Ta vitamin ostaja v senci drugih: njegove naloge v telesu so presenetljivo pomembne

Vitamin K2 phylloquinone symbol. Concept words Vitamin K2 on beautiful white card. Stethoscope and pen. Beautiful medical uniform. Medical healthy lifestyle Vitamin K2 phylloquinone concept.
Foto: Dzmitry Dzemidovich iz iStock

Ko govorimo o vitaminih, največ pozornosti običajno namenjamo vitaminom C, D ali B12. Vitamin K2 pa je precej manj poznan, čeprav ima pomembno nalogo pri ohranjanju zdravih kosti in sodeluje pri uravnavanju presnove kalcija v telesu. Zadnja leta je postal predmet številnih raziskav, saj znanstveniki preučujejo tudi njegovo morebitno vlogo pri zdravju srca in ožilja. Čeprav vse domnevne koristi še niso dokončno potrjene, je jasno, da gre za hranilo, brez katerega številni procesi v našem telesu ne bi potekali normalno.

Kaj sploh počne vitamin K?

Vitamin K je skupina v maščobah topnih vitaminov, katerih najpomembnejša naloga je aktivacija beljakovin, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje. Najbolj znana je njegova vloga pri strjevanju krvi. Brez vitamina K se kri po poškodbi ne bi mogla učinkovito strditi, zato bi bile krvavitve veliko težje obvladljive.

Poleg tega ima vitamin K pomembno nalogo tudi pri presnovi kalcija. Kalcij je nujen za zdrave kosti in zobe, vendar mora biti v telesu na pravem mestu. Če se začne nalagati v mehkih tkivih ali žilah, lahko povzroča težave. Prav zato so raziskovalci v zadnjih letih veliko pozornosti namenili predvsem vitaminu K2.

Kefir, healthy probiotic beverage with milk kefir grains on wooden background
Foto: Marcus Z-pics iz iStock

Zakaj je vitamin K2 nekaj posebnega?

Vitamin K poznamo v dveh glavnih oblikah. Vitamin K1 najdemo predvsem v zeleni listnati zelenjavi in je pomemben predvsem za normalno strjevanje krvi. Vitamin K2 pa nastaja tudi z delovanjem bakterij in ga najdemo predvsem v fermentirani hrani ter nekaterih živilih živalskega izvora. Bakterije med fermentacijo namreč tvorijo različne oblike menakinonov.

Njegova posebnost je, da aktivira beljakovine, kot sta osteokalcin in matriksna Gla-beljakovina (MGP). Osteokalcin pomaga vezati kalcij v kostno tkivo, MGP pa sodeluje pri preprečevanju nalaganja kalcija v mehkih tkivih. Zaradi tega se vitamin K2 pogosto opisuje kot hranilo, ki pomaga telesu kalcij uporabiti tam, kjer ga najbolj potrebuje – predvsem v kosteh in zobeh. Čeprav je ta mehanizem dobro raziskan, pa klinične raziskave še vedno preverjajo, v kolikšni meri dodajanje vitamina K2 dejansko zmanjšuje tveganje za zlome ali bolezni srca in ožilja.

Zakaj je pomemben za kosti?

Kosti niso mrtva struktura, ampak se vse življenje obnavljajo. Za njihovo trdnost ni pomemben le zadosten vnos kalcija, ampak tudi to, da se ta mineral pravilno vgradi v kostno tkivo. Pri tem ima vitamin K2 pomembno podporno vlogo.

Raziskave kažejo, da ljudje z zadostnim vnosom vitamina K pogosteje ohranjajo boljšo kakovost kostnega tkiva, zlasti v starejšem življenjskem obdobju. Zato strokovnjaki poudarjajo, da je za zdravje kosti pomembna kombinacija več dejavnikov – redna telesna dejavnost, zadosten vnos beljakovin, kalcija, vitamina D in vitamina K. Nobeno od teh hranil ne deluje samo, ampak se med seboj dopolnjujejo.

A 3d rendering of group of supplement capsules containing Vitamins D3 and K2. Each capsule is clearly labeled D3 and K2.
Foto: Love Employee iz iStock

Kje ga najdemo v hrani?

Ker se prehranske navade po svetu razlikujejo, je količina vitamina K2 v hrani odvisna tudi od tega, kje živimo. V srednji Evropi vitamina K2 običajno ne zaužijemo veliko, saj ga vsebuje razmeroma malo vsakodnevnih živil. Najbogatejši naravni vir je japonska jed natto, pripravljena iz fermentiranih sojinih zrn. Ker pri nas ni pogosto na jedilniku, večino vitamina K2 dobimo iz drugih virov.

Med najboljše prehranske vire sodijo:

  • zorjeni siri (na primer gavda, ementalec in nekateri drugi trdi siri),
  • jajčni rumenjaki,
  • jetra,
  • fermentirani mlečni izdelki,
  • maslo in drugi polnomastni mlečni izdelki,
  • meso, predvsem živali, ki so bile rejene na tradicionalen način.

Pomembno je poudariti, da sadje praktično ne vsebuje vitamina K2. Tudi zelena zelenjava, kot so špinača, ohrovt in brokoli, vsebuje predvsem vitamin K1, ne K2. Kljub temu je tudi K1 zelo pomemben del zdrave prehrane.

Kaj se zgodi, če nam K2 primanjkuje?

Resnično pomanjkanje vitamina K je pri zdravih odraslih razmeroma redko. Do njega lahko pride pri ljudeh z boleznimi prebavil, pri katerih se maščobe slabše absorbirajo, pri nekaterih boleznih jeter ali po dolgotrajnem zdravljenju z določenimi antibiotiki.

