Baby Center vabi na novo strokovno predavanje iz serije HURA! Znanje. Tokrat bomo skupaj z izkušeno svetovalko za prehrano dojenčkov, Rebeko Mahorič, raziskali, kako sproščeno in pravilno uvesti gosto hrano v prehrano dojenčka.
Predavanje bo zajelo:
• smernice za prehrano dojenčka v 1. letu,
• kako in kdaj začeti z gosto hrano,
• kako vključiti dojenčka v družinske obroke,
• pripomočke za enostavno pripravo obrokov.
prof. dr. Tomaž Kramberger je novi dekan Fakultete za logistiko
Štiriletni mandat dekana Fakultete za logistiko (Univerza v Mariboru) je prevzel prof. dr. Tomaž Kramberger, ki je bil izvoljen v prvem krogu. Z nami je spregovoril o odločitvi za kandidaturo, viziji odprte fakultete, novi stavbi fakultete v Celju in pomenu ter prihodnosti logistike v družbi.
Čestitke ob nastopu vašega mandata. Najprej bi se želel vrniti v preteklost. Zakaj ste se odločili za kandidiranje za položaj dekana?
Hvala za čestitke. Fakulteta za logistiko je predvsem v zadnjem desetletju naredila velik korak naprej – iz nove, širši javnosti še nepoznane fakultete je prerasla v pomembno in prepoznavno institucijo na področju logistike. Z vrhunskim raziskovalnim delom smo se uveljavili tudi mednarodno, kar potrjuje veliko število tujih doktorandov kot tudi številne objave v sodelovanju s tujimi raziskovalci.
Kljub vsem tem dosežkom pa sem imel občutek, da še ne izkoriščamo v celoti vsega svojega potenciala. Prav to me je spodbudilo h kandidaturi – želim povezati sodelavke in sodelavce, združiti naše ideje ter skupaj usmeriti energijo v nadaljnji razvoj Fakultete za logistiko. Verjamem, da imamo znanje, zagon in vizijo, da gremo še dlje.
Vaša vizija temelji na odprti in povezani fakulteti. Kako boste konkretno spodbujali večje sodelovanje med zaposlenimi, študenti ter gospodarstvom?
Eden prvih korakov bo prenovitev izvedbene organizacije Programskega sveta fakultete, v katerega so vključeni predstavniki gospodarstva. Njihove izkušnje in vpogled v potrebe trga nam bodo pomagali ohranjati študijske programe sodobne, relevantne in prilagojene izzivom prakse.
Poseben poudarek bomo namenili tudi prenovi Alumni kluba. Želimo aktivno vključiti naše diplomantke in diplomante v življenje fakultete – tako pri gostujočih predavanjih, mentoriranju, projektih kot tudi pri oblikovanju študijskih vsebin. Zavedamo se, da glas naših uspešnih diplomantov pomembno prispeva k ugledu in prepoznavnosti fakultete.
Ustanavljamo tudi t. i. Inštitut za preizkušanje logističnih tehnologij, ki bo prostor sodelovanja med fakulteto in slovenskimi logističnimi podjetji. Podjetja bodo tam lahko predstavljala svoje izdelke in rešitve, hkrati pa vzpostavljala neposreden stik s študenti. Tako bodo že v času študija prepoznali njihove kompetence in potencial, kar lahko vodi v boljše zaposlitvene priložnosti po zaključku študija.
V ospredje postavljate trajnostno, pametno in odporno logistiko. Katere korake nameravate najprej narediti za krepitev vloge fakultete kot sogovornika pri teh razvojnih usmeritvah?
Živimo v času hitrih in nepredvidljivih sprememb. Tradicionalne oskrbovalne poti se rušijo, svetovna trgovina pa se zaradi geopolitičnih premikov preoblikuje pred našimi očmi. Zdi se, da se bo celoten zemljevid svetovne logistike in trgovine moral prilagoditi novim razmeram – in to zelo hitro.
V takšnih okoliščinah potrebujemo nove pristope, ki bodo zagotavljali zanesljivo, odzivno in trajnostno oskrbo tudi v najbolj turbulentnih časih. Oskrba prihodnosti bo morala temeljiti na odpornosti in zanesljivosti, zato bodo ključnega pomena najnaprednejše tehnologije in koncepti, kot so fizični internet, decentralizirane avtonomne organizacije, “single window” sistemi, umetna inteligenca in drugi sodobni pristopi.
Na Fakulteti za logistiko se na te izzive odzivamo proaktivno – trenutno smo v fazi priprave prijave na razpis HORIZON, kjer želimo raziskati prav te nove oblike oskrbovalnih verig. Če bomo s prijavo uspešni, bomo v projekt vključili širok spekter deležnikov – od študentov in raziskovalcev do podjetij in oblikovalcev politik. Verjamemo, da lahko le z vključujočim pristopom ustvarimo rešitve, ki bodo imela resničen vpliv.
