Brazilsko vrhovno sodišče je potrdilo 27-letno zaporno kazen za nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara. Sodnik Alexandre de Moraes je odločitev razglasil za dokončno, pritožbe niso več mogoče.
Bolsonaro je bil septembra spoznan za krivega načrtovanja državnega udara po porazu na volitvah leta 2022 ter zarote za umor sedanjega predsednika Luisa Inacia Lule da Silve. Sam je proces ves čas opisoval kot »lov na čarovnice«.
Nevarnost pobega in pripor v Brasilii
Sedemdesetletni politik bo kazen prestajal v celici na sedežu zvezne policije v Brasilii. V priporu je že od sobote, saj je sodišče ocenilo, da obstaja nevarnost pobega. Na zaslišanju je priznal, da je poskušal odpreti ohišje elektronske zapestnice, vendar je zanikal, da bi želel pobegniti.
Sodišče je odredilo celovito zdravstveno oskrbo, potem ko so njegovi zdravniki opozorili na poslabšanje zdravstvenega stanja.
Poleg Bolsonara so kazni začeli prestajati tudi nekdanji vojaški generali in ministri, ki so bili obsojeni na med 19 in 26 let zapora.
Študentska organizacija Slovenije je v začetku leta 2024 pripravila 25 predlogov za izboljšanje položaja študentov in jih dve leti usklajevala s pristojnimi ministrstvi. Rezultat dolgotrajnega postopka je predlog Zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-2), ki je usklajen z vsemi pristojnimi ministrstvi in ima podporo med vsemi parlamentarnimi strankami. Zakon je neideološki, usmerjen v izboljšanje položaja študentov in predstavlja enega izmed pomembnih rezultatov vsebinskega in lobističnega delovanja Študentske organizacije Slovenije.
Za predlagane ukrepe smo na ŠOS med 3. in 10. marcem 2024 zbrali 40.000 elektronskih in fizičnih podpisov podpore. Zakon so v končni obliki v zakonodajni postopek poslanci Državnega zbora RS vložili 3. septembra 2025.
Dotik nas spremlja od rojstva. Ko smo bili majhni, je bil to najbolj naraven izraz topline, sprejetosti in varnosti. Kot otroci smo se brez pomisleka objemali, stisnili k mami, se naslonili na prijatelja, zlezli v naročje. Dotik je bil naš prvi jezik.
Kasneje, na poti v odraslost, se je nekaj spremenilo. Postali smo previdni, napeti, zadržani. Občutek sramu in strahu se je tihoma prikradel v odnose. In včasih ne opazimo, kako hitro izgubimo najbolj primarno, naravno zmožnost – preprost, ljubeč, iskren dotik.
Danes se mnogi mladostniki in študenti spopadajo z nečim, česar se niti sami ne zavedajo: pomanjkanjem dotika. Živimo v času instant sporočil, razmerij na hitro, digitalne bližine in fizične distance. Seks je pogost, intimnost pa redka. Veliko je telesnega stika, malo čustvene prisotnosti.
Veliko je ljudi okoli nas, malo je varnosti
In mnogo mladih se nikoli ni naučilo, kako se nekoga dotakniti nežno, spoštljivo in prisotno.
Kratek primer iz prakse:
K meni je prišel mlad par, star 21 in 22 let. Pogosto sta se prepirala, hitro sta dvignila glas, a fizične bližine skoraj ni bilo. V tišini sem ju vprašala: »Kdaj sta se nazadnje objela za eno minuto?«
Pogledala sta me osuplo. »Še nikoli.«
Tisti dan sta prvič samo stala v objemu, v tišini. Ko sta se spustila, sem videla spremembo – mehkejši obrazi, sproščena ramena, bolj miren dih. Ne zaradi pogovora. Zaradi dotika.
Zakaj mladi danes potrebujejo dotik bolj kot kadarkoli prej?
Dotik je:
hrana za živčni sistem
najmočnejše sredstvo za sproščanje stresa
signal varnosti
komunikacija brez besed
potrditev, da smo vredni
Ko smo resnično objeti, sprejeti in čuteni, se telo začne zdraviti.
