ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Na dogodku ‘Mlade ženske na trgu dela: Misija je mogoče!' so Kolegice, ekipa ambicioznih deklet, ki delujejo pod okriljem Zavoda Nefiks, gostile uspešne ženske z namenom, da združijo moči in skupaj poiščejo konstruktivne rešitve, ki bi pomenile korak naprej pri vstopu mladih žensk na trg dela.

Da je srečanje potekalo v sproščenem vzdužju, je poskrbela moderatorka dogodka, Tanja Kocman. V več kot dve uri trajajočem druženju, ki se je odvijalo v prostorih Zavoda Atelje Art Murn International v Kristalni palači, se je večkrat slišalo to, kar je na vročem stolupovzela Tamara Guzeljiz Partner Consulting: »Če ženske želimo uspeti, moramo vložiti dvakrat več energije od naših moških kolegov zato, da nas sploh opazijo. Za moške je dovolj, da se pojavijo, pridno delajo in že napredujejo. Me ne. Če bomo samo pridne in delovne, se bo zgodilo samo to, da nam bodo dali ogromno dela, napredovale pa ne bomo. Znati se moramo postaviti zase.«

V nadaljevanju je Marta Turk, direktorica GZS Zbornice osrednjeslovenske regije in gonila sila mreže MEME, poudarila, da je za večjo možnost prodora žensk v gospodarstvo ključno n smiselno povezovanje žensk.Motivacijsko so delovale tudi besede Brigite Lazar Lunder iz Plana B, ki je izhajala iz svoje osebne izkušnje.Službo je namreč iskala dvakrat – pri 22-ih in 45-ih.Poslala je 15.000 mailov, dobila ponudbo in začela predavati. Uspelo ji je, saj se je držala vodila, če želiš biti nepogrešljiv, bodi drugačen. Urša Žorž, iz Eventio, je z zbranimi delila svoj pogled na morebitni neuspeh, in sicer sama sledi vodilu »če trkaš, pa se ti ne odpre, nisi pred pravimi vrati.«

V burni razpravi za omizji so udeleženke med drugim prišle do zaključka, da ni ženskih in moških poklicev in če nek poklic zares želimo opravljati, je treba rušiti stereotipe in verjeti vase. »Stroj, konkretno helikopter, ne ve, ali ga upravlja moški ali ženska, upravlja ga oseba, ki je za to sposobna«, se je slišalo izza omizja ženske pilotke helikopterja, Romane Begović.

Predloge, ki so nastali v procesu aktivnega druženja, bodo Kolegice zapisale in prenesle naprej – v delovna okolja gostij, v institucije, pristojne za zaposlovanje, gospodartvo, izobraževanje, saj pravijo, da je treba o zares previsokem odstotku brezposlenih mladih žensk govoriti in jim dati priložnost, da bo misija na trgu dela tudi zanje mogoča!

Ta petek, 15. januarja se bodo na smučišču Kope družili študentje. Slovenska univerzitetna športna zveza in njena članica Univerzitetna športna zveza Maribor namreč prirejata Državno univerzitetno prvenstvo v smučanju, deskanju in freestylu, poimenovano kar Zimski festival študentskega športa.

Prireditev, ki se je v preteklosti imenovala tudi »snow party« in je bila v preteklih letih izvedena na drugih smučiščih, na Kopah letos gostuje drugič. Izvajalec, Univerzitetna športna zveza Maribor, ki je študentom in širše bolj poznana pod geslom »Zdrava zabava«, je v preteklosti pustila pečat z gostovanjem znanih glasbenih imen na dogodku,  na primer leta 2010 v Kranjski gori Dubioza Kolektiv ali SARS na Rogli. Tokrat že drugo leto na smučišču Kope pripravljajo tekmovanje v smučanju in deskanju na snegu, študentje in študentke se bodo pomerili v veleslalomu za naslov »državnega univerzitetnega prvaka«. «Prijave na dogodek so možne  večjih študijskih središčih – Ljubljani, Mariboru in Kopru, časa pa za prijavo pravzaprav ni več veliko, le še do četrtka,» pravi vodja projekta pri UŠZM Klemen Tasič. »Glede na pretekle izkušnje pričakujemo okoli 100 tekmovalcev iz vse Slovenije.« Program je sofinanciran in vključuje prevoz iz Maribora, Ljubljane ali Kopra, smučarsko karto, obrok, tekmo in animacijo ter seveda zabavo z DJjem, kot se za študente spodobi.