Študij na Fakulteti za logistiko
Napovedali ste večji poudarek na uporabi digitalnih orodij, krožnih modelov in podatkovne analitike. Kako boste zagotovili, da bodo študenti te veščine tudi praktično osvojili?
Del odgovora se skriva že v naših načrtih za povezovanje z gospodarstvom in ustanovitve Inštituta za preizkušanje logističnih tehnologij. Poleg tega pa bomo celovito pregledali študijske programe na področjih informatike, digitalizacije in sodobnih tehnologij, da prepoznamo morebitne vrzeli.
Na podlagi te analize bomo iskali konkretna partnerstva s ponudniki naprednih rešitev na trgu – tako programske opreme kot tudi storitev in platform. Naš cilj je, da študentom omogočimo neposreden stik s sodobnimi orodji, podatkovno analitiko in krožnimi modeli že med študijem – skozi praktične naloge, projekte in sodelovanja z industrijo. Le tako bodo po zaključku študija pripravljeni na izzive sodobne logistike in oskrbovalnih verig.
Z novimi geopolitičnimi in okoljskimi izzivi se spreminjajo tudi globalne oskrbovalne poti. Kako se lahko slovenska logistika – in z njo fakulteta – aktivno vključi v oblikovanje teh novih poti?
Primerna povezanost z odločevalci in ključnimi deležniki – ne le v Sloveniji, temveč tudi v širšem evropskem in globalnem prostoru – je ključna, če želimo vplivati na spremembe v logistiki in oskrbovalnih verigah. Prav zato si bomo v prihodnjem obdobju prizadevali za še tesnejše sodelovanje s tujimi raziskovalci in institucijami – tako iz Zahodne Evrope kot tudi s partnerji iz Kitajske in Severne Afrike.
Prvi pomemben korak v tej smeri bo vzpostavitev tesnega sodelovanja z Evropskim logističnim združenjem (European Logistics Association – ELA). Predstavniki tega združenja se bodo v prihodnje vključili v naš doktorski študij – tako kot predavatelji kot tudi kot mentorji. Verjamemo, da bomo z njihovim znanjem in izkušnjami še dodatno okrepili kakovost našega raziskovalnega dela in mednarodno prepoznavnost fakultete.
Nova stavba fakultete v središču Celja bo pomemben mejnik. Kaj bo pomenila za povezovanje raziskovalcev, študentov in industrije v Sloveniji in širše?
Nova stavba v središču Celja ni zgolj prostorska pridobitev – predstavlja simbol novega poglavja Fakultete za logistiko. Omogočila nam bo sodobno, spodbudno in odprto učno in raziskovalno okolje, ki bo še bolj spodbujalo sodelovanje med študenti, raziskovalci in industrijo.
Zasnovana bo kot prostor povezovanja: z laboratoriji za testiranje logističnih tehnologij, prostori za skupinsko delo, odprtimi učilnicami in možnostmi za organizacijo strokovnih dogodkov. Takšna infrastruktura bo omogočila tesnejše vključevanje industrijskih partnerjev v naše delo ter večjo vključenost študentov v praktične in raziskovalne projekte.
Prepričani smo, da bo nova stavba postala stičišče idej, inovacij in sodelovanja – tako znotraj Slovenije kot tudi v širšem evropskem prostoru.
Imate morda končno sporočilo za študente in bodoče študente?
V svetu, kjer so spremembe stalnica, postaja logistika ena najpomembnejših sil sodobnega razvoja. Ni več le podporna dejavnost – danes kroji učinkovitost gospodarstva, omogoča trajnostne preboje in povezuje svet.
Zato je študij logistike odločitev za prihodnost. Na Fakulteti za logistiko se zavedamo te odgovornosti in bomo naredili vse, da študijski proces ostane sodoben, povezan s prakso in usmerjen v reševanje resničnih izzivov. Naši programi niso namenjeni le izobraževanju, temveč oblikovanju strokovnjakov, ki boste soustvarjali rešitve prihodnosti – doma in po svetu.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Na meji nevidnega je konvencija, ki bo konec maja prvič v času svojega obstoja obiskovalce pozdravila dva dni zapored.
Po večkratnem dogodku z razprodanimi vstopnicami, smo Mitjo Bosniča iz ekipe NMN povprašali o širitvi konvenciji in znamenitem gostu, ki prihaja v Ljubljano.
Letošnji dogodek je najbolj obsežen do zdaj
»V letih 2023 in 2024 smo popolnoma razprodali vstopnice in želeli smo naš dogodek predstaviti še večjemu številu obiskovalcev, sploh tistih, ki morda ne spremljajo tako redno naših kanalov in za NMN izvejo bolj slučajno,« je pojasnil odločitev o širitvi dogodka na dva dni.