Dotik zdravi tam, kjer besede ne dosežejo. Mnogi mladi danes nosijo v sebi:
potlačena čustva
osamljenost
tesnobo
strah pred intimnostjo
težave s samopodobo
Dotik je pogosto prvi korak, ki začne raztapljati te plasti. Nežno, počasi,
z ljubeznijo.
Kaj je senzualna masaža?
Senzualna masaža ni spolnost. Je zavesten, ljubeč, čuječ dotik, kjer se osvobaja stres, sprošča telo, mehča srce in gradi občutek varnosti. Z uporabo počasnih, nežnih tehnik se aktivirajo čutila, krepi zavedanje telesa, sprošča napetost in povečuje prisotnost. To je masaža, kjer se ne dotaknemo samo telesa, temveč tudi čustev, ran in notranjega sveta.
Zakaj smo ustvarili tečaj senzualne masaže za mlade?
Ker generaciji 18–30 najbolj manjka prave bližina. Ker mnogi mladi nimajo priložnosti, da bi se naučili nežnosti. Ker želimo generaciji Z in milenijcem dati nekaj, česar niso dobili doma: varnost v odnosu.
Poglobljeni tečaj senzualne masaže: posebna izdaja za mlade
Termin 1: 13.–15. februar 2026
Termin 2: 6.–8. marec 2026
Lokacija: Ljubljana + uvodni Zoom + posnetki
Cena za študente in dijake (18+): 240 € za prijave do 20 dni pred začetkom, polna cena 300€.
Kaj se boste naučili?
osnov čuječega dotika
masažnih tehnik za sproščanje
dela z energijo
sprostitve napetosti
zavedanja telesa
varnosti v objemu
poslušanja brez besed
grajenja intimnosti
sproščanja sramu
sprejemanja sebe
nežne komunikacije
prisotnosti
in kar je najpomembnejše: zaupanja v sebe in v odnos.
Kdo je še posebej vabljen?
Pari
sveži pari
dolgoletni pari
samski
mladi po duši
vsi, ki želijo rasti
tisti, ki si želijo bolj čutiti
tisti, ki želijo ljubezen do sebe
BONUS
Če nimaš partnerja, prav. Naučil/a se boš prvega in najpomembnejšega:
dotika sebe.
Prijave:
www.la-vita.si
rozi.lavita@gmail.com
040 628 080
Morda bo prav ta izkušnja tista, ki ti povrne občutek varnosti, topline in bližine.
Marcus Pfister, priznani švicarski pisatelj in ilustrator, je ime, ki ga poznajo generacije bralcev po vsem svetu. Njegova najznamenitejša slikanica Mavrična ribica je s svojo preprosto, a globoko zgodbo o prijateljstvu, nesebičnosti in iskanju lastnega mesta postala svetovna in »slovenska« klasika. Pfistrova dela odlikujejo nežne ilustracije, premišljena sporočila in toplina, ki nagovarja tako otroke kot odrasle.
Ob njegovem obisku Slovenskega knjižnega sejma smo se pogovarjali o Mavrični ribici, njegovih likih in skrivnostih, ki stojijo za priljubljenimi naslovi.
Mavrična ribica navdušuje že od leta 1992
»Niti približno nisem pričakoval takega uspeha,« je povedal. »Bili smo presrečni, da smo rešili vse tehnične težave zaradi visokih cen proizvodnje, vse ostalo je sledilo,« je dodal. Razkril je nepredstavljivo dejstvo, da so samo v ZDA v prvem letu prodali milijon izvodov Mavrične ribice.
Kot nam že mnoga leta govori naslov, Mavrično ribico od ostalih ločujejo njene luske. Zakaj se je Pfister odločil za tako podobo najbolj znane ribice na svetu?
