Kaj vse lahko Pogačar še osvoji, če bo nadaljeval v tem tempu?

0

Tadej Pogačar je letosv Parizu osvojil svojo peto zmago na Touru de France, v skupnem času 73 ur, 56 minut in 26 sekund, kar je bila najhitrejša izvedba dirke v zgodovini, s povprečno hitrostjo, ki je prvič presegla 43 kilometrov na uro. S to zmago se je pridružil peščici kolesarjev, ki so Tour zmagali petkrat: Jacquesu Anquetilu, Eddyju Merckxu, Bernardu Hinaultu in Miguelu Induráinu. Pri 27 letih je najmlajši med njimi, ki mu je ta podvig uspel.

Zanimivo je, kako je do zmage prišel. Vodilno mesto je prevzel že v šesti etapi in ga zadržal preostalih 15 etap, s prednostjo pred drugouvrščenim Belgijcem Remcom Evenepoelom v višini 6 minut in 26 sekund. Na poti je postavil tudi nov rekord vzpona na Col du Tourmalet (43 minut, 12 sekund) in na Alpe d'Huez.

Zdaj lovi Vuelto: nekaj, česar še nikoli ni osvojil

Tisto, kar ta trenutek naredi zgodbo posebej zanimivo, je, da Pogačar prav zdaj, ko beremo ta članek, tekmuje na Vuelti a España 2026, ki se je začela 22. avgusta v Monaku in se konča 13. septembra v Granadi. Gre za edini od treh grand tourjev, ki ga v karieri še ni zmagal. Na Vuelto se vrača prvič po letu 2019, ko je pri komaj 20 letih na svojem prvem grand touru osvojil tretje mesto in tri etapne zmage.

Če bi mu letos uspelo zmagati tudi tukaj, bi postal šele deveti kolesar v zgodovini, ki je osvojil vse tri grand toure (Giro, Tour in Vuelto). Pred njim je to letos uspelo že Jonasu Vingegaardu, ki je maja zmagal na Giru, a Vingegaard zaradi zloma ključnice na letošnjem Touru na Vuelti ne bo branil lanskega naslova. Pot za Pogačarja je torej odprta, čeprav proga letos ni enostavna. 21 etap, 3.275 kilometrov in več kot 58.000 metrov vzpona, kar je celo več kot na letošnjem Touru.

vuelta
Foto: travelview iz iStock

Kaj mu manjka do statusa najboljšega vseh časov

Tu pridemo do vprašanja iz naslova, kaj vse lahko Pogačar še doseže. Sam je pred sezono razkril, da mu je pravzaprav bolj kot šesta zmaga na Touru pri srcu osvojitev dveh monumentov, klasik, ki jih v karieri še ni zmagal, Pariz-Roubaix in Milano-San Remo.

»Če bi lahko izbiral med zmago v Roubaixu in na Touru, bi izbral Roubaix, ker sem Tour že štirikrat zmagal. Večja je razlika med nič in ena kot med štiri in pet,« je povedal na predsezonski novinarski konferenci v Benidormu.

Če bi Pogačar v prihodnjih letih osvojil še šesti Tour, bi samostojno prevzel rekord, ki si ga zdaj deli s štirimi legendami. Skupaj z morebitno zmago na Vuelti in obeh manjkajočih monumentih bi to pomenilo, da bi imel praktično popoln zbirko vseh največjih naslovov, ki jih kolesarstvo ponuja. Nekaj, česar ni dosegel niti sam Eddy Merckx, s katerim ga vse pogosteje primerjajo.

Realno, koliko časa mu še ostaja

Pri 27 letih je Pogačar še vedno razmeroma mlad za kolesarske standarde. Vrhunski kolesarji pogosto ostanejo konkurenčni tudi po 30. letu, kar mu daje realno okno vsaj pet do sedem let vrhunske kariere. Če nadaljuje s tempom, ki ga je pokazal v zadnjih sezonah, ni pretirano reči, da bi lahko do konca kariere zbral zbirko naslovov, kakršne kolesarstvo še ni videlo.

Seveda pa to niso zagotovila, poškodbe, bolezni ali preprosto nov konkurent, ki mu bo kos, so vedno del enačbe, kot je pokazal že Vingegaardov zlom ključnice na letošnjem Touru. Za zdaj pa je jasno eno: dokler Pogačar vozi tako, kot vozi zdaj, si nihče ne upa staviti proti njemu.

Gen Z ni lena, samo noče več delati zastonj: Številke razkrivajo, kaj se dogaja na delovnih mestih

0

Ne gre za lenobo, gre za matematiko. ‘Quiet quitting' zveni kot nekaj, kar so si izmislili razvajeni mladi, ki nočejo delati. V resnici pojem ne pomeni, da nekdo dejansko da odpoved. Pomeni, da nekdo dela natanko toliko, kolikor piše v pogodbi, in niti minute več. Brez nadur zastonj, brez odgovarjanja na maile ob desetih zvečer, brez prostovoljnega prevzemanja projektov, za katere ni plačan.

In po najnovejših podatkih Gallupa to ni marginalen pojav, je večina.

Kaj pravijo številke o angažiranosti zaposlenih?

Gallupovo poročilo State of the Global Workplace 2026 kaže, da je globalna angažiranost zaposlenih padla na 20 % — najnižje od leta 2020 naprej. To pomeni, da je le eden od petih zaposlenih na svetu resnično vpet v svoje delo; preostali so bodisi ravnodušni bodisi aktivno nezadovoljni. Gallup ocenjuje, da ta izguba produktivnosti svetovno gospodarstvo stane približno 10 bilijonov dolarjev na leto, kar je okoli 9 odstotkov svetovnega BDP.