»Vemo pa tudi, da si nekateri želijo še daljši dogodek, torej računamo, da bomo na tak način ustregli obojim!« je še dodal-
Povedal nam je, da so pripravili še bogatejši in pestrejši program, tako da se bo za vsakega našlo nekaj.
V Ljubljano prihaja oblikovalec Vaderjeve obleke
Brian Muir bo osrednji gost letošnje izvedbe Na meji nevidnega Foto: on brianmuir
In zgodovinsko širitev konvencije, ki je luč sveta prvič ugledala 2013, bo spisal tudi osrednji gost. To bo Brian Muir, britanski kipar, najbolj znan po tem, da je izdelal Darth Vaderjevo čelado in oklep za Vojno Zvezd.
Poleg tega je sodeloval še pri več kot 70 filmih, od Indiane Jonesa in James Bonda do Harry Potterja in Varuhov Galaksije.
»S svojimi ikoničnimi izdelki je pomagal oblikovati vizualno podobo nekaterih izmed najbolj znanih filmov zadnjih 50 let in izredno se veselimo pogovora z njim,« nam je razkril.
In kaj čaka oboževalce? Mitja Bosnič pravi, da ga »bomo povprašali o njegovih najljubših projektih in tehnikah, ki jih najraje uporablja pri delu, zaupal nam bo zanimive zgodbe iz zakulisja velikih filmskih produkcij, v zaključku pa bo čas tudi za vprašanja iz publike.«
Celoten program si že lahko ogledate na spletni strani Na meji nevidnega. Cene grejo za med in poskrbi, da si jo boš pravočasno priskrbel.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Petra Parovel je z le eno objavo navdušila oboževalke svoje znamke. SWY brand bo po večletnem uspehu s pop-up trgovinami dobil tudi prvo fizično (stalno) trgovino.
Kje bo stala in kaj je o njej povedala ustanoviteljica priljubljene znamke z oblačili?
Kje se bo odprla SWY trgovina?
»SWY brand bo imel svojo prvo stalno fizično trgovinco!« je na Instagramu zapisala v objavi, ki je po njenih besedah skorajšnja skrivnost.
Potem, ko so oboževalke pajkic že potiho izvedele, da naj bi znamka dobila svojo trgovino, je morala prehiteti tok informacij. Tako je s preprosto objavo navdušila in sporočila to, kar se je dolgo časa ugibalo.
V City Parku Ljubljana se bo 5. maja odprla prva stalna trgovina SWY branda.
»V začetku maja se v prvem nadstropju Cityparka odpira prva in edina trgovina najbolj priljubljene slovenske znamke ta hip – SWY!« je zapisano na letaku, ki to sporoča.
Oder, žarometi in aplavz čakajo – zdaj je čas, da tvoj talent zasije. Supernova Ljubljana Rudnik ima odprt edinstven natečaj SUPER talent, ki odpira vrata vsem, ki si želijo stopiti pred občinstvo, osvojiti žirijo in pokazati, kaj znajo. Prijave so odprte, šov pa obeta pravo doživetje za nastopajoče in obiskovalce.
Iščejo se talenti vseh vrst
Si pevec, plesalec, akrobat, čarovnik, imitator, instrumentalist ali preprosto nekdo s posebnim darom, ki ga mora videti svet?
Ne glede na starost ali vrsto talenta – prijavi se in se poteguj za laskavi naziv SUPER talent in privlačne nagrade. Prijave potekajo do 22. aprila 2025, več informacij in prijavnico pa najdete na spletni strani.
Spektakel, ki ga ne gre zamuditi
Dogodek bo vrhunec pomladi v Supernovi Ljubljana Rudnik. Na odru se bodo zvrstili izjemni nastopi, polni energije, čustev in presenečenj.
Obiskovalci bodo lahko navijali za svoje favorite, uživali v raznolikem programu in bili priča trenutkom, ko se rojevajo nove zvezde. Finale z izborom zmagovalca bo prava paša za oči, v slogu velikih televizijskih šovov – z izbrano žirijo, publiko in nepozabno atmosfero.
Kako se prijaviš?
Zelo enostavno! Izpolni obrazec na spletni strani dogodka, naloži krajši video (do 1 minute) svojega nastopa in že si v igri.
Morda si prav ti tisti, ki bo osvojil oder Supernove in postal prva zvezda SUPER talenta.
Naj tvoj talent zasije. Prijavi se zdaj in bodi del nepozabnega šova!
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Če bi lahko tri besede opisale Huawei FreeArc slušalke, bi to bile: prijetne, praktične, vzdržljive. Vsaj tako jih opisuje Laura Matijašić, ki jih preizkuša v svojem aktivnem življenjskem slogu. Trenerka, ljubiteljica gibanja in glasbe ter oseba, ki nenehno išče ravnovesje med delom in sprostitvijo, je kot nalašč za preizkus teh slušalk.