Ker sta vitamina K1 in K2 med seboj povezana, se pomanjkanje najprej pokaže kot moteno strjevanje krvi in povečana nagnjenost h krvavitvam. Dolgotrajno nezadosten vnos pa lahko vpliva tudi na zdravje kosti. Raziskovalci še proučujejo, ali ima kronično nizka raven vitamina K2 pomembnejšo vlogo tudi pri poapnenju žil, vendar dokončnih odgovorov za zdaj še ni.

For diet
Foto: flowersandclassicalmusic iz iStock

Ali potrebujemo prehranska dopolnila?

Večina ljudi lahko potrebe po vitaminu K pokrije z raznoliko prehrano. Če uživamo dovolj zelenjave, mlečnih izdelkov, jajc in občasno fermentiranih živil, praviloma ni potrebe po rutinskem dodajanju vitamina K2.

Izjema so lahko posamezniki z določenimi boleznimi ali motnjami absorpcije, pri katerih o prehranskih dopolnilih odloči zdravnik. Posebej previdni morajo biti ljudje, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi, kot je varfarin, saj lahko vitamin K vpliva na njihovo delovanje. V takih primerih je nujno, da se o prehranskih dopolnilih vedno posvetujejo z zdravnikom ali farmacevtom.

5 najlepših plaž na Hrvaškem v letu 2026

A beautiful aerial view of the Mediterranean landscape surrounding Maslinica on Solta Island, Croatia, featuring pine forests, traditional stone houses, and the deep blue Adriatic Sea
Foto: Dreamer4787 iz iStock

Naši sosedje so znani po lepih plažah in dobri hrani. Naš najljubši del pa je, da lahko že s kratkim izletom pridemo do čudovitih plaž in prave poletne, dopustniške atmosfere. Za vas smo poiskali pet čistih in prelepih plaž, na katerih si boste lahko to poletje odpočili.

1. Plaža Bijeca

Aerial drone view of beautiful Medulin city in Istria, Croatia. Amazing sea side photo of tourist attraction Medulin near Pula, Croatia
Foto: _jure iz iStock

Mesto Medulin v Istri se ponaša z eno najlepših rajskih plaž na polotoku.

Plaža Bijeca, ki leži tik ob tem majhnem mestecu, se razteza vzdolž obale približno en kilometer, kjer je dovolj prostora, da vsakdo najde svoj idealni kotiček in si ustvari svoj mali svet. Številne restavracije, bližnji borov gozd, raznolike športne aktivnosti in klasična sredozemska lepota okolice so tisto, kar naredi ta kraj pravo izbiro za sanjski poletni dan.

2. Sveti Ivan

Secret turquoise beach below Lubenice village on Cres island, scenic archipelago of Croatia
Foto: xbrchx iz iStock

 

Plaža Sveti Ivan  leži v zalivu ob vznožju Lubenic, kraja, ki se nahaja na strmi pečini, od koder se razprostira čudovit razgled na belo prodnato plažo.

Je ena najlepših plaž na otoku Cresu. Do plaže se lahko pride peš iz Lubenic ali z ladjo, samostojno ali v okviru organiziranega izleta. Plaža je zanimiva zaradi svoje zasebnosti, neokrnjene narave in vonjav. Je idealna za počitek, saj je zaradi svoje nedostopnosti redko obiskana. Nemška revija Bild je plažo Sveti Ivan uvrstila na 15. mesto med 40 najlepših plaž na svetu.

3. Plaža Nugal

Nugal Beach. Nude beach on the Makarska riviera in Croatia. Adriatic sea pebble beach. The beach among mountains.

 

Plaža Nugal je prav tako skrita plaža, ki jo obiskujejo predvsem naturisti, in se nahaja približno 2 km od mestnega pristanišča, med Makarsko in Tučepi. Je edinstvena naravna lepota in prava izbira za tiste, ki uživajo v naturističnem turizmu.

Nahaja se ob vznožju pečine, ob dežju pa jo krasi čudovit slap. Je ena najbolj nagrajenih plaž na Hrvaškem, kot so jo izbrali svetovni mediji. Do nje se lahko pride le peš po gozdni poti ali z ladjo. Izjemno slikovita je, kar je eden od razlogov za njeno priljubljenost med turisti, še posebej v današnji kulturi vizualnih medijev, ki dodatno povečuje število obiskovalcev. Obdana je z borovim gozdom in je pravi biser med makarskimi plažami ter celotne Dalmacije.

4. Plaža Pasjača

Panoramic view of town of Cavtat, south Dalmatia, Croatia, popular tourist destination
Foto: iascic iz iStock

 

Plaža Pasjača predstavlja harmonijo med človekom in naravo. Nastala je leta 1955, po izgradnji predora, ki vodi do morja. Izkopane skale so ostale na obali, valovi pa so jih v le nekaj letih spremenili v plažo, polno drobnega peska. Tako je nastala čudovita plaža ob vznožju mogočnih konavelskih pečin, ki jo je portal European Best Destinations razglasil za najboljšo evropsko plažo leta 2019.

Do plaže se je treba spustiti po strmi poti in stopnicah, izklesanih v pečine, na nekaterih mestih pa pot vodi tudi skozi izklesane predore. Ta majhna, težko dostopna oaza in turkizno morje ob vznožju strmih pečin Konavle ponujata številne čudovite razgledne točke, ki so kot nalašč za čudovite fotografije.