V ZDA je slika podobna: angažiranost je obtičala pri 31 do 32 odstotkov, kar je pet odstotnih točk manj kot na vrhuncu leta 2020. Po Gallupovih raziskavah kar 47 odstotkov pripadnikov generacije Z priznava, da na delovnem mestu samo prebijejo čas — naredijo dovolj, da obdržijo službo, brez dodatnega vlaganja energije.

Zakaj se meje razumejo kot lenoba

Tu se zgodba najbolj zaplete. Ko zaposleni reče, da ne bo odgovarjal na sporočila po 17. uri, delodajalec to pogosto prebere kot pomanjkanje predanosti. V resnici gre za nekaj povsem drugega — za odklon od kulture, kjer je bilo neplačano preseganje delovnega časa dolgo časa neuradna norma, skoraj dokaz lojalnosti.

Gallup ta trend povezuje z izkušnjo mlajših zaposlenih med pandemijo in po njej: generacija, ki je vstopila na trg dela med zaprtji, karanteno in negotovostjo, je razvila drugačen odnos do tega, koliko od sebe je pripravljena dati brezplačno. Ne gre za to, da bi mladi manj cenili svoje delo — gre za to, da manj cenijo neplačano delo.

Recimo dogaja pa se tudi nekaj bolj skrb vzbujajočega

Zraven quiet quittinga se je pojavil nov izraz — quiet cracking, počasno drsenje v nezadovoljstvo, ki se skozi čas nabira in tiho žre produktivnost, ne da bi se izrazilo kot eksplicitna kriza. Fortune je to poimenoval stanje, ko je >polovica zaposlenih na točki preloma< — ne dovolj glasno, da bi to opazili takoj, dovolj resno, da dolgoročno škoduje tako posamezniku kot podjetju.

Zanimivo je tudi, da recept za obrat trenda ni zapleten. Raziskave Gallupa in Workhumana kažejo, da pripadniki generacije Z, ki tedensko dobijo tako povratno informacijo kot priznanje za opravljeno delo, dosegajo 61-odstotno angažiranost — v primerjavi s samo 38 odstotkov pri tistih, ki dobijo le povratno informacijo brez priznanja. Torej ni nujno denar tisti, ki manjka, pogosto je to preprosto — nekdo, ki opazi, da si nekaj naredil dobro.

Sad disappointed man with phone in hands standing inside office. Businessman received fraudulent online notification message. Company employee with smartphone in hands reading frustrated.
Foto: Liubomyr Vorona iz iStock

Kaj to pomeni, če si ravno na začetku kariere

Če si šele vstopil na trg dela in okoli sebe slišiš, da si len ali nimaš delovne etike, ker ne odgovarjaš na Slack sporočila ob nedeljah, podatki kažejo drugačno sliko. Nisi izjema — si del 80 odstotkov svetovne delovne sile, ki ni v celoti angažirana, in razlog za to pogosto ni v posamezniku, ampak v pogojih, ki jih ta posameznik dobi nazaj.

To ne pomeni, da je pošteno delati minimalno v vsaki situaciji — nekje vmes je meja med zdravim postavljanjem mej in dejanskim izogibanjem odgovornosti, in tisto mejo mora vsak potegniti sam. A trditev, da mlada generacija preprosto noče delati, ne drži pri podatkih, ki jih imamo. Bolj drži, da noče delati zastonj — kar je, če pomisliš, precej razumna zahteva.

Zakaj je Generacija Z obsedena z lepoto in zdravjem?

0

Efekt steklene kože, wellness in matcha. Trendi, ki trenutno narekujejo nakupne odločitve mladih. Nielsen raziskava navaja, da enainosemdeset odstotkov prodaj na socialnem omrežju TikTok prihaja iz kategorije Health and Beauty, torej lepota in zdravje.

Tudi pri nakupu kozmetičnih izdekov, ter izdelkov povezanih z zdravjem, na mlade močno vplivajo družbena omrežja. Videzu vsekakor pripisujejo večji pomen kot starejše generacije. Ni pa jim pomembna le lepota, njihovo zanimanje zajemajo tudi druge kategorije, ki so tesno povezane s prehrano, dobrim počutjem, športom in mentalnim zdravjem.

Dobro počutje mladi uvrščajo med ključne dejavnike za kakovostno življenje

Polovica jih aktivno posega po izdelkih s hranilnimi sestavinami, ki prispevaju k ohranjanju dobrega zdravja ali prispevajo k lepi koži. Radi dajejo prednost naravnim in aktivnim sestavinam. V porastu je zanimanje za prehranska dopolnila za lepoto, kot so na primer bonboni za zdravje kože, las in nohtov. Podatki raziskave podjetja McKinsey & Company nakazujejo, da tudi vse več kozmetičnih izdelkov vsebuje sestavine, ki imajo ugodne učinke, kot na primer pomiritev ali preprečevanje vnetij.

Verjetno ste že slišali za trend doseganja videza »steklene kože« s TikToka, ki enako poudarja pomembnost naravnih in čistih sestavin v kozmetičnih izdelkih.

Več kot tretjina pripadnikov Genearcije Z svoj denar zapravlja za izdelke za nego kože

Po podatkih raziskave podjetja Censuswide, med te izdelke sodijo razni izdelki za doseganje videza »steklene kože«, retinoidi, kolagen in serumi za reševanje vseh možnih problematik na koži, celo kreme proti gubam.

Tu pa se ne konča. V zadnjem letu se je povečala tudi potrošnja za kozmetične posege, za katere se odločajo bistveno prej kot prejšnje generacije. Kot preventiva staranju in skrb za videz, vse več mladih Generacije Z opravlja estetske tretmaje proti staranju.

