Na smučanje, a kam?

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Smučarska ponudba je zelo raznolika. Prednost naših smučišč so nizke cene smučarskih vozovnic in hitra dostopnost, a je ponudba manj pestra, smučišča imajo manj prog, krajše, pa tudi sneg je lahko vprašljiv. Avstrijska in italijanska smučišča imajo cene smučarskih vozovnic višje, pogosto vključujejo cele regije, kjer se zares lahko nasmučate, saj vseh prog prav gotovo ne boste mogli preizkusiti, toliko jih je. Mladi se radi odločajo tudi za Francijo. Vendar je treba razlikovati, ali se na smučanje odpravljate za dan, dva ali za dlje časa. K stroškom je v primeru večdnevnega smučanja potrebno prišteti še stroške bivanja (namestitve, prehrane) in prevoza (gorivo, cestnine itd). Pripravili smo pregled cen smučarskih vozovnic v Sloveniji, Avstriji in Italiji (povzeto po http://www.gradtur.si/).

 

Slovenija, cene za mladino do 23 let in študente:

–       Cerkno: 18 km smučarskih prog, cena dnevne smučarske vozovnice 21,50 EUR, cena 6-dnevne smučarske vozovnice 119,50 EUR

–       Golte: 12 km smučarskih prog, cena dnevne smučarske vozovnice 29 EUR (za odrasle), cena 6-dnevne smučarske vozovnice 135 EUR (za odrasle)

–       Krvavec: 33 km smučarskih prog, cena dnevne smučarske vozovnice 27 EUR, cena 6-dnevne smučarske vozovnice 124 EUR

–       Kranjska Gora: smučarskih prog: 16 km, cena dnevne smučarske vozovnice: 27 EUR, cena 6-dnevne smučarske vozovnice: 137 EUR

–       Mariborsko Pohorje: smučarskih prog: 35 km, cena dnevne smučarske vozovnice: 23 EUR, cena 6-dnevne smučarske vozovnice: 121 EUR

–       Rogla: smučarskih prog: 12 km, cena dnevne smučarske vozovnice: 27 EUR, cena 6-dnevne smučarske vozovnice: 124 EUR

–       Vogel: smučarskih prog: 18 km, cena dnevne smučarske vozovnice: 25 EUR, cena 6-dnevne smučarske vozovnice: 139 EUR za odrasle

 

Smučanje v Avstriji:

–       Bad Kleinkirchheim: dnevne od 42 EUR, 6-dnevne od 206 EUR (odrasli)

–       Gerlitzen: dnevne od 42 EUR, 6-dnevne od 190 EUR

–       Grossglockner – Heiligenblut: dnevne od 41 EUR, 6-dnevne od 203 EUR

–       Innerkrems: dnevne od 37,50 EUR, 6-dnevne od 177,50 EUR

–       Katschberg: dnevne od 42 EUR, 6-dnevne od 206 EUR

–       Kitzbühel: dnevne od 39 EUR, 6-dnevne od 193 EUR

–       Nassfeld: dnevne od 41 EUR, 6-dnevne od 206 EUR

–       Schladming: dnevne od 43,50 EUR, 6-dnevne od 217,50 EUR

–       Turracher Höhe: dnevne od 42 EUR, 6-dnevne od 206 EUR

Večina avstrijskih smučišč je povezana v smučarske regije. Tovrstna ponudba zadovolji tudi najzahtevnejše smučarje. Tako ski regija Kärnten združuje kar 31 smučišč oziroma 1.104 kilometre prog, t. i. Top SKI Card Kärnten/Osttirolkarte stane za 6 dni od 206 EUR (odvisno od sezone). Ski amade zajema regije Salzburger Sportwelt, Schladming – Dachstein, Gastein, Hochkönig in Großarltal in obsega 860 kilometrov prog, za 6-dnevno ski karto boste odšteli od 217,50 EUR. Salzburger super ski card pa obsega 22 ski regij z okoli 2.300 km prog, cena pa se giblje od 249 EUR za 6 dni.  