»Preprosto ni bilo dovolj, da bi imela barvite luske, saj so jih imele tudi preostale ribe. Zgodba ni delovala. Najti sem moral drugi rešitev in bil presrečen, ko sem odkril tisk s hologramsko folijo,« je povedal Pfister o stilu, ki je bil pogost v grafičnem dizajnu, ne pa pri otroških knjigah. Prav zaradi tega je bil tisk izvoda dvakrat dražji od klasične knjige.
Mavrična ribica je izšla leta 1992 in je dodanes prevedena v več kot osemdeset jezikov, prodanih pa je več kot trideset milijonov izvodov.
Polonca Kovač jo je imenitno prevedla in prekrasna ribica je že od leta 1993 na slovenskih policah. Izšla so tudi številna nadaljevanja, kot so Mavrična ribica ne verjame vsega, Mavrična ribica v nevarnosti, Mavrična ribica se uči izgubljati in druge.
Najprej zgodba, nato ilustracije, čeprav ni vedno ustvarjal tako
»Za prvo Mavrično ribico so bile prve v vrsti ilustracije, za vsa nadaljevanja pa je na prvem mestu zgodba,« je odgovoril na vprašanje o tem, v katerem sosledju ustvarja zgodbe.
»Moj prvi cilj ni učiti. Želim pripovedovati dobre zgodbe, ki so lahko smešne, žalostne, zanimive,« nam je pojasnil švicarski avtor. »Želim jih ilustrirati na presenetljiv način, morda s tehniko, ki je prej še nisem uporabil. In knjiga bo kot celota postala umetniško delo v malem,« je dejal.
V slovenščino so prevedena tudi druga njegova dela: Šapi v snegu, Mala račka se ne da!, Mali lunin vran, Raček Nino gre v Zoo, Vsak po svoje, Medvedkov rojstni dan, Maks in progaste miške, Srečni ježek, Sonce in Luna, Kako je lev Leon spet postal kralj, Capkovo pasje življenje, Zaklad skalnih mišk, Božična zvezda, Til & Krokodil, Pit in Pat, Dino, Brez panike ter številne knjige o Hopku in Pingvinu Pitu.
Ribica, ki je prepotovala svet, mu je razkrila skrivnost
Pri vseh naslovih pa pravi, da ni lika, ki bi mu bil najbolj podoben, a vseeno: »Mislim, da je pomembno priznati lastne napake in biti sposoben spremeniti svoje vedenje, tako kot to počne Mavrična ribica.«
In ob takem številu prodanih izvodov in prevodov, Pfister prejme tudi nešteto sporočil bralcev in bralk. »Prejel sem številne čudovite odzive. Sramežljiv učenec, ki je na primer zaradi moje zgodbe zbral pogum in postal govornik svojega razreda. Ali pa pogosto mladi odrasli, ki se spominjajo in delijo svoje izkušnje in spomine z Mavričnimi ribicami iz svoje mladosti,« je povedal.
Njegova ‘ribica' je prepotovala svet. Zaradi tega Pfister meni, da je na delavnicah, ki jih je vodil v Nepalu, na Japonskem, Kitajskem, v Koreji, ZDA in po Evropi, presenečen videl, kako majhne so razlike med otroki. »To bi moralo biti veliko upanje za svet,« je dodal.
»Mislim, da si nisem vzel dovolj časa za razvoj prvih knjig.«
Kot mnogi ustvarjalci, tudi sam pogosto pogleda v preteklost. »Mislim, da si nisem vzel dovolj časa za razvoj prvih knjig,« je pojasnil. »Vedno so me gnale nove ideje in komaj sem čakal, da vidim prve tiskane izvode svojih knjig. Danes delam bolj skrbno,« je še povedal in nam ponudil vpogled v svoj delovnik.
