Če iščete naraven način za umiritev in lažje sproščanje, je čaj ena najboljših izbir. Nekatere vrste so znane prav po svojem pomirjujočem učinku.
Najbolj sproščujoči čaji
Najbolj klasična izbira je kamilica, ki pomaga pri zmanjševanju napetosti, umirja živčni sistem in lahko izboljša spanec. Pogosto jo priporočajo tudi pri stresu in tesnobi.
Zelo priljubljen je tudi melisin čaj. Melisa deluje blago pomirjevalno, zmanjšuje nemir in lahko pomaga pri hitrem bitju srca, ki je povezano s stresom.
Za sprostitev je primeren tudi lipov čaj, ki se tradicionalno uporablja za pomirjanje in lažje uspavanje, še posebej ob večerni uri.
Med nekoliko manj znanimi, a učinkovitimi, je sivka. Čaj iz sivke deluje prijetno sproščujoče tudi s svojim vonjem.
Za najboljši učinek je čaj priporočljivo piti počasi in v mirnem okolju. Že sam ritual pitja lahko pomembno prispeva k sprostitvi.
Konec koledarskega leta pomeni tudi konec obdobja, ki se upošteva pri izračunu dohodnine za leto 2025. Ta je za številne še vedno uganka, čeprav bi moral vsak, tudi študent, razumeti, za kaj gre in kaj se upošteva pri izračunu. Preberi si, kaj moraš vedeti o dohodnini, da dohodnina ne bo več nepojasnjeno presenečenje.
Osnove dohodnine za študente
Dohodnina pomeni davek od dohodkov fizičnih oseb, tudi dijakov in študentov. Pri njenem izračunu se upoštevajo vsi obdavčljivi dohodki v koledarskem letu od 1.1. do 31.12. Čeprav je postopek v celoti avtomatiziran (torej ti nikamor ni treba javljati svojega zaslužka študentskega dela), lahko za lastne potrebe že predčasno opraviš informativni izračun dohodnine.
Glede dohodnine moraš ukrepati zgolj, če želiš uveljavljati dejanske stroške prevoza in nočitve. V tem primeru moraš najkasneje do 5.2. poslati zahtevek prek eDavki ali na finančni urad. Tudi v primeru, da ti je bila med letom odvedena akontacija dohodnine, tvoji bruto dohodki pa niso presegli pripadajočih olajšav, ti napovedi za odmero dohodnine ni treba oddati, saj boš preveč plačano akontacijo dobil povrnjeno samodejno.
Obdavčljivi dohodki
Pri izračunu dohodnine se upoštevajo vsi obdavčljivi dohodki, torej vsi dohodki, ki niso izrecno oproščeni oziroma izvzeti z zakonom. To so:
dohodki za opravljeno delo prek študentskega servisa,
dobiček iz kapitala,
dohodki iz premoženja (dividende, obresti in najemnine),
katastrski dohodek,
dohodki iz premoženjskih pravic (na primer avtorski honorar) in
različne nagrade.
Posebna osebna olajšava velja le za dohodke, pridobljene prek študentskega servisa, ne pa tudi za ostale dohodke (pokojnina po starših, nagrade, dohodek iz premoženja, katastrski dohodek, avtorski honorar). Štipendije, ki so financirane iz proračuna (na primer državna štipendija), in kadrovske štipendije, ki niso višje od minimalne plače, niso obdavčljive. Te štipendije se torej ne štejejo med dohodke, od katerih je potrebno plačati akontacijo dohodnine.
Pri dohodnini so za študente najbolj relevantne sledeče olajšave: posebna osebna olajšava, splošna olajšava, normirani stroški, prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) in dejanski stroški prevoza/nočitve.
Posebna osebna olajšava velja, če si rezident s statusom študenta ali dijaka in si star do 26 let oziroma si se vpisal na študij najpozneje v letu, ko si dopolnil 26 let. Starši te v tem primeru lahko uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana, prizna pa se v celoti, tudi če le del koledarskega leta izpolnjuješ pogoje zanjo. Znesek posebne osebne olajšave za leto 2025 je 3.682 evrov.