Vse skupaj se bo pričelo v petek, 15. januarja zjutraj, ko bo ob 10. uri start tekme v veleslalomu (smučanju) za študentke in študente na progi Pungart. Takoj zatem bodo sledili še deskarji, organizatorji pa predvidevajo, da bo tekma končana med 12. in 13. uro. Ves čas se bodo odvijala različna testiranja deskarske in smučarske opreme, animacija, na voljo bodo brezplačni tečaji smučanja in deskanja in podobno.

Seveda pa ob omembi besede »študent« ne smemo pozabiti na zabavni del dogodka, ki bo tudi tokrat izjemno pester in zanimiv. Dogodek v preteklih letih gostil znana glasbena imena kot so Dubioza kolektiv, SARS, Superhiks in drugi, letos pa bo za zabavo poskrbel znani ruski DJ.

»Erasmus izmenjava je nepozabna izkušnja,« je stavek, ki ga najpogosteje slišimo, kadar kogarkoli povprašamo o izmenjavi nekje izven Slovenije. Ali je temu res tako? Pravzaprav je. In ne samo, da je to izkušnja, ki je nikoli ne pozabiš. Odpre ti širši in bolj kritičen pogled na svet, z njo se znebiš določenih predsodkov in spoznaš, da ne glede na to, kako so v naši domovini vsi črnogledi, Slovenija le ni tako zelo slaba država.

Konec avgusta 2015 sem se odpravil na Erasmus izmenjavo v Francijo, v mesto Toulouse, središče aeronavtične industrije. Kar nekaj časa sem se odločal, kam iti in če sploh želim na izmenjavo. Še sam ne vem, zakaj sem se nazadnje odločil za Francijo. Pred odhodom nisem govoril francosko in tudi njihovega življenjskega stila nisem poznal dovolj dobro. Najverjetneje me je navdušil ambient in dediščina na jugu Francije. Slišal sem tudi, da ljudje na tem območju živijo precej bolj sproščeno, kot v ostalih delih Evrope.

Ob prihodu v Toulouse kljub jezikovni oviri nisem imel nobenih večjih težav z urejanjem administrativnih zadev, med katere so spadali odprtje bančnega računa, ureditev stanovanjskega zavarovanja, najem stanovanja in ostalo. Moje znanje francoščine je takrat obsegalo nič več kot ‘bonjour' in ‘merci'. ‘Welcome team' iz Toulouse Business School-a je bila zelo ustrežljiva in nam Erasmusovcem v veliko pomoč pri urejanju vsega potrebnega za življenje v Franciji.

Nisem se še dobro vselil v stanovanje, ko so se že začeli spoznavni ‘žuri' in en dva tri sem spoznal kopico novih ljudi iz Amerike, Filipinov, Anglije, Nemčije, Mehike in številnih drugih držav. Neverjetno se mi je zdelo, kako odprti so vsi študenti, brez predsodkov in pripravljeni na spoznavanje.

Program in učni proces na fakulteti sta povsem drugačna kot pri naši domači Ekonomski fakulteti. V mojem primeru je bil študij bolj usmerjen v študijske in praktične primere ter pripravo in oddajo raznih poslovnih poročil. Lažje ali težje? Isto, ampak drugače. Sam študij ekonomije je glede na določene izraze in kratice, ki se uporabljajo, verjetno celo lažji v angleškem jeziku, zato s študijem v tujem jeziku nisem imel nikakršnih težav.