Na plaži Pasjača ni nobenih storitev ali sanitarij, zato je idealna za tiste, ki iščejo miren kotiček za počitek, obkrožen s čudovito naravo in kristalno čistim morjem. Ker pa je med pečinami in plažo višinska razlika približno 200 metrov, je že sam dostop do plaže in odhod z nje prava pustolovščina, zato obisk Pasjače ni priporočljiv tistim, ki imajo težave s takšnim strmim vzponom.

5. Plaža Zlatni rat

The natural beach in Rovinj town, Croatia

 

Zlatni Rat (Zlati rt) je edinstven na svetu. Kot jezik se razteza skoraj pol kilometra pravokotno v morje.

Konica te znamenite plaže se pod vplivom valov in morskih tokov nenehno spreminja. Meritve so pokazale, da se plaža vsako leto podaljšuje. Skupna površina plaže znaša 19.900 kvadratnih metrov, gozdnati del pa 8.600 kvadratnih metrov. Plaža je oddaljena 2 kilometra od središča vasi Bol. Pot do plaže je asfaltirana, do Zlatnega Rata pa se lahko pripeljete tudi z majhnim čolnom ali turističnim vlakom.

6 projektov, ki se jih lahko lotite še to poletje

Housewife cleaning maintaining kitchen towels storage organizing in retro rustic commode home interior. Smiling woman housework arrangement tissue napkin neatly roll in whicked basket on closet shelf
Foto: Kostikova iz iStock

Toplo vreme in počasnejši ritem življenja poleti ustvarita pravi čas, da se lotimo projektov urejanja doma, ki jih skozi leto odlagamo. K temu nas spodbuja tudi daljši dan, ki nam ponuja več svetlobe in motivacije. Z le nekaj projekti lahko svoj dom korenito spremenite.

Osvežitev garderobne omare

Pospravite težka zimska oblačila in plašče v vakuumske vreče ali na višje police. Na doseg roke (v višino oči) postavite lahkotna poletna oblačila, kopalke in kratke hlače. To je tudi odličen čas, da podarite oblačila, ki jih med prejšnjo sezono niste niti enkrat oblekli.

Organizacija predprostora in hodnika

Predprostor je poleti poln peska, blatnih čevljev in športne opreme. Umaknite zimske škornje in bunde. Pripravite košare za sončne kreme, pokrivala, sončna očala ter namestite namensko stojalo ali koše za natikače, japonke in poletne rekvizite.

Ureditev shrambe in hladilnika

Poleti pogosteje posegamo po osvežilnih pijačah, prigrizkih za na pot in sveži zelenjavi. Preglejte roke uporabe, očistite police in reorganizirajte prostor tako, da bodo lahke poletne jedi in hidracijski kotiček (steklenice za vodo, hladni čaji) hitro dostopni.

Garaža, klet in vrtna lopa

Poletje je idealno za čiščenje teh prostorov, saj lahko vse odnesete na dvorišče. Organizirajte orodje, kolesa, napihljive blazine in opremo za kampiranje. Uporabite stenske kavlje in prozorne plastične škatle, da talne površine ostanejo čiste.

Kotiček za zunanjo zabavo in žar

Če imate teraso ali balkon, organizirajte postajo za peko na žaru in zunanje druženje. Pripravite neprepustne omare za zunanjo posodo, serviete in sredstva proti komarjem, da vam med večerjo ne bo treba nenehno hoditi v hišo.

Predal za kramo

Vsaka hiša ima predal, kjer se kopičijo naključni predmeti (stari polnilci, baterije, računi). Ker so poletni dnevi daljši, izkoristite slabše vreme ali vroč popoldan za hitro 15-minutno sortiranje tega predala ter zavrzite nepotrebno dokumentacijo in staro šolsko navlako.

5 evropskih destinacij, kjer je morje videti kot na Maldivih

Beautiful bay with sailing boats, Menorca island, Spain
Foto: Poike iz iStock

Ko na družbenih omrežjih vidimo fotografije Maldivov ali Karibov, hitro pomislimo, da je za takšno morje potreben dolg let in visok proračun. A to ni povsem res. Nekaj najlepših turkiznih plaž v Evropi je presenetljivo blizu Slovenije. Do njih vas loči le nekaj ur leta, razgledi pa so tako osupljivi, da boste težko verjeli, da ste še vedno v Evropi.

Sardinija, Italija

Sever Sardinije, zlasti območje Costa Smeralda in arhipelag La Maddalena, velja za eno najlepših obalnih pokrajin v Evropi. Plitvine ustvarjajo intenzivno turkizno barvo, bel droben pesek pa še poudari kontrast z globljo modrino. Plaže, kot sta Spiaggia del Principe in Cala Brandinchi, so pogosto primerjane s tropskimi razglednicami. Posebnost Sardinije je tudi razpršenost zalivov, ki omogoča več zasebnosti, če se odmaknete od najbolj znanih točk.

Če sanjate o Karibih, a ne želite na medcelinski let, je Sardinija ena najboljših evropskih alternativ.

  • Najboljši čas za obisk: junij ali september. Morje je že ogreto, veter milejši, gneča pa precej manjša kot v juliju in avgustu.
View from above, stunning aerial view of a green coast with the beautiful Prince Beach (Spiaggia del Principe) a white sand beach bathed by a turquoise water. Sardinia, Italy.
Foto: Travel Wild iz iStock

Zakintos, Grčija

Plaža Navagio, obdana z visokimi apnenčastimi klifi, je postala simbol turkiznega grškega morja. Voda tukaj dobi skoraj fluorescenten odtenek, zlasti ob sončnih dneh. Otok pa ni le ena razglednica. Manjši zalivi, kot so Porto Limnionas ali Porto Roxa, ponujajo še bolj intimno izkušnjo kristalno čiste vode. Zakintos združuje dramatično pokrajino in mirnejše kotičke, če se odmaknete od glavnih turističnih tokov.