Glasba kot nepogrešljiv del dneva
Laura se vsako jutro zbudi ob peti uri in takoj začne dan z vadbo. Glasba jo spremlja na vsakem koraku, saj ji pomaga pri motivaciji in vzdrževanju visoke energije. »Glasba me vedno spravi v pravo razpoloženje in ima neverjeten vpliv na psiho. Lahko ti v sekundi izboljša dan,« pravi Laura, ki si s pomočjo FreeArc slušalk ustvarja popolno glasbeno okolje.
Slušalke, ki se prilagodijo njenemu aktivnemu življenju
Huawei FreeArc niso le slušalke za poslušanje glasbe, temveč tudi odličen pripomoček pri njenem delu. »Moj dan je aktiven in pester. Ko lahko treniram, sprejemam klice in se hkrati posvetim strankam, je vse toliko lažje,« razlaga Laura.
Funkcija povezovanja dveh kompletov slušalk ji omogoča, da s prijateljico deli isto glasbeno izkušnjo med tekom. Prav tako jo navdušuje odličen domet povezave, saj lahko nemoteno prehaja iz enega prostora v drugega, ne da bi izgubila stik s svojo napravo.
Od smešnih prigod do trenutkov tišine
Huawei FreeArc so postale del tudi tistih najbolj nenadejanih trenutkov. »Pred začetkom vadbe sem se javila prijatelju na klic – prepričana, da sem še povezana na slušalke, v resnici pa sem že govorila prek zvočnika. In ja, moji prijatelji znajo biti … zelo izvirni pri svojih pozdravih,« pove v smehu.
A čeprav glasba igra pomembno vlogo v njenem življenju, zna Laura ceniti tudi tišino: »Po res intenzivnem dnevu se domov peljem v popolni tišini.« Takrat si privošči tisto popolno odklopljenost.
Prijetne, praktične in vzdržljive
Slušalke Laura opisuje s tremi besedami in o njih pravi, da jo navdušujejo predvsem zaradi svoje vsestranskosti. Odlično se prilagajajo njenemu aktivnemu življenjskemu slogu – bodisi pri vadbi, delu za računalnikom ali v trenutkih sprostitve. Še posebej ji je všeč funkcija povezovanja dvojnih slušalk. S prijateljico se skupaj odpravita na tek in ob skupni playlisti uživata ob treningu. Pozitivno jo je presentila tudi povezljivost slušalk na daljavo. To ji je nadvse pomembno, saj se na vsakodnevni bazi, ko ima stranke naenkrat v dvorani in v fitnesu, veliko premika sem in tja. Razdalje so kar velike, a slušalke kljub temu brez težave ostanejo povezane.
Plani za prihodnost
Laurino poslanstvo, kot pravi sama je, da že od nekdaj pomaga, spodbuja in povezuje ljudi, najbolj pa si želi graditi predvsem na ženski skupnosti, ki z vsakim mesecem bolj raste. Dobro se zaveda, da mora dati času čas, in da se stvari odvijajo tako, kot se morajo – nič na silo. Sama pravi: »Iz dneva v dan rastem in se razvijam, tkem povezave, ki bodo morda del prihodnjih projektov.«
Po dolgem dnevu pa tudi Laura potrebuje trenutek zase. »Imam sestavljene playliste za jutra in večere. Zjutraj energični komadi, zvečer pa bolj umirjeni. Brez glasbe si ne predstavljam dneva.«
Nepogrešljiv del vsakdana
Poleg tega, da nudijo vrhunsko kakovost zvoka, se Huawei FreeArc slušalke odlikujejo po vzdržljivosti in vsestranskosti. Naj gre za energično jutro, popoldansko delo ob kavici ali večerno sprostitev s pomirjujočo playlisto – vedno so zanesljiv partner. »Težko si predstavljam, da bi dan začela ali končala brez glasbe,« dodaja Laura.
Če torej iščeš slušalke, ki se bodo prilagodile tvojemu življenjskemu tempu, ti Huawei FreeArc ponujajo popolno kombinacijo udobja, svobode in kakovosti zvoka. Ne glede na to, ali si na treningu, delu ali se sproščaš, te bodo vedno spremljale z vrhunskim zvokom in popolno povezljivostjo.
Z inovativnimi funkcijami, sodobnim dizajnom in prilagodljivostjo so Huawei FreeArc idealne za vsakogar, ki si želi popolne brezžične izkušnje. Preizkusi jih in odkrij, kako lahko postanejo tvoj nepogrešljiv spremljevalec v vsakdanjem življenju!
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Primer Mahmouda Khalila, palestinskega aktivista in nekdanjega študenta na Univerzi Columbia, ki mu grozi deportacija iz Združenih držav Amerike, je razdelil ameriško javnost in sprožil razgreto razpravo. Gre za vprašanja, ki se dotikajo bistva ameriške družbe: svobode govora, pravice do političnega izražanja, državne varnosti in človekovih pravic.