Naj poleg študija omenim še vsa potovanja. Toulouse je odličen za raziskovanje azurne obale, zahodne francoske obale ter severnega dela Španije. To priložnost smo več kot dobro izkoristili in obiskali Barcelono, Andorro, Marseilles, Carcassone, Avignon in še mnogo drugih mest. Potovanja na izmenjavi so bila veliko bolj sproščena, saj je edina skrb, ki jo dejansko imaš, študij, in še ta je manjša, kot v Sloveniji.

Meseci v Franciji so minili tako hitro, da ob povratku sploh nisem imel občutka, da sem bil na izmenjavi. Nič se ni spremenilo, vendar mi je nekaj vseeno manjkalo. Pogrešal sem življenjski stil in nova poznanstva. Vendar ti izkušnja ostane v spominu, kontakte prijateljev pa lahko uporabiš kadar si zaželiš novih potovanj po celem svetu. Tudi sam menim, da je »izmenjava nepozabna izkušnja.« Glede na priložnosti, ki nam jih ponujajo, je Erasmus ali katerokoli drugo izmenjavo potrebno izkoristiti!

Matevž Skrbiš

V preteklih dneh so javnost šokirale nove nepravilnosti v povezavi z visokim šolstvom. V letu 2015 je Inšpektorat za javni sektor opravil inšpekcijski nadzor na enajstih fakultetah Univerze v Ljubljani in odkril nepravilnosti na kar devetih članicah, ki jih je vzel pod drobnogled. Med letoma 2012 in 2014 je bilo nezakonito izplačanih za okoli 770.000 € bruto dodatka za stalno pripravljenost. Sumljivo pretakanje denarja je pod drobnogled že vzela tudi Generalna policijska uprava. Na Zvezi ŠKIS se jim takšno izplačevanje denarja zdi nesprejemljivo, saj gre za nezakonito porabo javnih financ, ki pa jih v visokem šolstvu močno primanjkuje.

Že decembra 2015 so nekateri mediji poročali o nepravilnosti, ki jih je ugotovil inšpektorat. Nadzor je bil opravljen na enajstih članicah Univerze v Ljubljani, nepravilnosti pa so bile ugotovljene na devetih članicah (Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za matematiko in Fakulteta za fiziko, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za socialno delo, Fakulteta za šport in Filozofska fakulteta). Znesek nezakonito izplačanih dodatkov nekaterim zaposlenim na fakultetah naj bi med letoma 2012 in 2014 znašal okoli 770.000 €, po navedbah časnika Delo pa naj bi znesek od leta 2009, ko se je začel dodatek izplačevati, presegal milijon evrov bruto. Pri izplačevanju dodatka je bila vodilna ljubljanska Ekonomska fakulteta, kjer sta bila na seznamu med 60 prejemniki nezakonitih izplačil tudi trenutna ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič ter zdajšnji minister za finance Dušan Mramor. Dodatek ob plači je prejemala tudi sedanja dekanja fakultete Metka Tekavčič, ki naj bi, kakor je poročala STA, poleg decembrske plače prejela še dobrih 700 € dodatka za stalno pripravljenost. Naj opomnimo še na podatek, da je ravno Ekonomska fakulteta želela v lanskem študijskem letu študentom zvišati vpisnine za kar 600 %.

Darko Marinčič iz visokošolskega sindikata je zaskrbljen predvsem zaradi vpletenosti ministrice Makovec Brenčič in ministra Mramorja, saj sta to po njegovih besedah ‘ministra, ki trenutno zavirata pripravo zakona, v katerem bi bilo treba predvsem definirati obseg in vsebino javne službe, se pravi definirati javno nalogo, javno poslanstvo Univerze.' V sindikatu opozarjajo tudi na pomembnost ločevanja stalne pripravljenosti vodstva fakultet in tistih tehničnih delavcev, ki so do dodatka resnično upravičeni.