Čeprav večina obiskovalcev pride zaradi znamenite plaže Navagio, Zakintos skriva še številne manj znane zalive, kjer boste našli enako kristalno čisto morje, a precej več miru.

  • Najboljši čas za obisk: maj, junij ali september, ko so temperature prijetne in dostop do plaž lažji kot v vrhuncu sezone.
Navagio Beach Shipwreck Zakynthos
Foto: Magdalena Slieptsova iz iStock

Algarve, Portugalska

Algarve je znan po zlatih klifih, vendar skriva tudi zalive z mehkim peskom in presenetljivo svetlo modro vodo. Območje okoli Lagos in Benagil združuje naravne loke, morske jame in manjše plaže, ki so dostopne po stopnicah ali s čolnom. Svetloba na jugu Portugalske je izrazita in čista, zaradi česar barve delujejo še intenzivneje. Čeprav je regija priljubljena, je mogoče najti mirnejše dele, zlasti izven visoke sezone.

Če vas navdušujejo dramatični klifi, skrite plaže in raziskovanje morskih jam, je Algarve ena najlepših obalnih regij v Evropi za aktivne raziskovalce.

  • Najboljši čas za obisk: maj, junij ali september. Poletje je vroče in zelo obiskano, spomladi in zgodaj jeseni pa je ravnovesje med toploto in prostorom idealno.
Ponta da Piedade is a unique rock formation with famous grottos in the ocean at Lagos, Algrave, Portugal. Number one attraction in Portugal
Foto: Rudolf Ernst iz iStock

Malta

Malta združuje svetel apnenčast kamen in intenzivno modro morje. Blue Lagoon na otoku Comino je ena najbolj prepoznavnih točk, kjer je voda skoraj neverjetno prozorna. Zaradi skalnate strukture obale so prehodi med odtenki modre še izrazitejši. Otok je razmeroma majhen, kar omogoča hitro raziskovanje različnih zalivov. Čeprav je Blue Lagoon poleti zelo oblegan, je mogoče zgodaj zjutraj ali izven sezone doživeti bolj umirjeno izkušnjo.

Zaradi kratkih razdalj je odlična izbira tudi za podaljšan vikend.

  • Najboljši čas za obisk: maj ali oktober, ko so temperature primerne za kopanje, število obiskovalcev pa manjše.
Comino Island, Malta - August 28, 2025: Blue lagoon and Gozo Island in the background.
Foto: carmengabriela iz iStock

Baleari, Španija

Med Balearskimi otoki izstopata Formentera in Menorca. Playa de Ses Illetes na Formenteri se pogosto uvršča med najlepše plaže v Evropi zaradi svetlega peska in plitke, kristalno čiste vode. Menorca pa ponuja manjše, z borovci obdane zalive, kjer voda deluje skoraj nerealno modra. Oba otoka ponujata kombinacijo dostopnosti in občutka oddaljenosti, če se izognete vrhuncu poletja.

Formentera je idealna za ljubitelje dolgih peščenih plaž, Menorca pa navduši tiste, ki iščejo manjše, skrite zalive in nekoliko bolj umirjen ritem dopusta.

  • Najboljši čas za obisk: junij ali september, ko je morje toplo, svetloba mehkejša, obiskovalcev pa manj.

Če letos iščete počitnice z občutkom eksotike, vam ni treba leteti na drugi konec sveta. Sardinija, Zakintos, Algarve, Malta in Baleari dokazujejo, da lahko tudi v Evropi najdete plaže z morjem, ki spominja na Maldive. Edino vprašanje je, katero boste obiskali najprej.

Meal Prep za cel teden: manj stroškov, manj stresa in boljša prehrana

Young woman opening lunch box with a healthy fresh salad, enjoying a break in the city
Foto: Miguel Guasch Fuxa iz iStock

Sistem študentskih bonov predstavlja pomemben steber prehranjevanja mladih v Sloveniji, vendar pa dvig cen doplačil v restavracijah in natrpani urniki predavanj pogosto otežujejo vsakodnevno toplo prehrano. Posledica pomanjkanja časa je prepogosto poseganje po hitri hrani ali dragih dostavah v poznih večernih urah. Kot učinkovita metoda za optimizacijo časa in financ se uveljavlja Meal Prep oziroma vnaprejšnja priprava obrokov. Z načrtovanjem kuhanja enkrat ali dvakrat tedensko je mogoče zagotoviti uravnoteženo prehrano za minimalen strošek.

Prednosti vnaprejšnjega načrtovanja obrokov

Glavna prednost priprave obrokov vnaprej je zmanjšanje dnevnega stresa, povezanega s kuhanjem. Ko so obroki že shranjeni v hladilniku, se čas priprave skrajša na zgolj nekaj minut gretja. To preprečuje impulzivne nakupe nezdravih prigrizkov. Hkrati nakup večjih količin živil zmanjšuje količino odpadne hrane in omogoča boljši izkoristek akcijskih cen v trgovinah.