Asia woman people anti aging expert modern health vlogger live advice talk selfie video mobile phone camera. Online digital seller asian small SME store shop owner side hustle filming sell skin care.
Foto: ChayTee iz iStock

Nazaj k zdravju in počutju. Pomembnost estetike med mladimi se kaže tudi v skrbi za telesno kondicijo in dobro počutje. Veliko jih je že uporabljalo fitnes aplikacije za vadbo ali tiste za spremljanje telesne aktivnosti. Nekateri si te podatke beležijo tudi z drugimi napravami, kot so športne zapestnice ali ure.

Podobno kot pri kozmetiki, Generacija Z posega po prehrani brez umetnih sestavin, z manj sladkorja, iz naravnih sestavin ter z višjo vsebnostjo beljakovin. Skrb za prehrano in telo za nekatere brez dvoma zavzema velik del življenskega sloga. Kaj pa si ob tem vseeno najraje privoščijo? Tudi tu se ne izogibajo globalnim trendom, kot sta kava ali matcha, med drugimi pa je obisk restavracij in hrana za seboj prva izbira.

Gen Z vpliva tudi na priljubljenost aplikacij

Mladi kljub večji izpostavljenosti vsebinam o zdravju na družbenih omrežjih pogosteje poročajo o izgorelosti in slabšem duševnem stanju. Ker pa se le-tega zavedajo bolj od starejših, Generacija Z kaže večje zanimanje za izdelke ali storitve povezane z dobrim počutjem. Bolj je dovzetna za digitalne rešitve. Poleg fitnes aplikacij so zato priljubljene tudi aplikacije za skrb za duševno zdravje in meditacijo. Večji poudarek mladi namenjajo še izdelkom za spolno in reproduktivno zdravje, med njimi kondomi in ostale oblike kontracepcije ter testi nosečnosti.

Z najrazličnejšimi serumi za nego obraza in oddihi za boljše duševno zdravje, Generacija Z vpliva na zanimanje ostalih generacij. Preference mladih se bodo predvsem na področju zdravja in dobrega počutja lahko vključile v dele vsakdana drugih starostnih skupin.

Ljubljanska železniška postaja se ne seli, se pa veliko spreminja: kaj to pomeni za potnike?

0

Če ste v zadnjih mesecih slišali, da se glavna železniška postaja Ljubljana seli, najprej ena pomembna razjasnitev: železniška postaja se ne seli na drugo lokacijo. Spreminjajo se njena infrastruktura, dostopi in povezava z novo avtobusno postajo. Na novi lokaciji ob Masarykovi cesti je začela delovati avtobusna postaja, kar je za vsakogar, ki prestopa med vlakom in avtobusom, precej bolj konkretna sprememba.

Kaj se v Ljubljani pravzaprav dogaja?

Ljubljana dobiva nov Potniški center Ljubljana, katerega cilj je povezati železniški in avtobusni promet na enem območju. Sama železniška postaja ostaja tam, kjer je danes, medtem ko se njena infrastruktura temeljito prenavlja.

V okviru projekta se obnavljajo tiri in peroni, rekonstruira se obstoječi podhod, zgrajen pa je tudi nov nadhod. Ta bo dolg približno 110 metrov in bo povezal območje železniške postaje z novo avtobusno postajo ter prihodnjim nakupovalnim središčem.

Projekt nadgradnje železniške postaje ima po podatkih Direkcije RS za infrastrukturo ocenjeno vrednost 205,7 milijona evrov, od tega je odobrenih približno 174,9 milijona evrov evropskih sredstev. Uradni rok projekta je 30. november 2026, čeprav so se posamezni roki med gradnjo že spreminjali.

Kaj to pomeni za potnika danes?

Najbolj opazna sprememba je trenutno avtobusna postaja. Od 24. avgusta 2026 avtobusi odhajajo z nove lokacije na območju nekdanjega makadamskega parkirišča ob Masarykovi cesti.

Tam je urejenih skoraj polovico več peronov kot na dosedanji lokaciji, na voljo so prodajna mesta, prometni urad, sanitarije in garderobni prostori. Potniki lahko uporabljajo tudi 30 koles Nomago Bikes, kartomat Slovenskih železnic in Urbanomat pa naj bi bila predvidoma dodana septembra.

Zanimiva podrobnost: vozni redi in številke peronov avtobusne postaje ostajajo nespremenjeni. Če torej prihajate na avtobusno postajo zaradi določenega odhoda, ni treba na novo računati celotnega voznega reda. Spremenjena je predvsem lokacija.

Kaj pa vlak?

Tu je zgodba malo bolj zapletena. Zaradi gradnje so bili v letu 2026 nekateri vlaki začasno preusmerjeni na pomožne perone, pri določenih povezavah pa so vozili nadomestni avtobusi.

Dobra novica za potnike iz Dolenjske je, da naj bi se po zaključku avgustovske zapore vlaki z Dolenjske proge 31. avgusta 2026 vrnili na osrednje perone ljubljanske postaje. Odsek Ljubljana–Rakovnik je zaradi del zaprt do 30. avgusta, za vlake pa je organiziran nadomestni avtobusni prevoz.

To pomeni, da bo po koncu te faze manj iskanja začasnih peronov po okolici postaje. Za vsakogar, ki je kdaj v zadnjih mesecih z nahrbtnikom hitel za vlak in ugotavljal, ali je njegov peron 600 metrov stran, je to kar dobra novica.

Koliko časa naj si vzameš za prestop?

To je verjetno najbolj praktično vprašanje. V času gradbenih del so Slovenske železnice pri nekaterih začasnih peronih opozarjale, da je od osrednje postajne stavbe do njih približno 600 metrov oziroma najmanj 10 minut hoje. To ni ravno razdalja, ki bi jo želel odkriti dve minuti pred odhodom vlaka.