Izplačevanje dodatkov je v primeru Univerze v Ljubljani sporno in nesprejemljivo, saj za to ni pravne podlage. Na Univerzi sicer trdijo, da je prišlo le do napake zaradi pomanjkanja ustrezne ureditve. Poleg pomanjkanja pravne podlage je izplačevanje dodatkov za stalno pripravljenost sporno tudi z vsebinskega vidika, saj po poročanju Dela ne opravljajo neodložljivih del v smislu varovanja občečloveških vrednot, prav tako tudi ne dejavnosti, ki bi zahtevale nepretrgano storitev. Dekani so dodatke izplačevali sami sebi in svojemu ožjemu krogu sodelavcev brez odobritve rektorja univerze, kot sicer predvideva zakon. Univerza je za nezakonitosti vedela, vendar že od leta 2013 molči.

Do začetka marca naj bi fakultete izvedle popravljalne ukrepe. Vrniti bodo morale neupravičena izplačila za zadnjih 10 mesecev, ki naj bi skupno znašala 190.000 €, kar predstavlja le slabo četrtino vseh nezakonito izplačanih javnih sredstev.

Zakonodaja sicer ne predvideva vračila celotnega zneska vendar študenti vztrajajo pri vračilu celotne vsote nezakonitih izplačil, saj gre za sredstva, ki so namenjena zagotavljanju kvalitete visokega šolstva. Po mnenju Zveze ŠKIS bi morala Univerza, ki je med drugim tudi moralna avtoriteta, poskrbeti za odgovorno ravnanje z javnimi sredstvi. Izmed vseh članic, ki so bile pod drobnogledom, so se javno opravičili le na Filozofski fakulteti. Zagotovili so, da bodo neupravičeno izplačan denar vrnili.

Študentom se ob profesorski ‘stalni pripravljenosti' porajajo vprašanja, zakaj torej predavanja zaradi neprisotnosti profesorjev vendarle odpadajo, zakaj traja popravljanje pisnih preverjanj običajno veliko dlje kot sicer določa Statut ter zakaj nekateri profesorji potrebujejo tudi po več dni za odgovor na elektronsko pošto itd. Univerza kljub temu, da je bila z nezakonitim tokom denarja seznanjena, ni odreagirala, še več, nekaterim dekanom, med drugim tudi bivšemu dekanu in sedanjemu ministru, se nezakonito izplačevanje dodatkov sploh ne zdi sporno. Svoj prav nameravajo dokazovati tudi na sodišču.

Na Zvezi ŠKIS dogajanje močno obsojajo. Ajda Praznik, vodja Odbora za visoko šolstvo Zveze ŠKIS: »Akademska elita že drugič v roku enega leta meče slabo luč na celotno akademsko osebje. Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da ljudje na vodilnih položajih niso odreagirali oziroma dajejo takšnim zadevam veliko potuho ter se hkrati ob pripravi novega Zakona o visokem šolstvu nadejajo pridobitve še večje avtonomije. Najbrž pač ne želijo obsojati in se kasneje ujeti s prsti v marmeladi.«

Na Univerzi v Mariboru je potekal ponovoletni sprejem, ki so se ga udeležili številni predstavniki gospodarstva, lokalnih skupnosti, državnih inštitucij, predstavniki članic Univerze v Mariboru in ostali razvojni deležniki. Dogodek je bil vsebinsko usmerjen predvsem v vzpodbudo in pogum za oblikovanje razvojnih partnerstev in pobud v Vzhodni kohezijski regiji v okviru razvojne perspektive 2014 – 2020. Rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Igor Tičar je v svojem nagovoru poudaril pomen povezovanja in kvalitetne priprave razvojnih projektov v širši vzhodni regiji, s ciljem, da se pridobi prepotrebna evropska razvojna sredstva. »Univerza v Mariboru postaja osrednja institucija znanja in razvoja. Postaja ključen akter pri povezovanju vseh potencialov in priložnosti širše regije. S sposobnostmi naših ljudi, s povezovanjem znanja, raziskav, razvoja in gospodarstva, s sodelovanjem lokalnih skupnosti in razvojnih deležnikov, želimo na več kot 40 let starem temelju znanja, povezati in realizirati razvojne potenciale na nivoju širše Vzhodne kohezijske regije«, je povedal prof. dr. Tičar in ob tem še dodal: »Ne smemo dovoliti, da bi sredstva, ki so namenjena gospodarstvu v naši regiji, ki jih najbolj potrebuje, pristala drugje. Zato se moramo v prihodnje še aktivneje povezovati in ustvarjati kvalitetne razvojne pobude in projekte«.