»Rutina in disciplina sta mi zelo pomembni. Začnem ob osmi uri zjutraj in delam približno osem ur. Vedno me zelo zanima rezultat mojega dela in ne morem nehati delati, preden nisem popolnoma zadovoljen z ilustracijo.«
Za tiste, ki poskušajo postati pisatelji ali ilustratorji, ima preprost nasvet. »Napišite ali narišite jo poskusite in ne oklevajte. Čet ne bo delovalo, če ne boste našli urednika in načina, kako objaviti svojo zgodbo – bo to čudovita izkušnja za vas!«
Raziskovalci poročajo o izjemnem dosežku spore maha vrste Physcomitrium patens, ki so preživele devet mesecev na zunanji površini Mednarodne vesoljske postaje. Po vrnitvi na Zemljo je kar 86 odstotkov spor začelo normalno kaliti, kar je znanstvenike prijetno presenetilo. Biolog Tomomichi Fujita je na rezultat odgovoril z eno samo besedo: »Čudovito.«
Predhodni dvomi in nepričakovani uspeh
Pred odpravo v vesolje so raziskovalci spore izpostavili simuliranim okoliščinam, kot so vakuum, izjemno močno ultravijolično sevanje in ekstremna nihanja temperature. Fujita kljub temu ni bil prepričan, da bodo spore preživele dejansko vesoljsko okolje. Pojasnjuje, da je kombinacija stresnih dejavnikov pogosto veliko bolj nevarna kot posamezen vpliv.
Zakaj so spore tako odporne? Astrobiologinja Daniela Billi izpostavlja, da spore v suhem, mirujočem stanju bolje prenašajo dehidracijo, temperaturne spremembe in sevanje. Poleg tega jih ščiti naravna struktura, imenovana sporangij.
Ugotovitve nakazujejo, da je mogoče rastline v obliki spor ali semen prenesti skozi vesolje ter jih nato vzgojiti v nadzorovanih razmerah na drugih nebesnih telesih. Takšne rastline bi lahko nekoč nudile hrano, kisik in surovine za zdravila. Fujita si predstavlja prihodnje rastlinjake na Marsu, zasnovane za gojenje posebej odpornih rastlin.
Naslednji koraki raziskav
Raziskovalci bodo zdaj analizirali DNK spor, da bi razumeli, koliko poškodb je povzročilo kozmično sevanje in kako se rastline obnavljajo. Pretekle misije so pokazale, da lahko nekatere rastlinske vrste preživijo celo več kot leto izpostavljenosti vesolju, njihove naslednje generacije pa se lahko povrnejo k normalni rasti. Takšne študije pomagajo razkrivati, kaj je potrebno za življenje zunaj zaščite Zemljinega ozračja.
Medtem ko številna mesta severno od nas tekmujejo za pozornost prazničnih turistov, se je mestece na Hrvaškem izstrelilo med najbolj priljubljene adventne destinacije v Evropi. Gre za Advent v Varaždinu.
Božični sejem v Varaždinu – vse bolj priljubljena lokacija
Mesto, znano po baročni arhitekturi, bogati zgodovini in kulturni eleganci, je v adventnem času postalo pravo presenečenje za številne Slovence, ki decembrske konce tedna radi izkoristijo za kratke izlete. Vse več – izpostavili so ga tudi naši bralci – obiskovalcev priznava, da Varaždin ponuja eno najlepših božičnih izkušenj pri naših južnih sosedih in v širši okolici.
V letu 2025 bo Varaždin praznično okrašen vse od 28. novembra do 6. januarja naslednje leto.
Že dve leti zapored je bil razglašen za ‘Najboljši advent na Hrvaškem'. Obiščite Varaždin in delite nekaj praznične čarovnije s tistimi, ki jih imate radi.
Na otvoritvenem vikendu hit leta – Jakov Jozinović
Nekaj spektakularnih dogodkov že v začetku Adventa. Tako bo že 29. novembra nastopil hrvaški ljubljenec, Jakov Jozinović.
Za čas Miklavža, z obiskom svetega Nikolaja, pa bosta nastopila še Luka Nižetić in NinaBadrić.
Tu pa je tudi slovenski pridih, saj bodo 20. decembra nastopili Perpetuum Jazzile.