Mahmoud je z nedavno odločitvijo sodnice lahko deportiran, kar je razgreto razpravo še zaostrilo.
Kdo je Mahmoud Khalil?
Mahmoud Khalil je palestinski begunec, ki je v ZDA prispel kot otrok skupaj z družino, potem ko so ti pobegnili iz Gaze. V ZDA živi kot imetnik zelene karte. Bil je magistrski študent politologije na Univerzi Columbia, kjer je postal tudi ena izmed vodilnih aktivistov v študentskem gibanju »Columbia Apartheid Divest«, ki se opisuje kot protivojno gibanje. Khalil je bil znan po svojih govorih, odprtih pismih vodstvu univerze in organizaciji protestov.
Njegovo aktivistično delo se je še okrepilo po izbruhu izraelske ofenzive v Gazi leta 2024, ko so protesti na ameriških univerzah postali množični in medijsko izpostavljeni. Khalil je bil med najglasnejšimi kritiki ameriške podpore Izraelu, pri čemer je pogosto uporabljal besede, ki so bile za nekatere provokativne, za druge pa pogumno pričevanje o kršitvah človekovih pravic. Kritiki so mu očitali, da njegova retorika presega meje legitimnega izražanja in spodbuja sovraštvo, medtem ko so ga podporniki branili kot aktivista.
Khalil je bil aretiran 8. marca 2025 so ga aretirali agenti ameriške imigracijske in carinske uprave (ICE). Aretacija je bila presenetljiva, saj pred tem ni bil kaznovan ali obtožen kaznivih dejanj, ni bil niti pod preiskavo FBI. Njegov primer je prevzelo sodišče v Luiziani. Tam se je začel sodni postopek pred imigracijskim sodiščem.
Med zaslišanjem v petek so odvetniki ministrstva za domovinsko varnost (DHS) govorili tudi o tem, kako se je Khalil napačno predstavil v svoji vlogi za zeleno karto. Khalil namenoma ni razkril svoje zaposlitve v sirskem uradu na britanskem veleposlaništvu v Bejrutu, ko je zaprosil za stalno prebivališče v ZDA.
Sodnica Jamee Comans je 11. aprila razsodila, da je Khalilov politični angažma »v nasprotju z ameriškimi zunanjepolitičnimi interesi« in da »lahko predstavlja tveganje za nacionalno varnost«.
Odločitev je temeljila na zakonu iz leta 1952, ki omogoča deportacijo posameznikov, če njihovo delovanje negativno vpliva na interese ameriške zunanje politike. Ta pravni okvir je redko uporabljen in pogosto kritiziran kot zastarel in preširoko interpretiran. Vlada je trdila, da je Khalil sodeloval z gibanji, ki simpatizirajo s Hamasom, čeprav dokazov o neposredni povezavi ni predložila. Pravna razlaga tveganja je bila abstraktna, kar je vzbudilo pomisleke o politični motiviranosti postopka. Odločitev sodnice je nemudoma sprožila burne odzive tako v medijih kot v pravni stroki.
Trenutna administracija predsednika Donalda Trumpa, je hitro stopila v bran odločitvi sodišča in dejanjem ICE. Državni sekretar Marco Rubio je v izjavi za medije poudaril, da »v času rastočega antisemitizma in nevarnosti za nacionalno varnost ni prostora za toleranco do tistih, ki poveličujejo teroristične organizacije«. Poudaril je, da je meja med svobodo govora in spodbujanjem sovraštva jasna ter da je bila v Khalilovem primeru večkrat prestopljena. Za Fox News je Michael Anton, nekdanji svetovalec za nacionalno varnost, dodal: »Imamo pravico in dolžnost zaščititi ameriške študente – še posebej judovske – pred grožnjami in sovražnim govorom, ki je pogosto prikrit kot aktivizem.«
V konzervativnih krogih je bil primer predstavljen kot jasen primer zlorabe svobode govora za širjenje sovraštva in podpore nasilju. Po njihovem mnenju mora država zaščititi svoj izobraževalni sistem pred infiltracijo radikalnih ideologij. V tem okviru se Khalil ne obravnava kot posameznik, temveč kot simbol širšega gibanja, ki ga vidijo kot nevarnega.