Univerza v Mariboru je univerza znanstvenih in strokovnih dosežkov, ki jih ustvarjajo njeni diplomanti raziskovalci in profesorji. Uspešni so tako na domačem kot na svetovnem odru. Razvoj prvega slovenskega nanosatelita, ki bo poletel v vesolje; uspehi ekipe mariborskih študentov pri projektu Študentska formula; konstantni uspehi na mednarodnih študentskih tekmovanjih inovativnosti, tehnoloških rešitev in razvoja Imagine Cup; prestižna nagrada Reimagine Education za projekt Demola – povezovanje študentov s konkretnimi težavami podjetij – ki je Univerzo v Mariboru postavila ob bok najboljšim univerzam; številna mednarodna priznanja našim profesorjem,  in posebej uspehi njenih študentov športnikov, Tine Maze in Petra Prevca, so le nekateri od odmevnejših uspehov predstavnikov Univerze v Mariboru.

Brezplačna mobilna aplikacija Boomerang je nastala izpod rok mlade in nadobudne ekipe, ki je prepoznala trend razvoja mobilnega marketinga ter svoje znanje, izkušnje in ideje združili v mobilni aplikacije, ki predstavlja vmesnik med podjetji in potrošniki. Prvim omogoča spoznavanje svojega ciljnega občinstva, drugim pa sooblikovanje produktov ali storitev in jih za to tudi nagrajuje. S tem aplikacija na področje oglaševanja vnaša novost – možnost dvosmerne komunikacije. Aplikacija je uporabnikom sistemov Android in iOS na voljo od začetka meseca decembra, do sedaj pa jo je na svoje pametne naprave preneslo že več kot 5000 ljudi.

Zgodba Boomeranga se je začela februarja letos, ko sta Nika in Žiga, sicer mlada in ambiciozna študenta ekonomije, med številnimi podjetniškimi idejami našla tisto pravo. Idejo o mobilni aplikaciji, ki prinaša koristi tako podjetjem kot tudi potrošnikom.

V oglaševanje, ki pretežno omogoča zgolj enosmerno komuniciranje, aplikacija vnaša preobrat – možnost dvosmernega komuniciranja s potrošniki. Aplikacija namreč podjetjem omogoča oglaševanje in hkratno posredovanje kratkih anket o njihovih storitvah in produktih, s tem pa natančnejšo analizo, poznavanje in segmentiranje svoje ciljne publike.

Najpomembnejši pa je doprinos, ki ga aplikacija ponuja potrošnikom. Ob nameščanju brezplačne aplikacije si uporabniki namreč ustvarijo profil, v katerem označijo posamezna interesna področja, na podlagi katerih kasneje dostopajo do oglasov in posebnih akcijskih ponudb. Izpostavljenosti oglasu ali ponudbi sledi kratka anketa, s pomočjo katere lahko potrošniki posredno vplivajo na oblikovanje storitev in produktov ter izrazijo svoje mnenje, za sodelovanje v anketah pa vsakič prejmejo boomerang – vstopnico za žreb, ki jih lahko pripelje do privlačnih denarnih nagrad. Prvo žrebanje se je zgodilo 2. januarja, denarni sklad, ki ga zagotavljajo oglaševalci, pa je tokrat dosegel vrednost 1146,68 EUR.

»Podjetniško razmišljanje, optimizacija procesov, spreminjanju storitev v prijetnejše in produktov v primernejše je tisto, kar naju z Žigo druži – tako poslovno kot zasebno. Že v času študija sva svoj prosti čas namenjala razvijanju najrazličnejših idej s področja podjetništva in rezultat tega je tudi mobilna aplikacija Boomerang, ki je danes pred nami. Prepričana sva, da v prostor mobilnega marketinga prinaša svežino in inovativnost, uporabnikom pa številne užitke in pozitivne učinke,« pravi Nika Kristina Butina, ena od pobudnikov projekta Boomerang.