 

Smučanje v Italiji:

–       Arraba/Marmolada: dnevne od 41 EUR, 6-dnevne od 216 EUR

–       Civetta: dnevne od 41 EUR, 6-dnevne od 202 EUR

–       Folgarida/Marilleva: dnevne od 35 EUR, 6-dnevne od 165 EUR

–       Kronplatz: dnevne od 44 EUR, 6-dnevne od 221 EUR

–       Madonna di Campiglio: dnevne od 41 EUR, 6-dnevne od 220 EUR

–       Trbiž/Tarvisio: dnevne od 35 EUR, 6-dnevne od 150 EUR

–       Val di Fiemme: dnevne od 40 EUR, 6-dnevne od 195 EUR

Cena 6-dnevne smučarske vozovnice za Dolomiti Superski je od 166 EUR po osebi, smučate pa lahko na kar 12 znanih italijanskih smučiščih z več kot 1.220 km prog. Superskirama pa pokriva 8 smučišč s 380 km prog in stane od 230 EUR za 6 dni. 

Kupovanje knjig

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Večina se nas mogoče niti ne zaveda, ampak knjige so vir našega razvoja – v mladosti nam pomagajo razviti domišljijo in besedni zaklad, pozneje pa nam omogočajo umik pred kruto realnostjo in osvojitev novih svetov in zgodb. Posledično vedno trdim, da je knjiga lahko dobro darilo – če le osebo, za katero kupujete, poznate dovolj dobro. Ne glede na to, ali jih kupujete zase ali za koga drugega, obstaja danes kar nekaj dobrih idej, kako priti do knjig zelo ugodno.

E-knjiga ali klasična knjiga?

Vsi poznamo e-bralnike knjig – najbolj popularen primerek je seveda Amazonov Kindle. V primerjavi s klasičnimi tablicami od Appla in Samsunga so e-bralniki posebej prilagojeni za dolgotrajno branje, ne da bi pri tem utrujali oči. To naredijo tako, da Kindle nima lastne svetlobe oziroma luči, ki mu osvetljuje ekran, saj je ta prilagojen s posebno lučjo za nočno branje. Kindla ali njemu podobne izdelke, kot je Kobo, boste dobili za okoli 150 evrov – cenejši so seveda, če jih kupujete v tujini oziroma naročite na spletu. S tem, ko ste postali lastnik elektronske naprave, pa morate seveda zdaj dobiti knjige v e-obliki. Angleške verzije lahko za res majhen denar kupite na Amazonu (cena okoli tri evre) oziroma lahko dobite tudi slovenske variante, kot sta biblos.si in e-knjiga.si. Cene so enako smešne (od dva evra dalje, nekatere so celo brezplačne), ampak problem je v izbiri, saj je ta pri nas zaenkrat še zelo majhna. Sicer se vztrajno povečuje, a številke so še vedno zelo majhne. Obstajajo pa seveda tudi določene spletne strani s torrenti, kjer boste velike količine e-knjig dobili brezplačno. Za več o tem boste morali sami pobrskati.