Struktura nakupovalnega seznama v slovenskih diskontih

Za pripravo štirih do petih obrokov zadošča osnovni nakup, ki v trgovinah znaša ‘približno' 15 evrov:

  • Beljakovinska osnova: 1 kg piščančjega fileja ali mletega mesa (okoli 7–8 €).
  • Kompleksni ogljikovi hidrati: Basmati riž, polnozrnate testenine ali kuskus (1 kg ~1,50 €).
  • Zelenjavni delež: Zamrznjene zelenjavne mešanice ali sezonska sveža zelenjava (bučke, korenček, paprika) (~3 €).
  • Stročnice in vlaknine: Pločevinke rdečega fižola, čičerike ali koruze (~1,20 €).

Tehnika priprave: Rižota z zelenjavo in mesom v enem loncu

Postopek se začne s praženjem čebule in mesa na olivnem olju v večji posodi. Ko je meso zapečeno, se doda poljubno zelenjavo ter začimbe (sol, poper, česen v prahu, curry). Nato se v isto posodo strese opran riž, zalije z vodo in kuha na zmernem ognju do mehkega. Pripravljeno jed se enakomerno razporedi v plastične ali steklene posode s hermetičnim zapiranjem.

Ohranjanje svežine in varnost živil

Da hrana ostane okusna in varna za uživanje skozi cel teden, jo je treba po kuhanju hitro ohladiti in shraniti v hladilniku pri temperaturi do 4 °C. Priporočljivo je, da se omake ali prelivi shranjujejo ločeno in dodajo šele neposredno pred uživanjem, saj to preprečuje, da bi riž ali testenine postali razmočeni.

Skoraj vsi vozniki delajo isto napako: zaradi nje senčilo nenehno pada, a rešitev je brezplačna (VIDEO)

Protective reflective surface under the windshield of the passenger car parked on a hot day, heated by the sun's rays inside the car
Foto: aapsky iz iStock

Poleti skoraj vsak voznik uporablja senčilo za vetrobransko steklo, da bi zmanjšal segrevanje notranjosti avtomobila na soncu. Mnogi pa poznajo težavo, ko senčilo po zapiranju vrat ali zaradi neravne armaturne plošče preprosto pade in ne opravlja več svoje naloge.

Rešitev je presenetljivo preprosta in ne zahteva nakupa dodatnih pripomočkov. Na rob armaturne plošče je dovolj postaviti dva manjša predmeta, ki ju ima večina voznikov že v avtomobilu. Uporabite lahko denimo osvežilec zraka, krpo iz mikrovlaken ali kakšen drug manjši predmet, ki bo služil kot opora. Senčilo nato naslonite nanju in ga pritrdite s spuščenima senčnikoma nad voznikom in sovoznikom.

@multimarcastorrijos_ofi

Que calor ? Consejo para el parasol #quecalor #calor #verano #parasol #coche #consejo

♬ sonido original – multimarcastorrijos_oficial

Tako bo senčilo ostalo trdno na svojem mestu tudi ob zapiranju vrat ali močnejšem sunku vetra, celoten postopek pa traja le nekaj sekund. Trik se je v zadnjih dneh razširil po družbenih omrežjih predvsem zato, ker lahko zanj uporabite predmete, ki jih že imate pri roki. Pravilno nameščeno senčilo ne preprečuje le padanja, temveč pomaga tudi ohranjati temperaturo v potniški kabini za nekaj stopinj nižjo. Obenem volan, armaturno ploščo in oblazinjenje varuje pred škodljivim ultravijoličnim sevanjem ter zmanjšuje potrebo po intenzivnem hlajenju s klimatsko napravo, ko sedete v avtomobil.

Ocena filma: Odiseja

Odiseja
Foto: on Karantanija Cinemas

Christopher Nolan je prebral Odisejo, vse za nekaj mesecev pustil ‘macerirati', nato pa scenarij začel pisati po spominu. Ni načina, ki bi bil bolj primeren za pisanje mitološke predelave, kot ta, ki jo je izbral britanski velemojster. Morda le ta, da bi šlo za kirurško natančno predelavo, ki bi nosila svoje križe. In če je kakšen film, tudi nekoliko nepravično, te nosil, je bila to prav Odiseja. Na srečo je britanski velemojster sestavil zgodovinski ep, ki ni nič manj epski od Troje in Nebeškega kraljestva, v določenih trenutkih celo Gladiatorja, Pogumnega srca, Spartaka in Ben-hurja. Filmski svet si lahko postavi ogledalo in se ob pogosto pretenciozni kritiki vpraša, če si Nolan v četrt stoletja ni pridobil dovolj zaupanja, da bi počakali vsaj na trenutek, ko smo film videli.

Visoka pričakovanja, še več kritik in (neupravičen) dvom v Christopherja Nolana

Zares utopično bi bilo pričakovati popolno in kirurško natančno predelavo tako obsežne zgodbe, kot je Odiseja, a nam je med drugim Gospodar prstanov dal vedeti, da lahko navkljub številnim spremembam ustvariš nekaj za generacije vnaprej. Zgodba o kralju Itake, ki se mora s svojo posadko vrniti v domovino po Trojanski vojni, se temu brezdvoumno ponuja. Vprašanje je bilo le, če jo lahko Nolan modernizira, prilagodi današnjemu občinstvu, ob tem pa ohrani njeno brezčasnost in veličastnost. Kako bi mu to uspelo? Na kratko, z ohranitvijo esence in srca zgodbe.

Troja: Film, ki ga je čas opral kritik, bo Nolanova Odiseja težko premagala

Odisej (Matt Damon) se začne na neznanem otoku spominjati svojega potovanja domov. Kaj se je zgodilo po Troji? Kje je njegova posadka? Ali nanj čaka družina? Koliko časa je že na otoku? Zakaj se ničesar ne spomni. V času njegove odsotnosti je njegov sin Telemah (Tom Holland) odrasel, skupaj z matero in Odisejevo predano ženo Penelopo (Anne Hathaway), pa se skuša obraniti pohlepnih snubcev, med katerimi prednjači Antonij (Robert Pattinson).