Njenim besedam se pridružuje tudi poslovni in zasebni partner Žiga Vesel, ki pravi: »Sodobni svet oglaševanja vse prepogosto nagovarja z oglasi, ki za posameznega potrošnika sploh niso primerni – študenti se pogosto znajdemo pred oglasi, namenjeni starejšim in obratno. Seveda pa ni pomembna samo starost, bistveni so predvsem interesi posameznega potrošnika. Z Niko sva torej želela oblikovati učinkovito platformo, ki bo potrošnike nagovarjala zgolj z oglasi, ki so za njih primerni in zanimivi, hkrati pa jim omogočala aktivno vlogo v procesu oglaševanja. Na istem bregu sva torej želela združiti tako ponudnike izdelkov in storitev kot tudi potrošnike.«

Mobilno aplikacijo pod imenom Boomerang mobile že najdete v App stor-u in na Google play-u, spremljate pa nas lahko tudi na naši Facebook strani Boomerang mobile ali Instagram profilu Boomerang_app.

V preteklih tednih je javnost pretresla nova afera s področja visokega šolstva, tokrat v zvezi z nezakonito izplačanimi dodatki za stalno pripravljenost na devetih fakultetah Univerze v Ljubljani. Kljub temu, da so ljubljanske fakultete od leta 2009 nelegalno izplačale skupno več kot milijon evrov dodatkov za stalno pripravljenost, niti ministrstvo niti Univerza ne nameravata ukrepati. Na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) se nam zdi tovrstno sprenevedanje pristojnih institucij nezaslišano, saj gre za nezakonito porabo javnega denarja, ki je namesto v izboljšanje kvalitete visokega šolstva romal v zasebne žepe.

Zaposleni devetih fakultet ljubljanske univerze so si od leta 2009 izplačali več kot milijon evrov nezakonitih dodatkov za pripravljenost kljub temu, da za to ni nobene pravne podlage ali vsebinskih razlogov. Poleg tega so si nekateri dekani dodatke odredili kar sami, brez soglasja rektorja, ki bi ga v skladu z zakonom potrebovali. Tako so poleg redne plače prejemali več kot 700 evrov bruto dodatka za stalno pripravljenost, ki je sicer namenjen tistim javnim uslužbencem, ki morajo zaradi potrebe nujnega prihoda na delo izven delovnega časa biti ves čas dosegljivi. Ob vsem tem se marsikateremu študentu porodi vprašanje, zakaj tako “stalno pripravljeni” profesorji potrebujejo po več tednov za popravljanje izpitov ali odgovor na elektronsko pošto.

Kar nas na ŠOU v Ljubljani najbolj preseneča, je to, da se nobena od pristojnih institucij – niti Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, niti Univerza v Ljubljani – ob razkritju nepravilnosti ni zavzela za reševanje nastale situacije. Ministrstvo si je preprosto opralo roke in se sklicevalo na avtonomnost univerze, medtem ko se rektor Univerze v Ljubljani Ivan Svetlik spreneveda in trdi, da bi naj šlo za nenamerne kršitve. Kljub temu, da je dejanje zaposlenih na devetih fakultetah nezakonito, se bodo ti izmazali nekaznovani: vračali bodo zgolj dodatke, ki so jih prejeli zadnjih 10 mesecev, čeprav so jih nekateri prejemali precej dlje časa, tudi po več let. Na ŠOU v Ljubljani zahtevamo, da prejemniki dodatkov ves nezakonito pridobljen javni denar vrnejo, saj gre za sredstva, ki so namenjena zagotavljanju kvalitetnega študijskega procesa za nas, študente. Čeprav zakonodaja vračila celotnega zneska ne predvideva, vztrajamo pri tem, da univerza kot moralna avtoriteta z javnim dejanjem ravna odgovorno.