Odgovori nasprotnikov: napad na temeljne svoboščine
Na nasprotni strani političnega spektra je bil odziv enako silovit, vendar povsem nasproten. Demokratska kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez je na omrežju X zapisala: »Če lahko deportiramo nekoga zaradi protesta proti nasilju v Gazi, potem nihče več ni varen pred državno represijo.«
Številni profesorji z univerz po ZDA so podpisali odprto pismo, v katerem opozarjajo, da gre za nevaren precedens. Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) je izrazila resno zaskrbljenost in zatrdila, da je bil Khalil kaznovan zaradi izražanja političnega mnenja, kar je v nasprotju z duhom ameriške ustave. Po njihovem mnenju bi deportacija v tem primeru pomenila legitimizacijo represije do vseh, ki si drznejo nasprotovati prevladujoči zunanji politiki. Obenem opozarjajo, da bo to imelo ohlajevalni učinek na politični diskurz znotraj akademskih institucij.
Tudi organizacije za človekove pravice, kot sta Human Rights Watch in Amnesty International, so izrazile podporo Khalilu. V izjavi so zapisali, da bi njegova deportacija predstavljala »kršitev pravice do političnega izražanja«, in pozvali ameriške oblasti, naj spoštujejo mednarodne standarde človekovih pravic.
Kaj pravi Khalilova obramba?
Khalilova pravna ekipa je odločitev sodišča označila za pravno in moralno sporno. Njegov odvetnik Kareem Shabazz je dejal, da gre za poskus utišanja političnih disidentov. Med sodnim postopkom so vztrajali, da ni nikakršnih dokazov o povezavah s Hamasom ali drugimi oboroženimi skupinami. Khalil naj bi vseskozi zagovarjal nenasilne metode protesta in se osredotočal na vprašanja človekovih pravic. Obramba meni, da se vlada sklicuje na nejasne in subjektivne razlage »nacionalne varnosti«, da bi legitimirala politično motivirano kaznovanje.
Stališče Univerze Columbia
Univerza Columbia je v uradnem sporočilu poudarila, da ne komentira posameznih študentskih primerov, vendar je ponovno potrdila svojo zavezanost akademski svobodi. Viri blizu vodstva univerze so za CNN povedali, da je vodstvo zaskrbljeno, da bi deportacija Khalila lahko sprožila množične proteste na kampusu in škodovala ugledu univerze. Interno naj bi že potekali pogovori z vladnimi predstavniki, da se poišče rešitev, ki ne bo dodatno zaostrila že tako napetih razmer. Univerza se tako znajde v občutljivem položaju med zaščito svojih študentov in političnim pritiskom.
Khalilovi odvetniki so vložili pritožbo, ki bi lahko zavlekla postopek za več mesecev. V tem času ostaja v priporu, kjer naj bi bil po navedbah CNN deležen slabega ravnanja, vključno z večurnim zadrževanjem v samici in omejenim dostopom do zdravniške oskrbe. Njegovi podporniki so sprožili mednarodno kampanjo pod geslom »Free Mahmoud«, ki vključuje proteste, peticije in pozive politikom. V ozadju pa potekajo tudi diplomatski pogovori, saj je primer postal mednarodna tema.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
HBO je uradno razkril prvi del igralske zasedbe za svojo težko pričakovano televizijsko serijo Harry Potter, ki bo premiero doživela leta 2026 na pretočni platformi Max.
Nova priredba obljublja zvesto ponovitev knjižnega serijala J.K. Rowling, pri čemer bo vsaka sezona posvečena eni knjigi.
Igralska zasedba: Razkriti Dumbledore, Snape, Hagrid in drugi
Ansambel vodi z emmyjem in tonyjem nagrajeni igralec John Lithgow, ki bo upodobil častitljivega ravnatelja Albusa Dumbledora. Pridružili se mu bodo Paapa Essiedu kot kompleksni profesor Severus Snape, Janet McTeer kot mogočna profesorica Minerva McGonnagal in Nick Frost, ki bo prevzel ljubljeno vlogo Rubeusa Hagrida.
Poleg tega je bil Luke Thallon izbran za vlogo Quirinusa Quirrella, Paul Whitehouse pa se bo pojavil kot hišnik Argus Filch.
Medtem ko osrednji trio Harry, Hermiona in Ron še ni bil izbran, je bil objavljen javni razpis za otroške igralce, kar nakazuje, da bodo obvestila kmalu.
Serijo ustvarjata Francesca Gardiner in režiser Mark Mylod, znan po delu pri seriji Nasledstvo (Succession). Namen njunega sodelovanja je kultni seriji prinesti svež, a zvest pogled.
V skupni izjavi sta Gardiner in Mylod izrazila svoje navdušenje: »Veseli nas, da imamo na krovu tako izjemen talent, in komaj čakamo, da vidimo, kako bodo oživili priljubljene like.«
Ostati zvesti viru je glavni cilj serije
Skoraj 30 let po izidu prve knjige o Harryju Potterju in 15 let po zadnjem filmu se čaka na novo poglavje v zgodovini franšize. J.K. Rowling deluje kot izvršna producentka in ohranja vpletenost v čarovniški svet, ki ga je ustvarila.