Mar Nolanove predanosti, vrnitev domov je uporabil v številnih filmih, ne opišejo najbolje prav njegove besede: »In ko začneš razčlenjevati besedilo in ga prirejati, ugotoviš, da vsi ti drugi filmi – in vsi filmi, pri katerih sem sodeloval – izhajajo iz Odiseje.« Sicer je res nadvse zanimivo in na trenutke razočarajoče, da se Nolan ob tem silnem raziskovanju z ekipo ni usmeril v avtentičen prikaz grške legende, ki bi slonela na grški ekipi, lokacijah in zgodovini. Priložnost zamujena, o kateri bo prelitega še veliko črnila. Enako je z uporabo moderne angleščine, kjer scenarij po vzoru prej omenjenega prevoda nadomesti ‘kraljičino latinščino', ki je desetletja veljala za pravi izbor. Gledalci se bodo morali malo navaditi, predvsem, ko bodo slišali besedi ‘daddy' in tisto na F. Na koncu dneva naglas ni tako pomemben, pa čeprav ne dobimo grandioznosti spevov, ki so znotraj Odiseje same.

Odiseja
Foto: on Karantanija Cinemas

Odiseja: Igranje s časom in kulminacija čustev

Dobimo pa tisto, kar se je pred ogledom napovedovalo in prikazovalo kot največji dokaz, da Nolan zmore. Pomešana časovnica, ki mu je v preteklosti odlična služila, tu pa pride do izraza v vsej veličini. Poskakujemo z Itake do Ogigije, kjer se Odisej razodeva nimfi Kalipso, ki ga ima za ‘talca' oziroma moža že sedem let. »Kaj se je zgodilo po Troji?« se sprašuje protagonist, ki v priredbi deluje stoično, zlomljeno in z večnim obžalovanjem svojega trika, s katerim so prebili trojanski zid. To ni Odisej iz knjige, ki v ospredje postavlja svoje pretkane trike slo po večnosti.

Damon ga odigra veteransko, za to različico je pravi, a se obenem zdi, da bi bil Sean Bean iz Troje pred dvajsetimi leti bistveno boljša in zanimivejša različica. Kljub temu filmski veteran brez težav opravi vse, s čimer ga sooči zgodba. Naj si bo to kiklop Polifem, ki v bežnem slogu stop-motion epa Jazona in Argonavtov zaživi v groteskni in grozljivi podobi. Ko se lačna posadka znajde v jami, polni medu in ovac, ugotovijo, da izhod ne bo tako enostaven. Večja sprememba pri samem liku Odiseja je ta, da se film odloči, da ne bo zaklical svojega imena kiklopu, ki se po izgubljenem vidu potoži očetu Pozejdonu in posadko prekolne k dolgemu iskanju Itake.

Odisejeva posadka
Foto: on Karantanija Cinemas

Pristanejo na Ajaji, kjer jih napadejo Lestrigoni, ljudožerski velikani, ki zreducirajo posadko. V obeh prizorih se film bohoti z napeto akcijo, ki vsake toliko zapluje v svet grozljivega. Vse bolj nezaupljiva posadka z Odisejem na čelu pristane na neznanem otoku, kjer film ponudi enega najbolj zapomnljivih prizorov zgodbe, ko se njegova posadka spremeni v prašiče. Tu v stranski vlogi zablesti Samantha Morton kot Kirka, prvič po velikanu Polifemu pa se tu pokaže iznajdljivost protagonista. Vse tri dogodoviščine pa imajo manjšo težavo, saj bolj delujejo kot spomini, zaradi tega pa se izgubi časovni zajem vsakega izmed postankov. Koliko časa je trajalo vse skupaj? Odgovora ne dobimo, a roko na srce tudi ni tako nujen. Posadka nadaljuje pot s Kirkinim nasvetom v Had k preroku Teresiji, kjer se Odisej sreča z dušami umrlih, med njimi kraljem Agamemnonom (Benny Safdie) in vojščakom Sinonom (Elliott Page).

Sledijo srečanja s pošastima Scilo in Karibdo, prečudovitimi sirenami in morjem, ki mu gospodar razjarjeni Pozejdon. Zgodba tu zakroži do Ogigije, kjer Odisej spoznava preteklost, večkrat pa se mu pojavi tudi podoba Atene (Zendaya), ki navija za njegovo vrnitev domov. Ko ga nimfa končno spusti domov, doseže obale Itake, kjer se prelevi v berača in svoj dom spozna drugače. »Najboljši pogled na človeka je od spodaj,« pove svojemu sinu kot berač. Tu, pa tudi poprej, še bolj pa kasneje v filmu, se film najbolj ukvarja z nespoštovanjem Zevsovega zakona. Ta veleva, da gosta sprejmeš v svoje domovanju, mu nudiš hrano in zatočišče, še preden ga vprašaš, kdo je in zakaj je prišel. Nolan se tu, podobno kot pri Oppenheimerju, sprašuje o posledicah, ki jih je na človeštvu in človeku samem pustil trik Trojanskega konja. Čeprav je zgodba poznana, čustva dosežejo svoj vrhunec, zgodba pa je več kot zadovoljivo zapeljana v varen pristan.