Zdaj se razmere postopoma normalizirajo, vseeno pa je pri prestopu med avtobusom in vlakom pametno pustiti nekaj rezerve. Če imaš med prihodom avtobusa in odhodom vlaka samo pet minut, je to precej tvegana kombinacija. 15 do 20 minut rezerve je v času spreminjanja dostopov veliko bolj realna izbira. Ta časovna rezerva je uredniška ocena, ne uradno pravilo Slovenskih železnic.

Kaj bo drugače, ko bo prenova končana?

Največja sprememba ne bo nova stavba železniške postaje, temveč način, kako se boš po območju premikal. Nov nadhod bo omogočil izvennivojski dostop do peronov, kar pomeni manj križanja poti s tiri in bolj neposreden prehod med različnimi deli postaje. Predvideni so tudi dvigala in klančine, zato bo dostop bistveno bolj uporaben za ljudi z omejeno mobilnostjo, potnike z več prtljage in starše z otroškimi vozički.

Junija 2026 je bila nosilna konstrukcija nadhoda že zaključena, sledila pa so dela na stekleni strehi in fasadi, notranjosti objekta, peronski infrastrukturi ter podhodu.

In kaj to pomeni za vsakdanjo pot?

Če se v Ljubljano pripelješ z vlakom in nato nadaljuješ z avtobusom, bo povezava sčasoma precej bolj logična. Nova avtobusna postaja je del istega širšega območja, ki naj bi postalo osrednja prestopna točka za javni promet.

Danes pa je treba še malo potrpeti. Gradbišče pomeni občasne zapore, spremenjene dostope in posamezne dni, ko je treba preveriti obvestila pred odhodom. Slovenske železnice zato priporočajo uporabo svojega iskalnika voznega reda, kjer so pri posameznih vlakih navedene aktualne spremembe.

Ena stvar je torej že jasna: Ljubljana ne dobiva nove glavne železniške postaje na drugi lokaciji. Dobiva prenovljeno postajo, novo avtobusno postajo in povezavo med njima. Za potnike je razlika pomembna, predvsem pa bo vidna pri prestopanju.

Če danes še vedno iščeš pravi peron in preverjaš, ali moraš čez Masarykovo ali Vilharjevo, nisi edini. To je pač tista faza projekta, ko je končni načrt že precej bolj jasen kot vsakdanja pot do vlaka.

Odlična kombinacija kakovosti zvoka in vrhunskega videza

0

Brezžične slušalke ponujajo veliko več kot le kakovosten zvok. Postajajo pametne spremljevalke vsakdana, kjer štejeta predvsem enostavna uporaba in čim manj poseganja po telefonu. Prav zato Huawei pri novih slušalkah FreeClip 2 S veliko pozornosti namenja upravljanju s kretnjami, kar pa je zgolj ena od nadvse uporabnih lastnosti tega modela.

Ideja je preprosta. Namesto iskanja telefona po žepih ali odklepanja zaslona, lahko najpogostejša opravila izvedete kar z dotikom slušalk ali celo s premikom glave. To je še posebej priročno med hojo, tekom, vožnjo z javnim prevozom ali kadar imate polne roke.

FreeClip 2 S omogočajo več različnih načinov upravljanja. Z dvojnim dotikom površine slušalk predvajate ali ustavite glasbo oziroma sprejmete in zaključite telefonski klic. Trojni dotik privzeto preskoči na naslednjo skladbo, v aplikaciji Huawei Audio Connect pa funkcijo prilagodite tudi za prejšnjo skladbo ali jo popolnoma izklopite. Tako upravljanje prilagodite svojim navadam in ne obratno.

Še posebej uporabna je poteza drsenja po delu za ušesom, imenovanem »Comfort Bean«. S potegom navzgor ali navzdol na primer hitro povečate ali zmanjšate glasnost. Tudi to gesto je mogoče prilagoditi in jo po želji uporabiti za preskakovanje skladb ali druge funkcije. Na voljo je še poteza dotika in zadržanja, ki jo lahko nastavite za priklic glasovnega pomočnika, kar pomeni še hitrejši dostop do glasovnih ukazov.

Posebnost FreeClip 2 S je prepoznavanje kretenj z glavo. Ob dohodnem klicu preprosto pokimate za sprejem ali odkimate za zavrnitev klica. Takšna rešitev se na prvi pogled zdi skoraj futuristična, v praksi pa hitro postane nekaj povsem naravnega. Ko telefon ostane v žepu ali torbi, je dovolj že preprost gib glave in klic je urejen. Huawei je to funkcijo vključil za upravljanje določenih predvajanih vsebin, zato uporaba slušalk postane še bolj intuitivna.

Prav možnost prilagajanja gest predstavlja eno največjih prednosti Huaweievih slušalk. Vsak od nas ima drugačne navade, zato ni treba sprejeti privzetih nastavitev. V aplikaciji posamezne geste prilagodite svojim željam in tako ustvarite način upravljanja, ki vam najbolj ustreza. Rezultat je hitrejša uporaba, manj motenj med poslušanjem in občutek, da se vam slušalke resnično prilagodijo, ter ne obratno.

Huawei je letos svojo ponudbo brezžičnih slušalk lepo zaokrožil. FreeClip 2 S predstavljajo najnaprednejšo odprto različico z izboljšanim udobjem, novimi možnostmi upravljanja in sodobnim dizajnom. Ob njih ostajajo na voljo model FreeClip 2, ki ponujajo zelo podobno uporabniško izkušnjo in enake možnosti upravljanja z dotiki ter kretnjami, medtem ko FreeBuds Pro 5 in FreeBuds 6 nagovarjajo uporabnike, ki iščejo vrhunske brezžične slušalke z aktivnim odpravljanjem hrupa in bogatim zvokom.