HBO poudarja, da bo adaptacija ostala zvesta izvirnim knjigam, saj se bo poglobila v pripoved in razvoj likov – kot prejšnje filmske serije. Produkcija naj bi trajala več kot desetletje, kar odraža globino in kompleksnost izvornega materiala.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru z aprilom 2025 vstopa v novo razvojno obdobje. Funkcijo dekana prevzema prof. dr. Tomaža Krambergerja, ki je bil izvoljen v prvem krogu rednih volitev.
Nasledil je prof. dr. Majo Fošner, ki je v svojem štiriletnem mandatu utrdila položaj fakultete v akademskem prostoru, okrepila mednarodno sodelovanje in postavila temelje za nadaljnji infrastrukturni razvoj.
Vizija novega dekana temelji na odprtosti in povezanosti – tako znotraj fakultete kot navzven, proti gospodarstvu in mednarodnemu znanstvenemu okolju. Kramberger napoveduje okrepljeno sodelovanje med zaposlenimi in študenti, večjo vpetost v pedagoške in raziskovalne tokove ter aktivno povezovanje s poslovnim okoljem.
Poudarek bo na celostnem razvoju, pravi novi dekan
V prihodnjih letih bo poseben poudarek namenjen celostnemu razvoju: od kakovostnega študija in spodbudnega študijskega okolja, do znanstvene odličnosti ter večje prepoznavnosti fakultete kot ključnega sogovornika pri razvoju trajnostne, pametne in odporne logistike. To vključuje odgovore na sodobne izzive, kot so zmanjševanje ogljičnega odtisa v oskrbovalnih verigah, uporaba krožnih poslovnih modelov, digitalizacija in podatkovna analitika ter krepitev sistemske odpornosti ob geopolitičnih in okoljskih tveganjih.
Pomemben korak v tej smeri bo tudi odprtje nove fakultetne stavbe v središču Celja, ki bo zagotovila sodobno raziskovalno infrastrukturo in pogoje za vzpostavitev Centra logistične odličnosti. Ta bo odprt za industrijo, študente ter domače in tuje raziskovalne partnerje.
Kramberger poudarja, da se svetovna trgovina intenzivno spreminja, številne obstoječe oskrbovalne poti izginjajo, medtem ko nastajajo nove. »In prav pri ustvarjanju teh novih poti vidim priložnost – tako za Slovenijo kot za Fakulteto za logistiko,« dodaja novi dekan.
Z novim vodstvom, ambiciozno vizijo in infrastrukturnimi izboljšavami Fakulteta za logistiko ostaja osrednja razvojna platforma za povezovanje akademskega znanja in industrijskih rešitev v logistiki prihodnosti.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Ali filmi s prikazovanjem grozot vojne res dosežejo svoj namen? Foto: Zeferli iz iStock
Vojna je ena najpogosteje obravnavanih tem v zgodovini filma. Skoraj vsako leto na platna prihajajo novi blockbusterji, ki prikazujejo vojake, bitke, in osebne drame med kaosom vojne. A kljub tragičnim vsebinam ostaja pomembno vprašanje: ali lahko film resnično nasprotuje vojni?
Anti-vojni filmi obstajajo že skoraj tako dolgo kot film sam. A bolj ko jih gledamo, bolj se zdi, da z njimi ni nekaj v redu. Kako to, da si ob ogledu prizorov trpljenja, smrti in razdejanja ne zatiskamo oči, temveč – vsaj včasih – celo uživamo? To vprašanje so si zastavili že mnogi, vsi pa so na koncu prišli do podobnega odgovora. Vojni filmi so za človeško psiho izjemno fascinantni, saj hodijo po zares tanki meji med kritiko in fascinacijo. In pogosto to mejo (ne)hote prestopijo.
Grozljiva, a privlačna vojna
Ko gledamo vojne epopeje, kot so 1917, Full Metal Jacket ali Reševanje vojaka Ryana, ne moremo spregledati njihove tehnične briljantnosti. Dolgi neprekinjeni kadri, impresivni zvočni učinki, napete situacije – vse to nas priklene na ekran. Filmski medij ima pač svoje zakonitosti. Če želiš pritegniti gledalca, moraš ustvariti vizualno in čustveno močne prizore. Namen je morda res prikazati krutost vojne, a učinek je pogosto ravno nasproten: vojna postane spektakel, vojna postane privlačna.
Vojni filmi zelo spretno vplivajo na patriotska čustva. Foto: rarrarorro iz iStock
Tudi če ustvarjalec film vidi kot kritiko vojne, to še ne pomeni, da ga bodo tako razumeli vsi. Šolski primer te problematike je film American Sniper (Ostrostrelec). Film prikazuje psihološke posledice bojevanja in osebne moralne dileme vojaka, a mnogi so ga razumeli kot patriotski poklon ameriški vojski. Interpretacija torej ni vedno odvisna od vsebine, temveč po mojem mnenju predvsem od gledalčevega ozadja, vrednot in pričakovanj. Film res lahko začnemo z občutkom, da je vojna strašljiva, a ga končamo z mislimi o pogumu, dolžnosti in veličini. Vojna se tako spremeni iz tragedije v pustolovščino.
