kilograme?

Najverjetnejša razlaga je vedenjska in ne biološka. Več raziskav je pokazalo, da nekateri ljudje po uvedbi statinov postanejo manj dosledni pri prehrani. Ker vedo, da zdravilo učinkovito znižuje holesterol, dobijo občutek, da si lahko privoščijo več mastne ali energijsko bogate hrane. Temu strokovnjaki pravijo tudi »občutek varnosti zaradi zdravila«, ki lahko nehote vodi v večji energijski vnos.

Podobno se lahko zgodi tudi pri telesni dejavnosti. Čeprav večina ljudi ne spremeni življenjskega sloga, nekateri postopoma opustijo del navad, ki so jih uvedli pred začetkom zdravljenja. V nekaj mesecih ali letih lahko že majhna razlika med zaužitimi in porabljenimi kalorijami pomeni več kilogramov na tehtnici. Zato zdravniki poudarjajo, da statini nikoli niso nadomestilo za zdravo prehrano, temveč njeno dopolnilo.

Ali lahko statini vplivajo na presnovo?

Vprašanje, ali imajo statini neposreden vpliv na presnovo, raziskovalce zanima že vrsto let. Nekatere laboratorijske raziskave in poskusi na živalih kažejo, da bi lahko vplivali na hormone, povezane z uravnavanjem apetita in presnove. Nedavna raziskava na mladih prašičih je na primer pokazala spremembe v ravni hormona grelina, večjo inzulinsko odpornost in spremembe nekaterih presnovnih poti. Vendar avtorji poudarjajo, da teh rezultatov ni mogoče neposredno prenesti na ljudi.

Še pomembnejše so raziskave pri ljudeh. Te doslej niso potrdile, da bi statini pomembno spreminjali raven leptina, hormona, ki sodeluje pri uravnavanju sitosti. Sistematični pregled randomiziranih raziskav namreč ni pokazal statistično pomembnega vpliva statinov na koncentracijo leptina v krvi. To pomeni, da za zdaj ni dovolj dokazov, da bi statini povzročali povečanje telesne mase prek sprememb tega hormona.

Nekateri presnovni učinki obstajajo, vendar koristi zdravljenja ostajajo bistveno večje

Dobro dokumentirano je, da lahko statini pri majhnem deležu ljudi nekoliko povečajo tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, predvsem pri posameznikih, ki so bili že pred zdravljenjem blizu diagnozi sladkorne bolezni. Gre za razmeroma majhno povečanje tveganja, ki ga strokovnjaki poznajo že več let.

Po drugi strani pa so koristi statinov bistveno večje. Pri bolnikih z visokim tveganjem lahko pomembno zmanjšajo možnost srčnega infarkta, možganske kapi in prezgodnje smrti. Zato evropske smernice poudarjajo, da morebitni presnovni učinki nikakor ne odtehtajo njihovega zaščitnega delovanja na srce in ožilje.

Kako med zdravljenjem preprečiti povečanje telesne mase?

Priporočila za ljudi, ki jemljejo statine, so pravzaprav enaka kot za vse druge. Najpomembnejša ostaja sredozemska ali druga uravnotežena prehrana z veliko zelenjave, sadja, stročnic, polnovrednih žit in kakovostnih virov beljakovin. Smiselno je omejiti uživanje ultra predelanih živil, sladkih pijač in hrane z veliko nasičenih maščob.

Enako pomembna je redna telesna dejavnost. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča vsaj 150 minut zmerne aerobne aktivnosti na teden ter vadbo za moč vsaj dvakrat tedensko. Poleg gibanja imajo pomembno vlogo tudi kakovosten spanec, zadostna hidracija in primerna velikost obrokov. Prav ti dejavniki veliko bolj vplivajo na telesno maso kot samo zdravljenje s statini.

Ali obstaja statin, pri katerem je tveganje za povečanje telesne mase manjše?

Trenutno ni dokazov, da bi kateri od statinov povzročal več ali manj povečanja telesne mase. Izbira zdravila temelji predvsem na tem, kako učinkovito znižuje holesterol, kakšno je posameznikovo srčno-žilno tveganje, morebitnih drugih boleznih ter možnosti medsebojnega delovanja z drugimi zdravili.

Če bolnik med zdravljenjem opazi povečanje telesne mase, zdravila ne sme prenehati jemati na lastno pest. Smiselno je, da se o spremembah pogovori z osebnim zdravnikom, ki bo ocenil, ali gre za naključje, spremembo življenjskega sloga ali morda za drug zdravstveni vzrok. V večini primerov statini ostajajo ena najvarnejših in najučinkovitejših zdravil za preprečevanje srčno-žilnih bolezni. Sporočilo za bolnike je zato jasno: statini so učinkovita zaščita za srce, največ koristi pa prinesejo takrat, ko jih spremljata zdrav življenjski slog in uravnotežena prehrana.

Ko govorimo o vitaminih, največ pozornosti običajno namenjamo vitaminom C, D ali B12. Vitamin K2 pa je precej manj poznan, čeprav ima pomembno nalogo pri ohranjanju zdravih kosti in sodeluje pri uravnavanju presnove kalcija v telesu. Zadnja leta je postal predmet številnih raziskav, saj znanstveniki preučujejo tudi njegovo morebitno vlogo pri zdravju srca in ožilja. Čeprav vse domnevne koristi še niso dokončno potrjene, je jasno, da gre za hranilo, brez katerega številni procesi v našem telesu ne bi potekali normalno.

Kaj sploh počne vitamin K?