Prav raznolikost pomeni, da v ponudbi zlahka najdete slušalke, ki vam najbolj ustrezajo. Odvisno od tega ali največ časa preživite na poti, v pisarni ali med športnimi aktivnostmi. Ne glede na izbiro pa Huawei ostaja zvest filozofiji, da mora biti upravljanje hitro, logično in čim bolj neopazno.

Če so bile nekoč geste le zanimiva tehnološka novost, so pri modelu FreeClip 2 S postale del vsakodnevne uporabniške izkušnje. Ko glasbo upravljate z enim dotikom, glasnost prilagodite s potegom prsta ali sprejmete klic zgolj s prikimavanjem, hitro ugotovite, da se na klasično upravljanje skoraj ne želite več vrniti. Prav zato so kretnje ena tistih funkcij, s katerimi odlašate, a ko jih enkrat usvojite, dejansko odkrijete njihovo vrednost.

Huawei bo 2. septembra v Münchnu predstavil tri nove izdelke, s katerimi želi nagovoriti ljubitelje športa, uporabnike, ki več pozornosti namenjajo zdravju, ter ljubitelje kakovostnega zvoka. V središču dogodka bo serija pametnih ur Huawei Watch GT 7, ki prinaša številne izboljšave pri spremljanju aktivnosti na prostem. Posebej zanimive so nove možnosti za smučarje in deskarje, saj ura s pomočjo več senzorjev prepozna aktivnost tudi brez satelitskega signala. k.

Mislite, da je ponoči vse črno? Za nekatere živali se svet takrat šele zares prebudi

0

Ko zvečer ugasnemo luč, se naš svet v nekaj sekundah spremeni. Barve skoraj izginejo, obrisi postanejo nejasni, pot do kopalnice pa je lahko precej bolj zapletena, kot bi si želeli priznati. Medtem ko ljudje v temi hitro izgubimo orientacijo, številne živali šele zares oživijo. Tisto, kar je za nas skoraj popolna tema, je zanje svet, poln gibanja, podrobnosti in informacij.

Razlog ni v tem, da bi imele »čarobne oči«. Narava jim je skozi milijone let evolucije preprosto podarila drugačne sposobnosti. Nekatere potrebujejo le drobec mesečine, druge zaznavajo toploto, tretje se pri lovu bolj kot na oči zanašajo na sluh ali voh. Svet ponoči je zato precej bolj živahen, kot si predstavljamo.

Structure of human eye. In side view.
Foto: SvetaZi iz iStock

Mačka potrebuje veliko manj svetlobe kot človek

Če ste se kdaj spraševali, kako lahko mačka brez težav skače po stanovanju, medtem ko vi v temi komaj najdete stikalo za luč, odgovor skriva njeno oko. V primerjavi s človekom ima bistveno več paličic, svetlobno občutljivih celic, ki omogočajo dober vid v mraku. Poleg tega ima za mrežnico posebno odbojno plast, imenovano tapetum lucidum, ki svetlobo odbije nazaj skozi mrežnico in ji omogoči, da izkoristi še tisto malo svetlobe, ki je na voljo.

Prav zaradi tega se njene oči ponoči značilno svetijo. Mačke sicer tudi v popolni temi ne vidijo, vendar za orientacijo potrebujejo približno šestkrat manj svetlobe kot človek, zato se brez težav gibljejo tam, kjer mi vidimo le še sence.

Sova ne zaupa le očem

Ko pomislimo na nočne živali, si večina najprej predstavlja sovo. In z razlogom. Njene velike oči ujamejo izjemno veliko svetlobe, vendar je še bolj impresiven njen sluh. Ker ušesa nista nameščena povsem simetrično, lahko izjemno natančno določi smer zvoka in odkrije plen, še preden ga sploh zagleda.

Poleg tega leti skoraj neslišno. Posebna zgradba peres zmanjšuje šumenje zraka, zato miš pogosto sploh ne zazna, da se ji plenilec približuje. V svetu nočnih lovcev je to ena največjih prednosti.

Bear portrait on a black background. View from the darkness
Foto: Byrdyak iz iStock

Psi in volkovi ponoči uporabljajo vse svoje čute

Psi ponoči vidijo bolje kot ljudje, čeprav nekoliko slabše kot mačke. Njihova prava prednost pa ni vid, temveč sposobnost združevanja vseh čutov. Medtem ko mi v temi zaupamo predvsem očem, pes hkrati uporablja sluh, voh in vid, zato si okolico predstavlja precej drugače.

Enako velja za volkove. Ti lahko glede na veter zavohajo plen tudi več kilometrov daleč, zato jim tema ne predstavlja večje ovire. Svet okoli njih ni sestavljen le iz podob, temveč tudi iz vonjev in zvokov, ki jih človek sploh ne zazna.

Nekatere kače »vidijo« toploto

Pri nekaterih živalih pa beseda vid sploh ne pomeni več tega, kar pomeni ljudem. Pitoni, klopotače in nekatere druge vrste imajo med očmi in nosnicama posebne jamice, občutljive na infrardeče sevanje. Z njimi zaznavajo toploto teles drugih živali in si ustvarijo nekakšen toplotni zemljevid okolice.

To pomeni, da lahko v skoraj popolni temi odkrijejo miško ali drugo žival, čeprav je njihove oči morda sploh ne bi zaznale. Ljudje za kaj podobnega potrebujemo termovizijske kamere. Kače imajo takšen sistem vgrajen že milijone let.

Obstajajo živali, ki ponoči vidijo celo barve

Večina ljudi misli, da ponoči nihče ne vidi barv. Za človeka to skoraj drži, vendar narava tudi tukaj skriva izjeme. Nekateri nočni gekoni lahko tudi pri zelo šibki svetlobi razlikujejo barve, kar je sposobnost, ki je ljudem v mraku povsem nedosegljiva.

Raziskovalci menijo, da njihov nočni barvni vid celo presega človeškega. Svet, ki se nam zdi skoraj povsem siv, je zanje še vedno poln različnih odtenkov.