Dejstvo, da si je toliko visokošolskih učiteljev brez slabe vesti zvišalo plače brez kakršne koli pravne podlage, nam zbuja skrb nad prihodnostjo slovenskega visokošolskega sistema, ki se očitno bolj kot na samo kvaliteto študija osredotoča na finančne koristi zaposlenih. Več kot milijon evrov sredstev, ki so se vsa ta leta porabljala za nezakonito izplačane dodatke, bi lahko bila namenjena tja, kjer so bolj potrebna: v obnovitev inventarja in izboljšanje študijskih pogojev, subvencionirano prakso na programih, kjer je ta praksa obvezna, ekskurzijam in dodatnim izobraževanjem za najbolj nadarjene študente ter pomoči socialno ogroženim študentom (na primer, manjša vpisnina, brezplačni učbeniki in didaktični pripomočki).

Rekorderka med fakultetami, ki so izplačale največ dodatkov, je Ekonomska fakulteta; ta je po drugi strani v lanskem študijskem letu želela vpisnine študentom zvišati kar za 600 %. Po eni strani študij postaja za študente vse dražji, kvaliteta se niža (na primer, na Fakulteti za družbene vede so v lanskem letu z izgovorom varčevanja znižali število kontaktnih ur), hkrati pa smo priča temu, da si zaposleni na nezakonit način višajo plače. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da sta med prejemniki dodatkov dva izmed aktualnih ministrov oba bivša profesorja Ekonomske fakultete: Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, ter Dušan Mramor, minister za finance, ki si je v času dekanovanja dodatek v višini 950€ izplačal kar sam. Minister za finance je včeraj izjavil, da ne namerava odstopiti, ker njegova odločitev naj ne bi imela javnofinančnih posledic, saj so sredstva nadomestili z zmanjšanjem števila zaposlenih. V svojem “opravičilu” je tako nezavedno izpostavil samo jedro problema: medtem ko si univerzitetna elita vztrajno viša plače z raznimi dodatki in avtorskimi honorarji, se po drugi strani varčuje na študentih ter mladih raziskovalcih in asistentih, ki se jih izkorišča s prekernimi oblikami zaposlitve.

Afera toliko bolj bode v oči zaradi napovedanih sprememb Zakona o visokem šolstvu, ki predvidevajo prehod iz programske na institucionalno akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov. Ta bi namreč univerzam dala še večjo avtonomijo pri zagotavljanju kakovosti, zunanji nadzor nad visokošolskimi institucijami, ki ga je do sedaj vršila NAKVIS, pa bo minimaliziran. Nacionalni program visokega šolstva (NPVŠ) je sicer tako spremembo sistema predvidel, vendar ob pogoju visoke kulture kakovosti na visokošolskih institucijah. Ker izplačevanje dodatkov ni osamljena afera zadnjih let (spomnimo se samo izplačevanja astronomskih avtorskih honorarjev, prodaje avtorskega dela študentke na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti, odkritje plagiatov in odvzem naziva redni profesorici na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, afera z magistrsko nalogo nekdanje predsednice Vlade) se kultura kakovosti postavlja pod vprašaj, s tem pa tudi legalnost in legitimnost napovedanih sprememb visokošolskega zakona.

Živimo v času, ko se vse preveč ukvarjamo sami s seboj, ko nimamo posluha za sočloveka, ko včasih človeka ob sebi sploh ne opazimo. A na žalost se v teh kriznih časih ljudje vedno pogosteje znajdemo v stiski, ko potrebujemo pomoč sočloveka, včasih nekoga, ki nam prisluhne in pokaže pot, spet drugič nekoga, ki nam pomaga čisto konkretno. S tem namenom je ŠOU v Ljubljani ustanovil Fundacijo Študentski tolar, ustanovo ŠOU v Ljubljani, katere osnovni namen je pomagati študentom v stiski in si prizadevati za izboljšanje socialnega položaja študentov.