V primeru splošne olajšave te starši ne morejo uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana. Če je tvoj letni zaslužek do 16.832 evrov, znaša olajšava 5.260 evrov + (19.736,99 – 1,17259 × tvoj zaslužek). V primeru letnega zaslužka nad 16.832 evrov pa znaša splošna olajšava v letu 2025 5.260 evrov.
Normirani stroški so stroški, ki jih ni potrebno dokazovati in znašajo 10 odstotkov od bruto zaslužka študenta. Za dohodke iz študentskega dela je to avtomatična olajšava, ki se prizna v vsakem primeru, ne glede na to ali sta izpolnjena pogoja za posebno olajšavo ali ne.
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znaša 13,95 odstotka od bruto zaslužka študenta. Razlika med bruto in neto pomeni, da se pri nakazilu odvede prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 13,95 odstotka, saj študentsko delo šteje v pokojninsko dobo.
Dejanske stroške prevoza in nočitve lahko do 5.2. uveljavljaš tako, da pošlješ zahtevek na portalu eDavki. Večina študentov tega sicer ne naredi, a če je tvoje delo zahtevalo veliko potovanja, je to lahko smiselno.
Čas med božičem in novim letom je idealen za kakšen krajši izlet v eno izmed sosednjih držav. Če boste letos imeli malo odvečnega časa, ne pa ideje, kam, vas tokrat vabimo v čarobno Sieno.
Božič v Sieni je daleč od maničnega hitenja po trgovinah. Diši po kostanju, kuhanem vinu in pristnem duhu tega prelepega praznika. Mesto se decembra umiri, a nikoli ne zaspi. Namesto hrupa ponuja zbranost, toplino in občutek časa, ki teče počasneje.
Praznično vzdušje v zgodovinskem osrčju
Zgodovinsko središče Siene je decembra videti kot prava razglednica. Ozke ulice so okrašene z lučkami, brez pretiranega blišča. Okraski lepo dopolnjujejo srednjeveški značaj mesta. Trgi so osvetljeni mehko in zadržano, toda s pravim italijanskim občutkom.
Srce mesta, Piazza del Campo, dobi posebno praznično vlogo. Tu se zbirajo domačini, pijejo vročo čokolado in se pogovarjajo. Pogosto se sliši tiha glasba ali cerkveni zbor. Vzdušje je spokojno in domače, tako kot narekuje duh božiča. Božični sejem je sicer manjši kot drugod v Italiji. Prav to pa je njegov čar. Tam lahko najdemo lokalne izdelke, ročna darila in tradicionalne sladice. Vse deluje premišljeno in brez občutka turistične predstave.
Božič, prepleten z vero
Božič v Sieni ima še vedno močno versko noto. Mesto je stoletja raslo okoli cerkve in skupnosti. Katedrala, Duomo di Siena, je v prazničnem času še posebej impresivna. Njena notranjost pa deluje skoraj mistično. Polnočnice so dobro obiskane, a ne prenatrpane in boste vedno našli mesto zase. Domačini jih doživljajo kot del skupne identitete. Posebno priljubljene so tudi božične jaslice. Najdemo jih v cerkvah, samostanih in celo trgovinskih izložbah.
Katedrala v Sieni je zares mogočna. Foto: jarcosa iz iStock
V dneh po božiču se vrstijo manjši koncerti sakralne glasbe. Pogosto potekajo v zgodovinskih cerkvah. Ti dogodki so odlična priložnost za miren večer in stik z lokalno kulturo.
Bogati okusi Toskane
Zima v Sieni je čas bogate, krepke hrane. Restavracije ponujajo sezonske jedi, ki pogrejejo telo in dušo. Na menijih prevladujejo juhe, testenine in mesne jedi. Vse seveda spremlja odlično lokalno vino. Posebno mesto imajo božične sladice. Najbolj značilna sienška specialiteta je panforte. Gre za krepko in žvečljivo sladico z medom, oreščki in začimbami. Pogosto se ji pridružijo ricciarelli, mehki mandljevi piškoti.