Image of a lone deer in a forest.
Foto: RyanTangPhoto iz iStock

Zakaj se oči nekaterih živali ponoči svetijo?

Ste že kdaj ponoči posvetili z baterijo proti mački, lisici ali srni in opazili, kako njihove oči skoraj zažarijo? To ni nikakršna čarovnija, temveč ista odbojna plast, tapetum lucidum, ki poveča količino svetlobe, ki doseže mrežnico.

Ljudje te plasti nimamo, zato naše oči v temi ne svetijo in tudi naš nočni vid ostaja precej skromnejši.

Ste vedeli?

  • Mačke za orientacijo potrebujejo približno šestkrat manj svetlobe kot ljudje.
  • Sova lahko glavo obrne za približno 270 stopinj, ker oči skoraj ne more premikati.
  • Nekatere kače zaznajo že zelo majhne temperaturne razlike med plenom in okolico.
  • Severnim jelenom se pozimi spremeni barva očesnega ozadja, kar jim pomaga bolje izkoristiti šibko polarno svetlobo.
  • Večina živali, ki jim ponoči svetijo oči, ima za mrežnico odbojno plast, ki ljudem manjka.

Ko boste naslednjič ugasnili luč …

… pomislite, da se vaš svet v tistem trenutku precej zmanjša. Za številne živali pa se zgodi ravno nasprotno. Medtem ko vi previdno tipate proti stikalu ali iščete telefon, mačka brez težav skoči na ograjo, sova zasliši miš pod plastjo listja, volk sledi vonju, ki ga človek sploh ne zazna, nekatere kače pa »vidijo« toploto plena.

Tema torej ni enaka za vse. Za človeka pogosto pomeni konec dneva, za številne živali pa je to trenutek, ko se njihov svet šele zares prebudi. In prav zato se v gozdu, na travniku ali celo na domačem vrtu po sončnem zahodu dogaja veliko več, kot lahko vidijo naše oči.

Kako pogosto je treba umiti steklenico za vodo?

0

Steklenico za vodo uporabljamo skoraj vsak dan, marsikdo pa jo po pitju zgolj splakne z vodo in jo ponovno napolni. Čeprav je v njej običajno le voda, to še ne pomeni, da ostane čista. Vlažno in zaprto okolje je namreč primerno za razmnoževanje mikroorganizmov. Na stenah steklenice pa se lahko začnejo nabirati tudi ostanki sline, bakterije in tako imenovani biofilm.

Steklenico je najbolje oprati vsak dan

Če steklenico uporabljate vsak dan, jo je priporočljivo temeljito oprati po vsaki uporabi oziroma vsaj enkrat na dan. Pri tem ni dovolj, da jo samo splaknete z vodo. Uporabite toplo vodo in detergent za pomivanje posode ter dobro očistite notranjost steklenice, pokrov in predvsem dele, ki jih pogosto spregledamo.

Posebno pozornost namenite ustniku, navojem, tesnilom in slamici, če jih steklenica ima. Prav tam se lahko zadržujejo vlaga in mikroorganizmi. Po pranju steklenico dobro sperite in jo pustite odprto, da se popolnoma posuši. Če jo zaprete, ko je še vlažna, ustvarite okolje, v katerem se mikroorganizmi lažje razmnožujejo.

Kaj se zgodi, če steklenice ne umivamo dovolj pogosto?

Na notranji površini steklenice se lahko sčasoma ustvari biofilm oziroma plast mikroorganizmov in drugih snovi, ki se oprime površine. Takšna steklenica lahko začne imeti neprijeten vonj ali ima čuden okus, tudi če je videti popolnoma čista.

Še posebej problematično je, če iz iste steklenice pijemo tudi druge napitke (sok, sladkane pijače, mlečne napitke ali beljakovinske napitke). Ostanki sladkorjev in drugih hranil lahko mikroorganizmom omogočijo še boljše pogoje za rast. V takšnem primeru je treba steklenico oprati takoj po uporabi.

Female drinking a fresh water from bottle.
Foto: kieferpix iz iStock

Ali je dovolj, da steklenico samo splaknemo pod vodo?

Ne. Hitro izpiranje lahko odstrani del ostankov, ne odstrani pa nujno mikroorganizmov in biofilma, ki se lahko oprimejo površine. Zato je pomembno mehansko čiščenje z gobico ali ščetko ter detergentom.

Če ima steklenica ozko odprtino, je zelo uporabna posebna ščetka za steklenice, s katero lahko dosežete tudi dno in notranje stene.

Ne pozabite na pokrov!

Pogosto največ pozornosti namenimo sami steklenici, medtem ko pozabimo na pokrov. Ustnik je v neposrednem stiku z usti, zato se na njem lahko nabirajo bakterije in ostanki sline. Pokrov je zato treba očistiti enako pogosto kot steklenico.

Če je mogoče, razstavite tudi tesnila in druge odstranljive dele. Po pranju jih popolnoma posušite, preden steklenico ponovno sestavite.

Kdaj je čas za novo steklenico?

Tudi dobro vzdrževana steklenica ni večna. Če opazite praske, poškodbe, razpoke, trdovraten neprijeten vonj ali madeže, ki jih s čiščenjem ne morete odstraniti, je morda čas za zamenjavo.

White woman holding her personal stainless steel water bottle on the working table. Daily hydration habit to stay healthy
Foto: AnSyvanych iz iStock

Pravilo je preprosto. Steklenico za vodo, ki jo uporabljate vsak dan, operite vsak dan. Tako boste zmanjšali nabiranje bakterij, neprijetnih vonjav in biofilma ter poskrbeli, da bo pitje vode zares osvežujoče in higiensko.

Triki, ki jih uporabljajo trgovine, da bi trošili več!