Itaka
Foto: on Karantanija Cinemas

Ne dvomi v Nolana, le v zvok njegovih filmov

Odiseja se lahko kot film pohvali z izredno tehnično kakovostjo na vseh aspektih. O presenetljivosti verjetno ne moremo več govoriti, a v ospredje se prerineta dva jasna igralca. Glasba mojstra Ludwiga Goranssona in montaža Jennifer Lame. S fotografijo Hoyte van Hoytema posrkbi za vrnitev k Nolanovi priljubljeni modri, nekaj težav pa že tradicionalno prinaša zvok. Recimo, da mu je tokrat z glasnimi IMAX kamerami to še opravičeno. Ne opravičuje pa Nolan človeštvu, ki je pozabilo na tako imenovani Zevsov zakon ali reku ‘Ne stori drugemu, česar ne želiš, da drugi stori tebi‘. Trojanska vojna ni ep, je masaker. Je vojna kot vsaka druga, na posamezniku pa pusti hude posledice, njegova odsotnost pa na bližnjih prav tako. V svoji osnovi pa je Odiseja vedno bila in vedno bo, vrnitev domov. K tistim, ki jih najbolj ljubimo. In tu je imel Nolan vedno prav, Odiseja je živela v vseh njegovih filmih, ker gre za eno največjih zgodb človeštva. Sam se ji pokloni na svoj popolno nepopoln način.

Odiseja se je kot trojanski konj znašla v kinodvoranih, ko so že vsi mislili, da bo šlo za katastrofo, pa dokazala povsem drugače. Ima nekaj težav, jasne so nepopolnosti pri predelavi Homerjeve zgodbe in avtentičnosti bronaste dober, a to nadonkadi z večnostjo zgodbe. Vsaka zgodba pripada generaciji na svoj način, vsak jo bo interpretiral drugače in zase. Christopher Nolan je uspel večnemu epu vdihniti novo življenje, s tem pa poskrbi, da bi lahko zgodovinski epi zaživeli na novo. Marsikateri gledalec se bo ponovno zalotil, da v filmu uživa, kot je nekoč v tistih največjih zgodovinskih epih.

Največja napaka študentov pri poletnem delu na prostem

Vilnius, Lithuania - July 01, 2015 - Outdoor cafe scene with female waitress and male customer on a sunny urban street.
Foto: Ekaterina Kubatina | kubatina.com iz iStock

Večina študentov ima kremo za sončenje (zloglasni SPF) shranjeno v predalu pod kategorijo ‘oprema za na morje'. Nanjo se spomnimo šele takrat, ko se uležemo na plažo in začutimo vonj po borovcih. Če pa poleti opravljaš sezonska študentska dela – delaš na terasi lokalov, pomagaš pri organizaciji festivalov, deliš letake, delaš v kmetijstvu ali na gradbiščih – si pod močnimi sončnimi žarki izpostavljen vsak dan po več ur skupaj. Neuporaba zaščite v tem primeru ni le recept za boleče rdečico, ampak dolgoročno uničuje tvoje zdravje.

UV žarki ne izbirajo lokacije

Soncu je popolnoma vseeno, ali ležiš na plaži v Portorožu ali pa sredi Ljubljane prenašaš opremo za koncert. UV žarki prodirajo skozi oblake in se odbijajo od betona ter asfalta, kar še poveča njihovo moč.

Dolgotrajna izpostavljenost brez zaščite povzroča fotostaranje kože (gube in lise boš opazil precej hitreje), drastično pa zvišuje tudi tveganje za nastanek kožnega raka (melanoma), ki je med mladimi v porastu. Če delaš zunaj med 10. in 16. uro, je zaščita preprosto obvezna oprema.

Kako preživeti delo na soncu brez lepljivega občutka?

Glavni razlog, da fantje in punce ne marajo krem za sončenje, je tisti zoprn, masten in lepljiv občutek, ko se začneš potiti med delom. Trik je v izbiri pravega izdelka. Namesto težkih, gostih krem za telo izberi lahke tekočine, gele ali SPF v pršilu, ki se vpijejo v nekaj sekundah in ne puščajo belih sledi.

Kremo nanesi vsaj 15 minut preden greš na sonce, in postopek ponovi na vsaki dve uri, če se močno potiš. Ne pozabi na kapo s ščitnikom, sončna očala in ogromno količino vode. Delaj pametno in zaščiti svojo kožo – zdravje je vredno več kot vsaka študentska postavka.

Kaj se zgodi, če imamo preveč testosterona?

Blood sample tube for testosterone virus test analysis.
Foto: Kitsawet Saethao iz iStock

Testosteron je hormon, ki ga najpogosteje povezujemo z močjo, energijo in vitalnostjo. Čeprav je nujen za normalno delovanje telesa pri moških in ženskah, lahko njegov presežek hitro povzroči resne težave. Človeško telo namreč najbolje deluje v stanju popolnega hormonskega ravnovesja in v tem članku bomo pokazali, kaj se zgodi, če je testosterona preveč.

Kako presežek testosterona vpliva na moške?

Moški le redko naravno proizvedejo preveč testosterona, saj telo samo natančno uravnava njegovo raven. Presežek se najpogosteje pojavi kot posledica uporabe anaboličnih steroidov, hormonske terapije ali redkeje zaradi tumorjev na modih oziroma nadledvični žlezi.

Paradoksalno je, da preveč testosterona pri moških pogosto sproži ravno nasprotne učinke od želenih. Ker telo zazna sistemski presežek, poskuša vzpostaviti ravnovesje tako, da ustavi lastno proizvodnjo tega hormona v testisih. To vodi v krčenje testisov, zmanjšanje števila spermijev in posledično v težave z neplodnostjo.