Med božičem in novim letom si vzemite čas za dolga kosila. Domačini obedujejo počasi in z užitkom. To ni čas za naglico, temveč za pogovor, okušanje in uživanje v hrani in družbi. Siena vas bo v tem obdobju naučila pravega prazničnega ritma.
Je to prava destinacija zate?
Če želiš nekaj drugačnega, kar preseka današnje, vse bolj potrošniške praznične dni, potem zagotovo. Božič v Sieni ni razkošen, je pa izjemno pristen. Ponuja ravnotežje med tradicijo, kulturo in sproščenim potovanjem. Obdobje med božičem in novim letom razkrije mesto v najlepši luči. Brez hitenja, brez odvečnega hrupa.
Če se torej odločite za izlet v Sieno, bo najlažje in najudobneje kar z avtom. Vožnja traja iz Ljubljane traja dobrih pet ur, je pa zelo slikovita, vodi vas preko Benetk in Firenc, ki se jih odlično vidi iz avtoceste. Avto pa vam omogoča tudi kak spontan postanek v eni izmed italijanskih vasic ali mestec, kar je pogosto lahko najlepši del potovanja v Italijo.
Venec iz listnatega testa in pesta je preprost, a privlačen prigrizek, ki lepo popestri praznično mizo. Pripravljen je v nekaj minutah in z le nekaj sestavinami, hkrati pa navduši z okusom in zanimivim videzom.
Recept za praznični prigrizek
Potrebujete le listnato testo, rdeči in zeleni pesto, jajce in nariban sir. Testo razrežete, namažete s pestom, zložite drugo plast testa in izrežete zvezdice. Te nato zložite v obliko venca, premažete z jajcem in posujete s sirom, preden jih spečete do zlato rjave barve.
Topel venec postrezite samostojno ali z različnimi omakami, kot so česnova omaka, salsa, jogurtova omaka ali kisla smetana. Odličen je za praznične zabave, pogostitve ali kot topla predjed.
Sestavine
2 roli listnatega testa
50 g zelenega pesta
50 g rdečega pesta
1 jajce
Naribana mocarela
Priprava
Pečico segrejte na 200 °C.
Razvijte eno rolo testa in jo prerežite na pol. Na eno polovico namažite rdeči pesto, na drugo zeleni pesto.
Pokrijte z drugo plastjo testa in ponovno prerežite na pol.
Z modelčkom izrežite zvezdice.
Na pekač položite papir za peko in označite krog.
Zvezdice zlagajte po krogu izmenično po barvah, tako da se rahlo prekrivajo.
Premažite z razžvrkljanim jajcem in potresite z naribano mocarelo.
Pecite približno 10 minut do zlato rjave barve oz. odvisno od pečice.
V Državnem zboru je bil sprejet Zakon o potrjevanju učnih gradiv. Ta bo predstavljal osnovo za kakovostneja – tudi cenovno dostopnejša – učna gradiva v šolah.
Učna gradiva bodo morala v presojo in potrditev: bodo zaradi tega cenejša?
Doslej so skozi strokovno presojo in potrjevanje na Strokovni svet romali samo učbeniki, ki sicer predstavljajo manjši delež vseh učnih gradiv. Delovni zvezki in delovni učbniki niso bili predmet presoje in potrditve.
Kot so navedli pri Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, se je trg delovnih zvezkov, delovnih učbenikov in drugih učnih gradiv »liberaliziral do te mere, da jih lahko založniki izdajajo brez strokovne odobritve, učitelji pa jih lahko uporabljajo po lastni presoji«.
Zaradi tega ni pregleda nad vsebino in kakovostjo uporabljenih gradiv, saj je uporaba na različnih šolah zelo raznolika.