0

Trgovske verige ničesar ne prepuščajo naključju. Postavitev polic, osvetlitev, glasba in celo vonj v trgovini so skrbno načrtovani psihološki vzvodi, katerih edini cilj je, da v košarico položite več izdelkov, kot ste prvotno načrtovali.

Najpogostejše psihološke zanke v trgovinah

  • Osnovna živila povsem na koncu: Mleko, kruh in meso so skoraj vedno nameščeni na najbolj oddaljenih točkah trgovine. Za dostop do njih morate prehoditi celotno trgovino in se sprehoditi mimo stotine drugih izdelkov.

  • Izdelki v višini oči so najdražji: Izdelki, ki jih trgovci najraje prodajajo (pogosto z najvišjo maržo), so postavljeni v višini oči ali rok. Cenejše alternative in trgovske blagovne znamke so po navadi skrite na najnižjih ali najvišjih policah.

  • Povečane nakupovalne košarice: Velikost nakupovalnih vozičkov se z leti stalno povečuje. Polprazen voziček v možganih podzavestno sproža občutek, da niste kupili dovolj.

  • Sladkarije ob blagajni: Območje blagajne je namenjeno t. i. »impulzivnim nakupom«. Dokler čakate v vrsti, je vaša moč volje že stanjšana, zato zlahka posežete po čokoladici ali žvečilnih gumijih.

  • Počasna glasba in prijetni vonji: Upočasnjen ritem glasbe podzavestno upočasni vaš korak, vonj po sveže pečenem kruhu pa sproža občutek lakote in vas spodbuja k večjim nakupom.

Nasveti in opozorila Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS)

Zveza potrošnikov Slovenije redno opozarja na zanke, v katere se ujamejo kupci in svetuje, kako ohraniti nadzor nad lastno denarnico:

  • Primerjajte ceno na enoto (kilogram ali liter): Trgovci pogosto izpostavijo akcijsko ceno ali večje pakiranje, ki pa ni nujno cenejše. ZPS opozarja, da je edino merilo ugodnosti cena za kilogram oz. liter, ki mora biti odtisnjena na drobnejšem izpisu na etiketi.

  • Nikar v trgovino s praznim želodcem: Kupovanje hrane v stanju lakote dokazano vodi do nakupa večjih količin predelane hrane, prigrizkov in nepotrebnih izdelkov.

  • Dosledno se držite nakupovalnega seznama: Pred odhodom od doma preverite zaloge in sestavite natančen seznam. Vse, kar ni na seznamu, pustite na polici.

  • Previdno pri »akcijah« in paketnih ponudbah: Oznaka »akcija« ali »1+1 gratis« pogosto spodbudi nakup stvari, ki jih sploh ne potrebujete ali pa jih morda ne boste uspeli porabiti pred potekom roka uporabe.

Petra Julia Ujawe, Srce na dlani: razhod, ki se spremeni v sanjsko zgodbo (RECENZIJA)

0

Pisateljico Petro Julio Ujawe smo spoznali že pred leti, ko se je predstavila z uspešnim prvencem Najboljše šele pride. Nedavno se je na literarno sceno vrnila z romanom Srce na dlani, v katerem v ospredje postavi Doro Zupančič, drugo najstarejšo od petih sester. Čeprav roman ostaja zvest žanru romantične komedije, avtorica tudi tokrat lahkotno ljubezensko zgodbo preplete s temami samopodobe, telesne podobe, družbenih pričakovanj in osebne rasti.

Dora je 36-letnica, ki jo je okolica vajena dojemati kot močno, zanesljivo, odgovorno in vedno pripravljeno pomagati drugim. V dolgotrajnem razmerju je svoje predstave o prihodnosti postopoma prilagajala partnerju, dokler se ne znajde pred spoznanjem, da življenje, ki ga je gradila, morda sploh ni več življenje, ki si ga želi.

Ljubezenski zaplet

Po razhodu, ki se zgodi med dopustom v oddaljenem Bangkoku, se znajde v obdobju osebne negotovosti, hkrati pa jo zaznamuje tudi dolgoletno nezadovoljstvo z lastnim telesom. Ujawa s tem odpre eno pomembnejših tem romana: način, kako družba vrednoti žensko telo in kako zunanji komentarji sčasoma postanejo del posameznikovega notranjega dialoga. Dora je zaradi svoje postave pogosto bolj kritična do sebe, kot bi bila do kogarkoli drugega, njena pot skozi roman pa je zato tudi pot do večje samozavesti in sprejemanja same sebe.

Roman se zaplete, ko Dora čisto po naključju sreča Oliverja, Šveda s slovenskimi koreninami, ki pa sprva skriva svojo plemiško družino. Njuno poznanstvo se začne precej nepričakovano, nato pa se njuni poti vse bolj prepletata. Ljubezenski zaplet prinaša značilne elemente žanra  privlačnost, nesporazume, približevanja in oddaljevanja, vendar odnos med protagonistoma služi tudi kot pomemben del Dorine osebne preobrazbe.

Zgodba tako pri tem ne ostaja zgolj pri vprašanju, ali bo glavna junakinja našla ljubezen. Dora se mora soočiti tudi s svojimi predstavami o družini, materinstvu in življenju, ki naj bi ga do določene starosti že imela urejenega.

Hitro berljiva in duhovita zgodba

Srce na dlani je tudi nadaljevanje sveta družine Zupančič, ki ga je Ujawa predstavila že v romanu Najboljše šele pride. Čeprav je v ospredju nova protagonistka, se v zgodbi pojavljajo tudi druge članice družine, s čimer avtorica postopoma širi pripovedni svet in odpira prostor za morebitne nadaljnje zgodbe o posameznih sestrah.