Kupovanje na spletu

če ste tradicionalist in imate radi otip in vonj knjige, potem boste knjige kupovali. Osebno sem mnenja, da smo Slovenci precej poliglotski narod in pri vsem stiku oziroma posiljevanju z angleško in predvsem ameriško kulturo bi moral biti povprečen študent sposoben prebrati tudi kakšno knjigo v angleščini. Angleško se ne nazadnje učimo več kot pol osnovne šole, celotno srednjo šolo ter tudi na večini faksov. Če ste torej sposobni branja v angleščini, potem bo za vas verjetno dobra novica, da je kupovanje knjig v angleščini zelo ugodno v primerjavi s knjigami v slovenščini. K temu seveda pripomorejo na eni strani velike naklade in na drugi velik primarni in sekundarni trg. Kupovanje knjig na spletu je ena najenostavnejših stvari, ki jih lahko naredite. Osebno vedno pogledam naslednje spletne trgovine: Ebay, Amazon in pa osebno moji ljubši strani – obe z brezplačnimi stroški pošiljanja – Book depository (.com) in Wordery (.com). Pri kupovanju bodite vedno pozorni tudi, kakšen format knjige kupujete – paperback je mehek format in primerljiv z našimi žepnicami, medtem ko je hardcopy oziroma hardcover knjiga s trdimi platnicami in posledično tudi nekoliko dražja. Če veste, da boste knjigo prebrali le enkrat, potem je format paperback čisto dovolj dobra izbira za študentske žepe, če pa imate na voljo tudi verzijo hardcover po razumni ceni, potem vedno in povsod priporočam to ravno to. Knjige s trdimi platnicami so vedno obstojnejše. Bodite tudi pozorni, ali kupujete novo ali rabljeno knjigo in v kakšen stanju je – iz opisa bo vse to že razvidno. Dodatno še en nasvet – bodite pozorni, da ne kupujete knjige, ki obstaja v dveh verzijah – na primer ena verzija je celotna, medtem ko lahko obstaja še druga verzija v dveh ali več delih – vsi bralci Martinove sage Pesmi ledu in ognja boste vedeli, o čem govorim. Mogoče ravno zadnja za primerjavo cen – če ste oziroma boste naročili knjigo Ples z zmaji (peta knjiga Martinove sage – vsi poznamo serijo Igra prestolov na HBO-ju) na spletu v slovenščini, boste za knjigo odšteli slabih 20 evrov (+ poštnina), medtem ko boste za enak format knjige v angleščini lahko odšteli le slabih 10 evrov. Razlike so še veliko večje, ko govorimo o verzijah s trdimi platnicami.

Prve izdaje in najdražje knjige

Zanimiv je tudi trg zbirateljskih izdaj in še posebej prvih izdaj določenih knjig. Spodaj je nekaj zanimivih številk, da si boste lahko predstavljali, o čem govorim:

  • Če ste lastnik Tolkienovega Hobita, boste lahko za njegovo prvo angleško izdajo (izšla je leta 1937 in v nakladi je le 1.500 izvodov) iztržili okoli 8.000 evrov. Podpisan izvod prve izdaje je bil prodan pred leti za več kot 60.000 funtov.
  • Najdražja knjiga na svetu je od Leonarda da Vincija „Codex Leicester“, ki ga je za neverjetnih 30,8 milijona dolarjev kupil Bill Gates leta 1994.
  • Druga najdražja publikacija na svetu je Magna Carta – uradna kopija dokumenta iz leta 1297 – poznate jo iz zadnje verzije filma Robin Hood. Gre za spisek pravic, ki jih je takratni kralj John of England podaril upornim baronom. Cena za dokument na dražbi je 24,5 milijona dolarjev!
  • Najdražji strip na svetu je prva številka Supermana iz leta 1938, zanjo je nekdo na dražbi Ebaya odštel 3,8 milijona dolarjev.
  • Avtorica knjig o Harryju Potterju J. K. Rowling je 2007 napisala knjigo The Tales of Beedle the Bard – knjiga sovpada s serijo knjig o zgoraj omenjenem junaku – in je bila v originalu izdana kot ročno napisana knjiga v sedmih izvodih. Od tega je šel eden na dražbo in za knjigo so iztržili 3,98 milijona dolarjev.