Učna gradiva bodo kakovostnejša in cenovno dostopnejša
Z zakonom se naj bi zagotovila višja kakovost učnih gradiv, poleg tega pa želijo zmanjšati prevelike razlike v stroških za učna gradiva med šolami.
Učitelji oziroma šole bodo še vedno avtonomne pri uporabi učnih gradiv, vendar pa bo zakon za vse učbenike, delovne zvezke in delovne učbenike uvedel potrjevanje na Strokovnem svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje ter Strokovnem svetu Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje po primerljivih kriterijih.
Pojasnili so, da bodo predvidena tista učna gradiva, ki so jih predlagale kurikularne komisije, ki so pripravljale učne načrte.
Kaj to pomeni za starše?
V praksi naj bi to pomenilo kakovostnejše, preverjene, vsebinsko usklajene in cenovno dostopnejše učne komplete.
Obstoječa učna gradiva bodo kljub temu veljavna najdlje do 31. avgusta 2029.
Če si želita večer preživeti nekoliko drugače, so družabne igre za dva odličen način za sproščeno druženje, pogovor in malo zdrave tekmovalnosti. Spodaj je izbor petih nekoliko manj izpostavljenih iger, ki so kot nalašč za pare.
Fog of Love
Igra, zasnovana izključno za dva igralca, simulira partnerski odnos. Skupaj ustvarjata zgodbo, sprejemata odločitve in se soočata z izzivi, ki vplivajo na razmerje. Je bolj narativna kot tekmovalna izkušnja.
Jaipur
Hitro strateško kartanje, v katerem tekmujeta kot trgovca na indijskem trgu. Pravila so preprosta, a ponujajo dovolj globine za več zaporednih partij.
Patchwork
Mirna, a premišljena igra polaganja kosov blaga na osebno igralno ploščo. Idealna za pare, ki uživajo v taktičnih odločitvah brez neposrednih konfliktov.
Hanamikoji
Elegantna in kratka igra zbiranja točk, postavljena v svet gejš. Vsaka poteza je pomembna, napetost pa narašča vse do zadnjega kroga.
The Fox in the Forest
Dvoigralska igra pobiranja štihov, ki v klasično mehaniko vnese zanimive preobrate. Primerna za pare, ki imajo radi miselne igre z jasnimi pravili.
Če se sprašuješ, kam naprej po osnovni ali srednji šoli oziroma kakšne možnosti imaš v času študija, potem je Informativa 2026 dogodek, ki ga ne smeš zamuditi. Gre za največji sejem izobraževanja in poklicev v Sloveniji, ki mladim že 17. leto zapored pomaga pri pomembnih odločitvah o izobraževanju, karieri in prvih korakih na trg dela.
Letos Informativa odpira novo poglavje, saj se prvič seli v Cankarjev dom v Ljubljani, kjer bo potekala 9. in 10. januarja 2026. Nova lokacija pomeni več prostora za vsebine, več interakcije in še boljšo izkušnjo za obiskovalce.
Vse možnosti na enem mestu – v kar štirih dvoranah Cankarjevega doma!
Na Informativi se ti bodo predstavile srednje šole, višje strokovne šole, samostojne fakultete, univerze, podjetja in različne organizacije, ki mladim ponujajo možnosti za izobraževanje, prakse, štipendije ter prvo zaposlitev. Informacije boš dobil/-a iz prve roke – neposredno od tistih, ki te lahko usmerijo pri tvoji odločitvi.
Informativa ni le sejem, kjer zbiraš brošure, pač pa prostor pogovorov, vprašanj in konkretnih odgovorov o prihodnosti, študiju, poklicih in življenjskih izbirah.
Mladi mladim – brez filtra: Program, ki ti pomaga pri resničnih odločitvah
Posebna letošnja novost je interaktiven program »Mladi mladim – brez filtra«, kjer ti bodo dijaki in študenti predstavili svoje izobraževalne poti, izkušnje, izzive in odločitve. Brez olepševanja in v jeziku mladih. Tako boš informacije dobil/-a neposredno od tistih, ki so ti po razmišljanju in izkušnjah najbližje.