Roman v resnici deluje na dveh ravneh. Na prvi je to hitro berljiva in duhovita ljubezenska zgodba z elementi romantične komedije. Na drugi pa je pripoved o ženski, ki mora na novo definirati odnos do sebe in svojih želja. Dora se pri tem ne spreminja zato, da bi postala bolj sprejemljiva za okolico, temveč zato, da bi ugotovila, kaj pravzaprav pomeni živeti življenje po lastnih merilih. Čeprav nas avtorica ves čas postavlja v dvom, ali bo Dora uspela rešiti svoje življenje in ustvariti zgodbo z Oliverjem, je konec srečen.

Knjiga je tako lahko prijetno branje za dopust ali pa spoduda tistim, ki so izgubili vse po dolgoletni zvezi in iščejo nov začetek. Dorina zgodba nas namreč opomni, da lahko življenje kadarkoli začnemo znova in da prav nič ni določeno v naprej.

Zakaj je nov Instagram trend dokaz, da se nihče več ne trudi biti popoln?

0

Odpri Instagram katerekoli osebe, ki ji slediš, in poglej njeno zadnjo objavo. Verjetno ne bo ena sama, skrbno postavljena fotografija z idealno svetlobo. Bolj verjetno je karusel desetih slik, med katerimi je ena zamegljena, ena posneta med hojo in ena, na kateri nekdo v ozadju jé sendvič.

Od enega popolnega kadra do foto-deponije

Instagram je v svojih začetkih temeljil na eni sami, skrbno izbrani fotografiji. Filter, obreza, morda urica čakanja na pravo svetlobo, in šele nato objava. Leta 2017 je platforma uvedla možnost objavljanja do deset slik v enem karuselu, a je, kot poroča TechCrunch, ta funkcija dolgo časa ostala nekaj obrobnega. Šele kasneje, predvsem v času po pandemiji, se je iz tega razvil pojav, ki mu danes pravimo foto-dump, dobesedno »fotografska deponija«.

Instagram je trend na koncu vzel resno. Leta 2024 je omogočil objavo do 20 fotografij ali videov v enem karuselu, s čimer je, kot je zapisal TechCrunch, uradno pospremil format, ki uporabnike razbremeni pritiska iskanja tiste ene, popolne slike.

Zakaj je razmazana fotka nenadoma privlačnejša

Tu je nekaj, kar zveni skoraj protislovno. Zakaj bi si kdo želel objaviti fotografijo, ki je tehnično slaba? Odgovor je v tem, da je slaba fotografija postala dokaz, da je trenutek resničen. Zamegljen posnetek s koncerta, obraz na pol zaprtih oči, kava, ki se je prelila po mizi, vse to sporoča gledalcu nekaj, česar prefinjena, poza fotografija nikoli ne bo mogla, in sicer, da si tam dejansko bil in nisi imel časa razmišljati o kompoziciji.

Olivia Yallop, kreativna direktorica agencije The Digital Fairy, je to primerjala s starimi Facebook albumi, kamor si nekoč naložil vse fotografije naravnost iz fotoaparata, brez izbiranja. Foto-dump je, po njenih besedah, v bistvu obuditev točno tega principa, samo prilagojenega estetiki Instagrama.

Znane osebe so trend samo pospešile

Zanimivo je, da tega premika niso spodbudili le običajni uporabniki. Tudi znane osebnosti so se pridružile. Dua Lipa je, kot poroča portal Buro247, postala nekakšna neuradna kraljica foto-dumpa, ker njene objave delujejo, kot da so prišle naravnost iz njene telefonske galerije, brez montaže ali razmisleka. In prav to je bistvo. Ko je nekdo s toliko sledilci pripravljen deliti nekaj, kar ni popolno, postane manj popolnost tisto, kar meriš kot uspeh objave.

Ni šlo samo za estetiko, šlo je tudi za utrujenost

Za trendom stoji še nekaj drugega, in to je preprosto izgorelost od stalnega poziranja. Ustvarjanje popolne objave, izbira filtra, urejanje svetlobe, to je zahtevalo čas in energijo, ki je marsikdo preprosto zmanjkalo. Objava desetih naključnih fotografij pa traja nekaj minut, brez pritiska, da bi bilo vse dovršeno.

Po drugi strani opozarjajo tudi kritični glasovi. Portal, ki se ukvarja z odnosi z javnostmi, je zapisal, da naj bi bil foto-dump med drugim tudi simptom širšega upada zanimanja za samo platformo, saj Instagram vse bolj potiska Reelse na račun klasičnih fotografij, uporabniki pa se na to odzivajo z manj vlaganja v posamezne objave.

Ali je to res avtentičnost, ali le nova oblika poziranja

Tu se zgodba zaplete, in vredno je biti malce skeptičen. Ni skrivnost, da marsikateri foto-dump ni tako spontan, kot izgleda. Izbira, katera zamegljena ali navidezno naključna fotografija bo prišla v karusel, je še vedno odločitev, samo da je zdaj skrita za videzom nepremišljenosti. Kot je zapisala avtorica na Substacku Gitanjali S., gre za nekakšen ironičen poskus ustvarjanja pristnosti znotraj aplikacije, ki po svoji naravi pristnosti ne spodbuja.

Osebno mi je ta razvoj precej všeč, čeprav se zavedam njegove ironije. Vsaj za trenutek se je pritisk, da mora biti vsaka objava dovršena, malce zrahljal. Ni pa nujno, da bo to trajalo večno, saj je Instagram na tem področju v preteklosti že večkrat spremenil smer, in kdo ve, morda čez leto dni spet zmagajo popolne, obdelane slike, samo v novi preobleki.

Za zdaj pa lahko brez slabe vesti objaviš tisto zamegljeno fotko s petkovega večera. Očitno je to trenutno celo bolj kul kot tista, na kateri si res dobro izpadel.