Drsališče v Varaždinu
Ledeni park Ice Wonderland na Kapucinskem trgu se razprostira na impresivnih 1900 kvadratnih metrov in je največje do sedaj. Odprto je že vse od 21. novembra pa vse do 11. januarja. Drsališče bodo dopolnili disko večeri, dočakanje silvestrovega, hokejski turnir, v organizaciji Sindikata športne vzgoje mesta Varaždin in Inline hokejskega kluba Varaždin.
Advent v Varaždinu je čaroben z vseh zornih kotov, še posebej pa pogled na mestne znamenitosti z impozantnega 23-metrskega panoramskega kolesa, ki ga ne smete zamuditi. Skočite na eno od 18 gondol, ki sprejme do štiri osebe.
Otroci do tretjega leta se lahko vozijo brezplačno. Za tiste od tretjega do desetega leta bo treba odšteti 5 evrov, za vse starejše od deset let pa 7 evrov.
Družinska vstopnica za dva odrasla in dva otroka do desetega leta bo stala 22 evrov.
Da bi obiskovalci brez težav in napora uživali v varaždinskem Adventu, je mesto organiziralo brezplačno parkiranje na treh lokacijah – Roto Svijet Pića (Optujska ulica 157), mestni bazen Varaždin (Zagrebačka ulica 85/A) in Avto sejem (Biscupecka ulica 3).
Od lokacije parkirišča proti središču mesta, ob sobotah in nedeljah vsako uro od 16.00 do 22.45 vozijo brezplačni »buseki« – javni prevoz linije 6, obiskovalce pa bodo vrnili do njihovih vozil. Poleg tega se lahko od petka od 5.00 do 22.45 do sobote zjutraj brezplačno vozite z rednimi mestnimi linijami »buseka«.
Varaždinski božični sejem ni tako drag, a ostaja intimen
Posebnost varaždinskega adventa je sproščeno vzdušje, ki ga je v večjih mestih vse težje najti. Medtem ko se drugod obiskovalci prebijajo skozi množice, Varaždin ostaja bolj intimen, prijazen in dostopen. Številni Slovenci prav to izpostavljajo kot glavni razlog, da se tja radi vračajo: manj gneče, več prostora za sprehod ter bolj pristen stik z lokalnimi ponudniki. Mesto tako ohranja ravnotežje med praznično živahnostjo in domačnostjo, ki je pogosto ključna za nepozaben decembrski izlet.
Pomemben del doživetja je tudi kulinarika. Ob stojnicah se zvrstijo klasične praznične dobrote, med njimi domače pecivo, tople jedi in sladice, ki jih spremljajo skrbno izbrana lokalna vina in piva.
Mnogi obiskovalci poudarjajo, da cene ostajajo prijaznejše v primerjavi z večjimi turističnimi mesti, kar dodatno poveča privlačnost adventnega dogajanja. Tako so se cene kuhanega vina lani začele pri 3,5 evra. Enako je bilo z vročo čokolado in rum-punčem. Za miške oz. fritule (klasične) je bilo treba odšteti okoli pet evrov. Cena hrane je bila nekoliko višja – hamburger od 7,5 evra in od 5,5 evra za kračo z zeljem.
Vse več Slovencev Varaždin izbere zaradi njegove bližine. Iz Maribora je mesto oddaljeno dobro uro vožnje, zato je idealen cilj za enodnevni izlet ali sproščen vikend pobeg. Ponuja ravno pravšnjo mero praznične ponudbe, da obiskovalca navduši, ne da bi ga utrudila. To ravnovesje ga uvršča med najbolj prijetne adventne destinacije v regiji.
Jakov Jozinović je izdal svojo prvo pesem. Čez poletje ga je s pomočjo TikToka spoznal ves Balkan, hitro je dobil na tisoče in tisoče podpornikov, pa tudi tiste, ki jim je z nečim stopil na žulj. Mladenič iz Vinkovcev je razprodal štiri koncerte v Sloveniji in verjetno bi še dodatne štiri. Le kaj se bo zgodilo z napovedanim koncertom v Areni Stožici za naslednje poletje.