Na Informativi 2026 ne govorimo le o šolah in poklicih, ampak o življenju, izbiri smeri in tvoji prihodnosti. Na odru in v predavalnicah te čakajo vsebine, ki ti bodo pomagale:
odkriti, kam naprej, če še ne veš, kaj te res veseli,
izvedeti, na kaj moraš biti pozoren pri izbiri šole ali poklica,
se pripraviti na prvi zaposlitveni razgovor,
spoznati NLP strategije za več samozavesti, motivacije in uspeha,
izboljšati učenje, fokus in pomnjenje,
razvijati veščine komuniciranja, sodelovanja in osebne rasti.
Spoznal/-a boš tudi, kako deluje trg dela, kaj delodajalci danes cenijo in kako lahko že zdaj začneš graditi svojo karierno pot.
Pomemben del Informative je tudi projekt Moja prva zaposlitev, kjer boš dobil/-a informacije o štipendijah, opravljanju prakse, študentskem delu in prvih zaposlitvenih priložnostih. Na enem mestu boš tako našel/-a celotno pot – od izbire izobraževanja do vstopa na trg dela.
Hrana predstavlja 10 do 30 odstotkov ogljičnega odtisa gospodinjstva. Od tega meso prispeva kar polovico. Če se sprašuješ, s katerim ukrepom lahko najbolj zmanjšaš svoj ogljični odtis, je to verjetno veganska prehrana. A večina si take spremembe ne more predstavljati.
Morda pa si lahko predstavljaš, da nekoliko prilagodiš izbor mesa, ki ga uživaš. Če na primer namesto govedine izbereš perutnino, lahko s tem prepoloviš okoljski vpliv. Preberi si, katere vrste mesa so najslabše za naše okolje, katere nekoliko manj.
Slabo (a morda najboljše od mesa): ribe in morski sadeži
Ta kategorija je zelo široka in širok je tudi razpon emisij, ki je značilen za posamezna živila iz te kategorije. Gojeni rakci in gojen losos namreč prinese približno toliko emisij kot svinjina, divje ujete ribe pa imajo vpliv, ki je nižji od kokošjih jajc. Če si vzameš nekaj časa in preučiš najboljše možnosti na SeafoodWatch.org, lahko ribe postanejo najbolj trajnosten živalski vir beljakovin.
Overfishing: The worst and best fish you can eat
Slabo: perutnina
Perutnina v povprečju prinese 6 kilogramov CO2 ekvivalentov za kilogram mesa. Ta številka je nekoliko nižja za piščance in nekoliko višja za purane, ki se že lahko primerjajo s svinjino. Jajca imajo manjši okoljski vpliv od mesa, predvsem pa jih je mogoče trajnostno pridelati doma.
Prašiči za razliko od krav in ovc niso prežvekovalci, zato proizvedejo dosti manj metana. Zaradi intenzivnega kmetovalstva in tehnik, ki se pri tem uporabljajo, ima svinjina vseeno tretji največji okoljski vpliv med pogostimi vrstami mesa. Skupne emisije se namreč gibljejo med 7 in 12 kilogramov CO2 ekvivalentov za kilogram mesa. To je manj kot tretjina emisij, ki se sprostijo pri govedini, a vseeno dosti več, kot pri prej omenjenih izbirah.
Za kilogram govedine se v okolje sprosti med 27 in 60 kilogrami emisij toplogrednih plinov. S tem se govedina uvršča med najslabša živila za naše podnebje. Problematične so tako emisije metana kot ogljikovega dioksida. Presenetljiv pa je podatek, da so emisije pri proizvodnji sirapodobne kot pri pridelavi govedine ali jagnjetine – torej celo vegetarijanska prehrana ni nujno zelo okolju prijazna. Ne glede na vse je jasno, da govedoreja močno prispeva h klimatskim spremembam.