Pojavijo se lahko tudi izrazite težave s kožo, kot so hude akne na obrazu in hrbtu, pospešeno izpadanje las in povečanje prostate, kar moškim otežuje uriniranje. Na dolgi rok previsoke ravni testosterona povečujejo tveganje za srčno-žilne bolezni, saj vplivajo tudi na zvišanje krvnega tlaka in zgostitev krvi.

Težave, s katerimi se soočajo ženske

Pri ženskah je povišan testosteron pogostejši naravni pojav. Največkrat je povezan s sindromom policističnih jajčnikov (PCOS) ali z motnjami v delovanju nadledvične žleze. Žensko telo za normalno delovanje potrebuje le majhne količine tega hormona, zato se vsako odstopanje hitro odrazi na zunanjem videzu in počutju.

Med najbolj opaznimi znaki presežka pri ženskah je hirsutizem oziroma prekomerna poraščenost po telesu in obrazu, predvsem nad zgornjo ustnico in na bradi. Sočasno se lahko pojavi redčenje las na vrhu glave po moškem vzorcu ter izrazito mastna koža, nagnjena k aknam.

Preveč testosterona močno vpliva tudi na reproduktivni sistem ženske. Ruši namreč menstrualni cikel, kar vodi v neredne menstruacije ali celo njihovo popolno odsotnost. To neposredno vpliva na ovulacijo in predstavlja enega glavnih vzrokov za težave z zanositvijo. V skrajnih primerih lahko dolgotrajno povišane ravni povzročijo tudi opazno poglobitev glasu.

Girl smiling and choosing between two man
Foto: Sjale iz iStock

Spremembe v vedenju in duševnem počutju

Vpliv hormonskega neravnovesja pa se ne ustavi le pri telesnih znakih, saj testosteron močno vpliva na delovanje možganov in nevrokemične procese pri obeh spolih. Ljudje s povišanimi vrednostmi tega hormona pogosto poročajo o nenadnih in nepojasnjenih nihanjih razpoloženja.

Izrazita sta predvsem povečana razdražljivost in nagnjenost k agresivnemu ali prepirljivemu vedenju. Pojavi se lahko večja pripravljenost za tvegana dejanja, impulzivne odločitve, težave s spanjem ter nenehen občutek notranjega nemira in napetosti.

Kako ukrepati?

Hormonsko ravnovesje je ključ do dolgoročnega zdravja. Če pri sebi opazite kombinacijo omenjenih simptomov, je ključnega pomena obisk osebnega zdravnika ali endokrinologa. Z enostavnim pregledom krvi je mogoče hitro ugotoviti dejanske ravni hormonov v telesu.

Sodobna medicina ponuja učinkovite načine za uravnavanje testosterona. Ti lahko vključujejo prilagoditev prehrane, izgubo odvečne telesne teže, obvladovanje stresa ali ciljno zdravljenje z zdravili, ki pomagajo telesu povrniti naravno harmonijo.

Stres uničuje zmožnost tvorjenja spomina

Tangled red threads on the silhouette of the head, representing the brain. Blue background. Flat lay. The concept of mental health and demension
Foto: Ildar Abulkhanov iz iStock

Najnovejša nevrološka študija, objavljena v reviji Science Advances, razkriva, da akutni stres močno ovira sposobnost možganov, da med seboj povezujejo različne spomine. Proces, znan kot integracija spomina, nam v vsakdanjem življenju omogoča, da na podlagi preteklih izkušenj in novih informacij sklepamo in sprejemamo logične odločitve.

Ko smo pod vplivom nenadnega stresa (na primer med zahtevnim razgovorom za službo), se ta povezovalni mehanizem preprosto izklopi, kar pojasnjuje, zakaj ljudje pod pritiskom pogosto delujemo manj bistroumno.

Spremembe v delovanju hipokampusa

Znanstveniki so s kombinacijo psiholoških testov in slikanja možganov ugotovili, da stres ne preprečuje samega pomnjenja novih podatkov, temveč neposredno vpliva na hipokampus, ključni center za spomin. V običajnih okoliščinah hipokampus ob soočenju z novo situacijo podzavestno obudi sorodne stare spomine in jih združi v celoto. Pod vplivom stresa pa je to ponovno aktiviranje starih spominov močno oslabljeno. Namesto da bi možgani pretekle in sedanje dogodke povezali, jih začnejo obravnavati kot popolnoma ločene, nepovezane otoke informacij.

Izguba sposobnosti za logično sklepanje

Zaradi te motnje v delovanju možganskih mrež ljudje v stresnih situacijah začasno izgubimo sposobnost tistega pravega uvida ali intuicije. Če bi v normalnem stanju hitro povezali dva različna dogodka in iz njiju izpeljali logičen zaključek, nam stres to prepreči. Nevroznanstveniki poudarjajo, da gre za izjemno pomembno odkritje, saj natančno prikazuje nevrološki šum, ki nastane v naših glavah, ko se znajdemo pod pritiskom.

Pomen za duševno zdravje in prihodnost

Raziskava ima širše posledice, ki presegajo zgolj vsakodnevno pozabljivost ali slabše reševanje težav pod stresom. Slabša zmožnost integracije spominov je namreč tesno povezana z nekaterimi težjimi stanji na področju duševnega zdravja, kot so anksiozne motnje in psihoze. Razumevanje natančnih nevronskih poti, ki jih stres poškoduje, odpira nova vrata za razvoj terapevtskih metod, s katerimi bi lahko ljudem pomagali ohraniti prožnost mišljenja in kognitivne sposobnosti tudi v najbolj obremenjujočih življenjskih obdobjih.