Trend se je ponovil v Beogradu, ko je pet dni zapored razprodal prenovljeni Sava Centar. In vse to – bolj ali manj – zgolj s predelavami legendarnih pesmi. Ker je simpatičen fant uspel, so nastali tudi tisti, ki njegovega vzpona ne razumejo, kot razlog pa so navedli, da nima svojih pesmi. In zdaj, ko jo ima?
Hrvaško odkritje desetletja: od priredb do prve pesmi
Viralen uspeh je dosegel s predelavami pesmi, kot so Balaševićeva ‘Olivera', Čolićeva ‘Živiš u oblacima', Dragojevićeva ‘Pismo moja', Georgieva ‘Reci mi da znam', Montenova ‘Nije Htjela' in ‘Ledena' Tošeta Proeskega … Čeprav je njegov najljubši pevec iz držav bivše Juge legendarni Oliver Dragojević, se je mladega Hrvata hitro prijel vzdevek »novi Toše«. Poznavalci so tako hitro poudarili, da tu ne sme biti povezav glede njunih pevskih sposobnosti, temveč gre za simpatičnost, karizmo in priljubljenost med mladimi.
Jozinović je ekstremno priljubljen med mlajšimi dekleti, kar dokazujejo tudi fotografije z njegovih koncertov.
»Ni bilo strategije. Snemali smo, ker obožujem petje,« je povedal v intervjuju za hrvaški Journal. Tako je vsak njegov intervju, stik z oboževalci za zdaj povsem iskren in pristen. To sta tudi občutka, za katera želi, da jih s seboj domov odnesejo obiskovalci njegovih koncertov – četudi gre »zgolj za predelave«.
In karizme Jakovu ne gre očitati, saj že ob vsakem posnetku vidimo, kje so njegovi aduti. V stilu prej omenjenih imen na prvo mesto postavlja čustva in srce samih pesmi. Obljuba, ki jo je dal svojim prvim oboževalcem. Lahko pa smo tudi povsem iskreni, določenih pesmi, kot je Balaševićeva Olivera, v javnosti nismo slišali že od osamosvojitve, od poletja pa je predvajana na skoraj vsakem koraku. Kot so pečat puščali njegovi vzorniki, ga želi tudi sam. A za razliko od mnogih na glasbeni sceni Balkana, ima njegov pečat drugačen pomen.
»Pustiti pečat ne pomeni uspešnice, ki jo vsi poznajo. To je občutek, ki ga nekdo odnese s sabo domov, ko jo sliši. Če bo nekdo čez deset let rekel: Ta pesem me je rešila ali Ob tej pesmi sem odraščal – to je zame pustiti pečat,« je povedal Jakov.
Primerjave z legendami glasbe: nekaj mu je že uspelo
Jakov ni Toše, to je jasno in nepravično bi bilo, če bi ga primerjali z njim. Preberite si samo nekaj komentarjev pod pesmimi makedonskega pevca in jasno je, kaj je ljudem pomenil. Točno na to cilja Jakov in v današnji družbi gre za skoraj melanholičen in nostalgičen občutek, da želi nekdo s pesmijo ciljati v srca poslušalcev ne le na vrhove lestvic. Proeski je imel Miroslava Rusa, Dragojević je imel Zdenka Runjića in tako dalje. Če gre naivno soditi po prvih nekaj mesecih in prvi pesmi Polje ruža, ima Jozinović svojega ustvarjalca v Matiji Cveku. Na srečo.
Verjetno bi si vsak v karieri želel sodelavce, kot jih je imel /jih ima neustavljivi Zdravko Čolić – glasbo in tekste so mu pisali Kornelije Kovač, Dino Merlin, Aleksandar Korać, Kemal Monteno, Arsen Dedić, Momčilo Bajagić, Goran Bregović in drugi. Vsakemu bi zaželeli, da se mu to uresniči, a zdi se, da lahko prav Jakov poseže v stratosfere, kamor (za zdaj) ni uspelo Martinu Kosovcu, zmagovalcu hrvaškega šova The Voice. V primerjavi gre pri Martinu za bistveno boljši vokal, a današnji glasbeni svet zahteva celoten paket oziroma nekaj več. Zdi se, da to Jakov ima. In kot tak je moral izdati pesem, dokler je železo še vroče.