Po nekaterih ocenah se za kilogram jagnjetine v okolje sprosti še več emisij kot za kilogram govedine. Je pa res, da danes pojemo dosti manj jagnjetine in ovčetine kot govedine, zato so absolutne količine emisij manjše. A pomembno je vedeti, da menjava govejega mesa za jagnjetino ne bo znižala tvojega ogljičnega odtisa. Še vedno se za kilogram jagnjetine sprosti približno 39,2 kilograma CO2 ekvivalentov. Najbolje se je torej izogibati vsem trem vrstam mesa.
Prerod, stranka Vladimirja Prebiliča, nam je ob začetku svoje politične poti odgovorila na nekaj vprašanj o vlogi mladih. Povprašali smo jih o stanovanjski problematiki, novem Zakonu o visokem šolstvu, politični apatiji med mladimi, podmladku znotraj stranke in pomenu mladih v Sloveniji.
Kakšne konkretne ukrepe načrtuje stranka Prerod za mlade na področju stanovanjske problematike?
Stanovanjska stiska je pogosto pomembna ovira pri osamosvajanju mladih in oblikovanju družin. Mladi morajo imeti možnost, da si v Sloveniji ustvarijo dom in prihodnost. Del rešitve stanovanjskega problema vidimo v decentraliziranem pristopu, saj so zemljišča kot sama gradnja izven velikih središč cenejša in lahko z enako investicijo pridobimo več stanovanjskih enot. Pri tem je nepogrešljiva vloga občin, ki so v (pre)številnih primerih lastnice zemljišč za gradnjo večstanovanjskih objektov. Zato jih je nujno potrebno vključiti v načrtovanje in gradnjo stanovanj.
Hkrati pa na tak način ohranjamo in krepimo policentričen razvoj države, podprtega z ustreznim razvojem sistema javnega potniškega prometa. Vzporedno s tem mora slediti decentralizacija državne uprave oziroma regionalizacija države, kar je tudi eno od naših ključnih prizadevanj, saj smo tudi stranko začeli graditi iz obrobja proti centru in ne obratno. Mladi si tako lahko ustvarijo kakovostno življenje tudi izven velikih urbanih središč.
Namesto gradnje posameznih enot zagovarjamo izgradnjo infrastrukturno in storitveno celostnih in trajnostnih sosesk, prilagojenih okolju v katerem nastajajo. Te naj vključujejo tako javna kot zasebna stanovanja in tudi varovana, za starejše. Prav tako morajo vključevati vso potrebno infrastrukturo za prebivalce: vrtci, šole, zdravstvene in kulturne ustanove, zelene površine in prostore za druženje. Soseska ni le skupek stavb, temveč prostor srečevanja generacij, občutka doma in pripadnosti.
Naslednji pomemben dejavnik je ustrezen model obdavčitve premoženja, med katere sodijo tudi nepremičnine. Cilj sprememb, ki mora biti podprt z sodobnim modelom zakonske regulacije odnosa med najemnikom in najemodajalcem,ki bo v največji meri ščitila tako najemnike kot tudi najemodajalce ter da se čim večji obseg obstoječega stanovanjskega fonda sprosti na trgu najemnih in se ne zadržuje, kot naložbe. S kombinacijo davčnih malusov in plusov, bomo spodbujali tudi znižanje najemnin, ki mnogim mladim preprečuje in onemogoča dostop do najemnih stanovanj.
Kako kot stranka gledate na Zakon o visokem šolstvu, ki je bil sprejet letos?
Vse spremembe na področju visokega šolstva podpiramo, če krepijo povezavo med izobraževanjem, raziskovanjem in gospodarstvom ter mladim omogočajo enak dostop do kakovostnega znanja. Nedavno sprejet Zakon o visokem šolstvu je nastal s strinjanjem deležnikov, ki najbolj poznajo sistem visokega šolstva, kar podpiramo, saj se s široko vključenostjo strokovnjakov in deležnikov zagotovijo usmeritve, ki jih zagovarjamo tudi v naši stranki. To je predvsem, da moramo imeti izobraževalni sistem, ki spodbuja radovednost, ustvarjalnost in kritično mišljenje.