Tako je ob zaključku koledarskega leta Fundacija Študentski tolar razpisala nepovratne denarne pomoči za študente v socialni stiski v skupni vrednosti 49.500 €. Za denarno pomoč lahko zaprosijo vsi študenti ŠOU v Ljubljani, to so študenti 30 visokošolskih oz. višješolskih zavodov. Posamezni prosilec lahko prejme nepovratno denarno pomoč v višini 300 €, razpis je torej namenjen pomoči 165 študentom. Ti se lahko na razpis prijavijo do 5. februarja 2016.

Sredstva za pomoč študentom je v celoti zagotovil ŠOU v Ljubljani.

Rok Liković, predsednik ŠOU v Ljubljani: »Ker država ni sposobna ali ne želi poskrbeti za socialne stiske študentov, smo na ŠOU v Ljubljani že pred več kot 10 leti začeli s kontinuiranimi humanitarnimi programi. Ti od leta 2007 potekajo pod okriljem Fundacije Študentski tolar, Ustanove ŠOU v Ljubljani. Četudi programi socialnih pomoči niso osnovno poslanstvo ŠOU v Ljubljani, slednjim posvečamo veliko pozornosti – v letu 2016 bomo Fundaciji navkljub okrnjenem proračunu namenili 137.000 €. Na področju sociale pa sodelujemo tudi še z drugimi našimi zavodi, ki nudijo študentom brezplačna svetovanja, začasne prenočitve v študentski Hiši Srce na Kersnikovi 4 ter cenovno dostopne zdrave in kakovostne obroke v Študentski menzi na Kersnikovi 6.«

Mladi iskalci zaposlitve vsakodnevno pišejo prošnje in prijave na zaposlitve, njihovi CV-ji pa končajo v morju papirja na zaposlitvenih agencijah in pri delodajalcih – ki imajo na kupu prijav odgovor in rešitev samo za enega. Vsi neizbrani kandidati pa na trgu dela vsak dan znova upajo, da bo prav njihova prijava uspešna.

Upanje umre zadnje …

Se pa po letu ali še več neuspešnega pošiljanja počasi začne izgubljati. Mladi se sprašujejo, ali so njihove prijave in kompetence res tako slabe, da jih »nihče noče«, v čem so tisti, ki so dobili priložnost toliko boljši in bolj izvirni, nazadnje pa, kljub temu da si tega res niso želeli, začno iskati priložnosti v tujini.

Nismo vsi za s. p.

Druga skrajnost, ki se ponuja mladim, je samostojno podjetništvo, ob tem, da manjka podpornih okolij, v katerih bi bilo dejavnost mogoče preizkusiti, mladi v izobraževalnem sistemu niso pridobili temeljnih kompetenc podjetništva, prav tako pa razen tujih spletnih investitorjev ni veliko priložnosti za pridobivanje zagonskega kapitala.

Kaj torej ostane?

Namesto, da sedimo doma in obupujemo nad situacijo sami, se lahko priključimo Zaposlitvenim klubom za mlade, ki so ob podpori blagovne znamke Orto do novih priložnosti pomagali že številnim mladim po Sloveniji. Kot skupina smo močnejši, skupaj imamo veliko idej in, če izkupiček na koncu že ni zaposlitev, je pa vsaj razvejana socialna mreža, nova samozavest in izpopolnjen CV.

Zaposlitveni klub za mlade

Mladi, ki pridejo v klub, običajno pričakujejo delavnice, doživijo pa aktivacijo. Sami začnejo organizirati dogodke in se namesto pasivnih udeležencev spremenijo v dejavne mlade iskalce zaposlitve, ki vedo, kako narediti korak dlje na trg dela.  In to v zelo kratkem času.

V Ljubljani znova 5. januarja

Klubi so za mlade brezplačni, trajali pa bodo do marca 2015. Vse informacije so dostopne na www.talentiran.si. Ko ti zmanjka idej, kako naprej, na trg dela, poskusi z Zaposlitvenim klubom za mlade. Dosedanjim udeležencem ni bilo žal!