Lahko prave grozote prikaže samo dokumentarni film?
Prišli smo do spoznanja, da velika večina igranih filmov zaradi svoje narave preprosto ne more biti zares proti vojni. Vizualna moč, igra svetlobe, glasba – vse to ustvarja čustveni odziv, ki ni vedno v skladu s sporočilom. Skoraj vsi igranih filmi iz 21. stoletja se spopadajo s tem problemom. V nadaljevanju se bomo dotaknili filma, ki je morda eden redkih, ki je resnično anti-vojni.
Dokumentarni filmi, kot sta Restrepo ali The Fog of War, pogosto bolj neposredno in neolepšano predstavijo realnost. Ni počasnih kadrov junaških trenutkov, ni zmagoslavne glasbe. Le dejstva, spomini, resnični obrazi.
Tudi odlična Peščica izbranih ni imuna na zakonitosti filma in televizije. Foto: on IMDb
A tudi tu se filmi ne morejo povsem otresti tega, da v gledalcih zbudijo določeno mero občudovanja vojne. Za primer lahko vzamemo serijo Peščica izbranih, ki je objektivno gledano odlična. Narejena je na podlagi povsem resnične zgodbe skupine ameriških padalcev, ki jim sledimo vse od invazije na Normandijo do konca vojne v Evropi. V seriji se igrani prizori prepletajo s pričevanji še živečih veteranov, ki so na trenutke resnično grozljiva. A vendar njihova pričevanja zasenčijo prizori junaških in požrtvovalnih akcij, ki jih še vedno preučujejo na vojaških akademijah po svetu.
Mit vojne je izredno težko razbiti
Trditi, da vsi filmi vojno poveličujejo je krivično. Nekateri ustvarjalci si mit pustolovske vojne resnično želijo razbiti, večini pa to žal ne uspe. Morda se na tem mestu na kratko dotaknemo filmov, ki se spopadajo s točno to problematiko, večina od vas pa se je gotovo srečala s katerim od njim. Govorim seveda o partizanskih epopejah iz prejšnjega sistema. Pustimo ob strani verodostojnost zgodb, ki jih pripovedujejo in se raje osredotočimo na sporočilo.
Gotovo po eni strani prikazujejo grozote vojne – ranjence, ki jih v obsežnih akcijah rešujejo, streljanje nič hudega slutečih talcev, moralne dileme itd. A v isti sapi se zanašajo na občutke domoljubja, junaštva, napetosti, vizualno privlačnost in emocionalno moč, ki gledalce pritegnejo. In tukaj je bistvo problema vojnega filma: vojna ni le zgodba, je mit – kolektivna predstava, ki jo je težko razdreti.
Anti-vojni film ustvarimo gledalci sami
Morda anti-vojni filmi res nikoli ne morejo biti povsem »neškodljivi« v smislu napačnih interpretacij, a končni pomen filma ni vedno zapisan v scenariju ali režiji – oblikuje se tudi v očeh gledalca. In prav tu imamo moč: gledalci smo tisti, ki lahko spoznamo pravo resnico vojne. To ni junaška dogodivščina, ampak grozljiva tragedija, ki pusti trajne posledice.
Kot obljubljeno, se dotaknimo še filma, za katerega menim (kot mnogi drugi), da je najboljši približek pravega anti-vojnega filma. To je seveda film sovjetskega režiserja Elema Klimova Pojdi in poglej. Film vojno prikaže skozi oči otroka. Brez patosa, brez veličine, brez kakršnega koli zmagoslavja.
Pojdi in poglej prikaže pravo resničnost vojne brez olepšav. Foto: on IMDb
Namesto akcijskih kadrov gledamo postopno psihološko razgradnjo protagonista, ki skozi film dobesedno postane druga oseba. Kamera nas ne skuša navdušiti, ampak nas utruja, duši in preizkuša naš prag potrpežljivosti. Ne ponuja čustvenih olajšanj ali herojskih trenutkov. Ne zapakira trpljenja v estetiko. In prav zato deluje: ker je vojna prikazana kot strašanska groza, ki se je ne da ne gledati – a tudi ne pozabiti.
Ravno to pa je srž pravega anti-vojnega filma. Film mora občinstvo prisiliti, da trpljenje dojame kot resnično, ne kot filmski efekt. Če nas film pripravi do tega, da o vojni nehamo razmišljati kot o kulisi za junaške zgodbe in začnemo o njej razmišljati kot o človeški tragediji, je dosegel več kot večina poročil in govorov.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