Zagotovo so nekatere spremembe zakona dobrodošle, kot npr. večja internacionalizacija visokošolskega prostora ali pa uvedba mikrodokazil, ki bodo zaposlenim omogočila dopolnitev kompetenc, potrebnih za njihov karierni razvoj, in seveda dvig financiranja. Pri slednjih je treba paziti, da ne bodo prinesla prevelike komercializacije visokega šolstva in obvodnega financiranja.
Veliko neznank je predvsem pri uvedbi časovno prilagojenega študija, ki bo nadomestil izredni študij, in pri spremembah sistema zagotavljanja kakovosti, kjer se povečuje avtonomija nekaterim visokošolskim zavodom, kar pa s seboj prinaša tudi tveganja.
Tudi sicer si želimo, da ima Slovenija sodoben in uspešen izobraževalni sistem na vseh ravneh izobraževanja. Predvsem pa mora biti ta sistem dostopen in mora omogočati vsakemu posamezniku, da razvije svoje potencijale ne glede na socialni ali drug status.
Kakšne ukrepe pa načrtujete širše: zaposlovanje mladih, duševno zdravje in vključevanje mladih v družbo?
Verjamemo, da mladi za to, da ostanejo v nekem okolju, potrebujejo več kot zaposlitev – potrebujejo okolje, kjer bodo videli prihodnost in ki bo prihodnost tudi razumelo (vključno s prihodnjimi potrebami izobraževanja in zaposlovanja ob vse večji avtomatizaciji, uporabi umetne inteligence …). Zato bomo oblikovali celovit pristop, ki bo upošteval demografske izzive, ki smo jih prepoznali kot ene ključnih pri pripravi našega programa. Celovito naslavljanje tega področja je za nas strateška naloga, saj želimo mladim omogočiti dostojno in varno zaposlitev, dostopna stanovanja, stabilno socialno okolje in pogoje za ustvarjanje družin ter trajnostno sobivanje generacij.
Posebno pozornost namenjamo duševnemu zdravju, ki je tudi v naši programski listini izpostavljeno kot družbeni izziv. Sistemsko moramo zagotoviti preventivo, dostopno psihološko pomoč in stabilno okolje, ki preprečuje socialno izolacijo in izgorelost za vse generacije, predvsem pa za mlade, ki so med najbolj izpostavljenimi družbenimi skupinami.
Predvsem vključevanje mladih v družbo je lahko uspešna preventiva prav tako pa to vključevanje pomeni tudi krepitev lokalnih skupnosti, prostovoljstva, kulture, športa in ostalih dejavnosti, ki bogatijo družbo. Ravno v teh dneh Slovenijo zaznamujejo debate o nasilju – pri tem se pozablja, da je tega med mladimi veliko. Žal, tudi na račun sodobnih komunikacijskih tehnologij, s pomočjo katerih pogosto ostaja skrito, mladi pa v izjemnih stiskah nimajo koga, ki bi mu zaupali. Ta vidik se nam zdi izredno pomemben – tudi zato smo Vlado pozvali k vse nacionalni kampanji ozaveščanja o vseh oblikah nasilja, preventivi in pomoči.
Ali boste v okviru svoje stranke ali vlade uvedli mladinski svetovalni organ oz. ‘podmladek'?
Prerod stranka Vladimirja Prebiliča temelji na vrednotah sodelovanja in solidarnosti. V naši stranki poudarjamo, da je sodelovanje na volitvah in možnost odločanja o javnih zadevah, pravica in dolžnost vseh – državljanov, civilne družbe in lokalnih skupnosti. Poudarjamo pomen aktivnega državljanstva, ki ga je treba spodbujati že skozi izobraževanje in to čim prej. V okviru stranke bomo zagotovo vzpostavili mladinski svetovalni organ oz. kasneje podmladek, ki bo neposredno vključen v pripravo programov in politik stranke.