Polje ruža je debitantska pesem Jakova Jozinovića. Zanjo je tekst spisal Matija Cvek, sicer Jakov prijatelj in sodelavec, pri glasbi pa mu je pomagal še Filip Vincek. Kdor je poslušal Cvekove pesmi, verjetno ve, da tudi ta nosi njegov stil. Tako ljubitelji njegovih pesmi pravijo: »Ko ne veš, kaj čutiš, pusti Cveka in ti bo pojasnil namesto tebe.«
»Pesem je zame velik korak naprej, saj prvič delim nekaj, kar je povsem moje. Pesem ‘Polje ruža' nosi emocijo in izkušnje, ki sem jih dolgo skrival. Občinstvo me poganja že od prvega dne in do njih čutim veliko hvaležnost, verjamem, da boste začutili iskrenost, ki smo jo vtkali v vsako podrobnost,« je povedal o svoji prvi pesmi.
Pesem resda daje vtis nečesa, kar se na trenutni sceni ne sliši pogosto, a soditi umetnika po enem izdelku je nesmiselno. Gre za odličen uvod v kariero in če je slovenski publliki na koncertih predstavil tri nove pesmi, bo treba še nekaj tednov počakati, da slišimo še preostale. Verjetno z ekipo, za razliko od prve polovice leta, postavlja strategijo, ki mu bo uspela železo skovati v nekaj, kar bo pustilo pečat za naslednje generacije.
Ni težko priznati, da mu lahko uspe nekaj, kar že dlje časa na Balkanu ni nikomur – vsaj ne s takim stilom glasbe. Jakov Jozinović je v tem trenutku odkritje desetletja in če je bila prej glavna kritika, da nima svojih pesmi, je zdaj postala, da njegov glas ni nič posebnega. In to v glasbenem svetu pomeni le eno: Dobrodošel. Vsekakor fenomen, mogoče novi Toše, a popolnoma iskren Jakov.
V Vietnamu je rusko zdravilo Pembroria v zadnjih dneh vzbudilo veliko pozornosti, saj so se pojavile informacije, da naj bi prejelo dovoljenje za promet. Nekateri so zatrjevali, da naj bi bilo zdravilo še vedno v tretji fazi kliničnih raziskav, drugi pa so ga opisovali kot skoraj revolucionarno rešitev in ga celo poimenovali »cepivo proti raku«. Obe interpretaciji sta po pojasnilih oblasti napačni.
Kaj pravijo zdravstveni organi?
Vietnamska uprava za zdravila je potrdila, da je Pembroria eno izmed 14 novih bioloških zdravil, ki so prejela dovoljenje za promet. Pred registracijo je dokumentacijo preverila skupina farmakologov z Medicinske univerze v Hanoju, ki je presodila, da zdravilo dosega zahtevane standarde varnosti, učinkovitosti in imunogenosti ter je primerljivo z referenčnim izdelkom.
Pembroria je monoklonsko protitelo s kliničnimi raziskavami v fazah 1, 2 in 3, pri čemer je bila zadnja faza zaključena januarja 2024. Vietnam je ob registraciji uvedel strožji nadzor, med drugim redna trimesečna poročila o učinkovitosti in varnosti.
Ni cepivo, temveč terapevtsko zdravilo
Zdravstveni organi poudarjajo, da Pembroria ni cepivo, temveč zdravilo za zdravljenje številnih vrst raka, med njimi melanome, nedrobnoceličnega pljučnega raka, limfome, raka materničnega vratu in požiralnika. Uporablja se lahko pri odraslih in mladostnikih, ki so stari vsaj 12 let, vedno pa mora zdravljenje voditi specialist.