Vitamin K je skupina v maščobah topnih vitaminov, katerih najpomembnejša naloga je aktivacija beljakovin, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje. Najbolj znana je njegova vloga pri strjevanju krvi. Brez vitamina K se kri po poškodbi ne bi mogla učinkovito strditi, zato bi bile krvavitve veliko težje obvladljive.

Poleg tega ima vitamin K pomembno nalogo tudi pri presnovi kalcija. Kalcij je nujen za zdrave kosti in zobe, vendar mora biti v telesu na pravem mestu. Če se začne nalagati v mehkih tkivih ali žilah, lahko povzroča težave. Prav zato so raziskovalci v zadnjih letih veliko pozornosti namenili predvsem vitaminu K2.

Zakaj je vitamin K2 nekaj posebnega?

Vitamin K poznamo v dveh glavnih oblikah. Vitamin K1 najdemo predvsem v zeleni listnati zelenjavi in je pomemben predvsem za normalno strjevanje krvi. Vitamin K2 pa nastaja tudi z delovanjem bakterij in ga najdemo predvsem v fermentirani hrani ter nekaterih živilih živalskega izvora. Bakterije med fermentacijo namreč tvorijo različne oblike menakinonov.

Njegova posebnost je, da aktivira beljakovine, kot sta osteokalcin in matriksna Gla-beljakovina (MGP). Osteokalcin pomaga vezati kalcij v kostno tkivo, MGP pa sodeluje pri preprečevanju nalaganja kalcija v mehkih tkivih. Zaradi tega se vitamin K2 pogosto opisuje kot hranilo, ki pomaga telesu kalcij uporabiti tam, kjer ga najbolj potrebuje – predvsem v kosteh in zobeh. Čeprav je ta mehanizem dobro raziskan, pa klinične raziskave še vedno preverjajo, v kolikšni meri dodajanje vitamina K2 dejansko zmanjšuje tveganje za zlome ali bolezni srca in ožilja.

Zakaj je pomemben za kosti?

Kosti niso mrtva struktura, ampak se vse življenje obnavljajo. Za njihovo trdnost ni pomemben le zadosten vnos kalcija, ampak tudi to, da se ta mineral pravilno vgradi v kostno tkivo. Pri tem ima vitamin K2 pomembno podporno vlogo.

Raziskave kažejo, da ljudje z zadostnim vnosom vitamina K pogosteje ohranjajo boljšo kakovost kostnega tkiva, zlasti v starejšem življenjskem obdobju. Zato strokovnjaki poudarjajo, da je za zdravje kosti pomembna kombinacija več dejavnikov – redna telesna dejavnost, zadosten vnos beljakovin, kalcija, vitamina D in vitamina K. Nobeno od teh hranil ne deluje samo, ampak se med seboj dopolnjujejo.

Kje ga najdemo v hrani?

Ker se prehranske navade po svetu razlikujejo, je količina vitamina K2 v hrani odvisna tudi od tega, kje živimo. V srednji Evropi vitamina K2 običajno ne zaužijemo veliko, saj ga vsebuje razmeroma malo vsakodnevnih živil. Najbogatejši naravni vir je japonska jed natto, pripravljena iz fermentiranih sojinih zrn. Ker pri nas ni pogosto na jedilniku, večino vitamina K2 dobimo iz drugih virov.

Med najboljše prehranske vire sodijo:

• zorjeni siri (na primer gavda, ementalec in nekateri drugi trdi siri),
• jajčni rumenjaki,
• jetra,
• fermentirani mlečni izdelki,
• maslo in drugi polnomastni mlečni izdelki,
• meso, predvsem živali, ki so bile rejene na tradicionalen način.

Pomembno je poudariti, da sadje praktično ne vsebuje vitamina K2. Tudi zelena zelenjava, kot so špinača, ohrovt in brokoli, vsebuje predvsem vitamin K1, ne K2. Kljub temu je tudi K1 zelo pomemben del zdrave prehrane.

Kaj se zgodi, če nam K2 primanjkuje?

Resnično pomanjkanje vitamina K je pri zdravih odraslih razmeroma redko. Do njega lahko pride pri ljudeh z boleznimi prebavil, pri katerih se maščobe slabše absorbirajo, pri nekaterih boleznih jeter ali po dolgotrajnem zdravljenju z določenimi antibiotiki.

Ker sta vitamina K1 in K2 med seboj povezana, se pomanjkanje najprej pokaže kot moteno strjevanje krvi in povečana nagnjenost h krvavitvam. Dolgotrajno nezadosten vnos pa lahko vpliva tudi na zdravje kosti. Raziskovalci še proučujejo, ali ima kronično nizka raven vitamina K2 pomembnejšo vlogo tudi pri poapnenju žil, vendar dokončnih odgovorov za zdaj še ni.

Ali potrebujemo prehranska dopolnila?

Večina ljudi lahko potrebe po vitaminu K pokrije z raznoliko prehrano. Če uživamo dovolj zelenjave, mlečnih izdelkov, jajc in občasno fermentiranih živil, praviloma ni potrebe po rutinskem dodajanju vitamina K2.

Izjema so lahko posamezniki z določenimi boleznimi ali motnjami absorpcije, pri katerih o prehranskih dopolnilih odloči zdravnik. Posebej previdni morajo biti ljudje, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi, kot je varfarin, saj lahko vitamin K vpliva na njihovo delovanje. V takih primerih je nujno, da se o prehranskih dopolnilih vedno posvetujejo z zdravnikom ali farmacevtom.