Tudi v Statutu stranke, ki smo ga sprejeli na ustanovnem kongresu, smo predvideli formalno vključevanje mladih članov stranke skozi ustanovitev podmladka stranke. Veseli smo, da imamo kar nekaj mlajših članov, ki so zelo samoiniciativni pri sooblikovanju stranke. Mladi morajo soodločati in soblikovati prihodnost, ne biti zgolj predmet politik (‘Nič o mladih brez mladih.').
Verjamemo, da se lahko samo s sodelovanjem vseh generacij oblikuje družba, ki razume pomen odgovornosti in pripadnosti, zato si želimo, da se v naši stranki združujejo različne generacije, ki bodo soustvarjale politiko stranke in države.
Kako nameravate obravnavati politično apatijo ali razočaranje med mladimi in katere nove oblike sodelovanja predvidevate?
Politična apatija ni naravna lastnost mladih. To postane očitno, če pogledamo v preteklost, ali se ozremo po svetu danes. Mladi so bili in so še vedno motor družbenih sprememb, gonilna sila, ki spodbuja napredek, se bori za pravičnost in zahteva boljšo prihodnost. Trenutno razočaranje in posledično nezainteresiranost mladih je posledica izgubljenega zaupanja v politiko, ki je prepogosto služila sama sebi ter poskušala s tabloitiziranjem pomembnih tem pridobiti pozornost, kar je napačen pristop.
Zato želimo v politiko vrniti normalnost, odgovornost in zmernost. To pomeni, da želimo graditi prostor, kjer tekmujejo ideje, ne konflikti. Predvsem vidimo možnost v odprtem dialogu, kjer se mladi počutijo slišani in vključeni in kjer se ustvarja kultura sodelovanja, v kateri je politika dolžnost do skupnosti, ne privilegij posameznika.
Hitro bližajoči se praznični čas je priložnost, da se z družino in prijatelji usedemo pred televizijo in uživamo ob božičnih klasikah. Morda je to Sam doma, Grinch, Pravzaprav ljubezen, Škrat ali kateri koli drugi film. Kaj je boljšega kot skodelica kakava, dober film, udoben kavč in prijetna družba?
Vsako leto nas decembra razveselijo tudi novi praznični in božični filmi. Nekateri so boljši od drugih, a vsi nam s kančkom čarobnosti pričarajo pravo praznično vzdušje. V nadaljevanju predstavljamo nekaj novih božičnih filmov tega leta, ki so na voljo v kinematografih ali na različnih platformah za pretočne vsebine.
Opis: Claire načrtuje poseben božič za svojo družino, a jo ti pozabijo doma. Ko ugotovijo, da je pogrešana, so njihove počitnice ogrožene, dokler se ne vrne in jim pričara praznovanje, ki si ga zaslužijo.
Opis: Na vrhuncu prazničnega časa in vzdušja se dva neznanca združita, da bi oropala lastnika ene najbolj znanih londonskih veleblagovnic. Je mogoče, da se ob tem tudi zaljubita?
Opis: Ločen par s svojima otrokoma poskuša pred ločitvijo praznovati še zadnji skupni božič. Praznovanju se pridruži moževa nova punca, kar med prazniki povzroči napetosti in kaos.
Opis: V hiši se mišja družina pripravlja na brezskrben božič, ko nepričakovano pridejo gostje – ljudje. Družinski akcijski film prikazuje sobivanje dveh popolnoma različnih družin, ki imata morda več skupnega, kot sprva mislita.
Opis: Trije slavni bratje se med kaotičnim potovanjem iz Londona v New York borijo s časom in se soočajo z vse večjimi izzivi, saj obupano poskušajo pravočasno priti domov za božič k svojim najdražjim.