Več možnosti za bolnike
Zdravilo proizvaja ruski Biocad, v Vietnam pa ga uvaja podjetje s sedežem v Združenih arabskih emiratih. Skupaj z že uveljavljenim referenčnim zdravilom Keytruda, ki vsebuje isto učinkovino pembrolizumab, predstavlja dodatno možnost zdravljenja in lahko bolnikom ponudi cenovno dostopnejšo alternativo.
Adolf Hitler Uunona je v Namibiji že dolgo na političnem parketu, a svetovno pozornost je bržkone pritegnil zaradi svojega imena. To ime je enako imenu zgodovinsko razvpitega nemškega kanclerja. Kljub temu je Uunona v domačem okolju poznan predvsem kot izkušen politik in dolgoleten član stranke Swapo, ki v državi vodi že od osamosvojitve leta 1990.
Ime, ki je preseglopolitiko
Mednarodni mediji so o njem prvič množično poročali leta 2020, ko je v okrožju Ompundja prepričljivo zmagal s kar 85 odstotki glasov. Takrat je poudaril, da z nacistično ideologijo nima nobene povezave. Pojasnil je, da mu je ime dal oče, ki ni poznal njegovega zgodovinskega pomena. »Ko sem bil otrok, je bilo to preprosto običajno ime,« pravi Uunona. Šele kasneje je razumel težo, ki jo nosi.
Uunona je v domačem okolju cenjen zaradi svojega dolgoletnega boja proti apartheidu in vztrajnega dela v skupnosti. Swapo ostaja močna politična sila v številnih podeželskih regijah, tudi v Ompundji, čeprav se je v zadnjih letih soočala s padcem podpore zaradi korupcijskih afer.
Zgodovinske vezi z Nemčijo
Prisotnost nemških imen in kulturnih sledi v Namibiji izhaja iz obdobja, ko je bila država del Nemčije med letoma 1884 in 1915. V tem času je nemška oblast storila hude zločine nadljudstvi Herero, Nama in San. Razprave o odškodninah se nadaljujejo, saj je Namibija letos zavrnila nemške predloge reparacij in zahtevala nove.
Pred letošnjimi volitvami se zdi, da bo Uunona svojo pozicijo brez težav ohranil. Medtem ko se njegova politična pot nadaljuje, ostaja zanimanje svetovne javnosti usmerjeno predvsem v njegovo ime.
Krajši dnevi in zgodnja tema lahko hitro načnejo našo motivacijo. Ko se zunaj stemni, telo samodejno začne upočasnjevati ritem, koncentracija pa pade. A z nekaj preprostimi navadami lahko ohranimo fokus tudi v temnejšem delu leta.
Ustvari si svetlobo, ki te »prebudi«
Zgodnja tema pogosto vpliva na občutek zaspanosti. Pomaga, če si za učenje ustvariš močno, toplo svetlobo. Kot bi podaljšal dan. Najbolj učinkovita je namizna svetilka, usmerjena na delovno površino, da možgani dobijo signal, da je še »aktivni del dneva«.
Ko je zunaj tema, se daljši bloki učenja zdijo še napornejši. Uporabi metodo 25-35 minut dela + 5 minut odmora. Kratki, jasni cikli pomagajo ohranjati energijo in zmanjšujejo občutek, da učenje traja »v nedogled«.
Tema vpliva tudi na razpoloženje in fizično energijo. Kratek sprehod po stanovanju, raztezanje ali nekaj počepov lahko naredi presenetljivo razliko. Telo se prebudi, glava se zbistri, koncentracija pa se vrne.
Ker se svetloba hitro izgubi, pomaga, če z učenjem začneš nekoliko prej. Učne ure prestavi bližje dopoldnevu ali zgodnjemu popoldnevu, ko ima telo naravno več energije. Tako izkoristiš preostanek dnevne svetlobe, preden te udari popoldanska tema.
Pri zgodnji temi je še bolj pomembno, da je prostor prijeten: toplina, čaj, urejena miza, tiha glasba ali beli šum. Majhne stvari zmanjšajo notranji odpor do učenja in pomagajo umu ostati v »delovnem načinu«.