Mitja Urbanček

Nostalgija, nogomet, denar in Golf

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Vsak teden imamo s kolegi in sodelavci rekreacijo – dvoranski nogomet. Glede na moj „zdrav“ način življenja se spodobi, da enkrat tedensko naredim nekaj zase – pa čeprav rezultat vedno takoj tudi omilimo s pivom po rekreaciji. Pred tedni smo potrebovali dva dodatna igralca, in ker je kolega trener pri lokalnem nogometnem klubu, je povabil dva približno petnajstletnika, da se nam pridružita. Rezultat je bil seveda pričakovan, a vseeno me je takratna rekreacija spustila na realna tla oz. v kruto realnost – nismo več tako mladi, kot smo bili in za nami prihajajo nove in boljše generacije, ki vsaj v nogometu z nami pomedejo tako tehnično kot, in predvsem, kondicijsko. Vsi se verjetno spomnimo igranja nogometa v mlajših letih, ko smo igrali proti starejšem. In čeprav so bili večji, smo bili mlajši vedno hitrejši, kondicijsko bolj vzdržljivi in predvsem smo zmagali, ker so nas podcenjevali. Sedaj ugotavljam, da igram za tisto drugo ekipo – tisto, ki podcenjuje svojega mlajšega nasprotnika in potem še nešportno poizkuša izsiliti svojo dominanco … Slej ko prej se sicer ego pomiri, spijemo pivo in si priznamo, da smo pač malo starejši, kot smo bili. Posledično nas debata ob pivu pripelje do nostalgije in dobrih starih časov – tokrat se osredotočimo namesto žensk na denar. Izhodišče je sledeče – v svojih zgodnjih oz. začetnih študentskih letih sem delal samo za vikende in imel zraven še malenkostno štipendijo. Recimo, da sem zaslužil nekje okoli 300 EUR mesečno – a to je bilo dovolj, da sem vseeno lahko bil vsak vikend vsaj enkrat pijan, hodil na morje, na vsaj dva vikend izleta v tujino med letom in hkrati še vzdrževal svoj avto (kripa kakršna je pač že bila). V svoje pojasnilo in zagovor moram tudi pojasniti, da nisem imel stroškov s stanovanjem, saj sem še vedno živel pri starših. Sedaj, ko smo malo starejši, imamo vsi v naši klapi to srečo, da so nam kljub gospodarskim razmeram dohodki pošteno narasli – še vedno precej životarimo, a vseeno govorimo o vsaj trikrat večjih dohodkih kot pa pred leti. Problem pa je seveda v tem, da sta se naša poraba in življenjski slog očitno toliko povečala, da kljub večjim prihodkom ne moremo prihraniti nobene bistvene vsote denarja. In v tem je bistvo problema in žalostna realnost naše generacije in generacij za nami. Kljub temu da je več dela in kljub večjemu plačilu smo si nevede uspeli življenjske stroške dvignili za toliko, da jih komaj še obvladujemo. Problem je, da kljub temu nimamo veliko za pokazati – nobenih kul avtov, sanj o stanovanju ali celo o prihrankih … Po pivu sem bil nekoliko slabe volje in na poti domov sem imel še to srečo, da sem mogel celotno pot domov voziti za Volkswagen Golfom – že v naprej se opravičujem vsem voznikom Golfom, ki znajo voziti (malo kolikor vas je) – ker po mojih izkušnjah so vozniki Golfov najslabši vozniki na svetu. Tipičen voznik Golfa ali divja, kot da ima edini avto z nekaj več konji na temu svetu ali pa vozi konstantno s hitrostjo 65 km na uro – v prvem primeru ga vozi prenapihnjen najstnik z bogatimi starši (če govorimo o novejših modelih) ali pa upokojenec. V mojem primeru je šlo za slednjega. Pot do doma je dolga približno 15 km in voznik pred menoj je vozil konstantno 65 km na uro – ni se preveč obremenjeval, ali vozi skozi naselje ali izven njega. Ker je cesta ravno prav zavita, mi ga tudi ni uspelo prehiteti, tako da sem lahko celotno pot domov doživljal počasen in nikoli končan živčni zlom, ki se je naposled le končal s prihodom domov. Vedno in povsod bom vztrajno trdil in zatrjeval, da so prepočasni vozniki ravno tako nevarni kot prehitri vozniki.

Kako poiskati svojo priložnost na trgu dela

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Večine delovnih sodelovanj (= zaposlitev, del na projektih, priložnostnih del ipd.) danes ne bomo sklenili na podlagi javno dostopnih objav o prostih delovnih mestih in potrebah po delavcih.

T. i. odprti trg ponudbe delovnih mest (npr. objave v javnih medijih in na portalih, na zavodu za zaposlovanje ipd.) je že nekaj časa, predvsem za univerzitetno izobražene mlade brez omembe vrednih delovnih izkušenj in zelo posebnih znanj, neobetaven, celo depresiven. Navidezno nezanimanje delodajalcev za mlade diplomante upravičeno vzbuja nelagodje in strah pred prehodom iz izobraževanja v svet (plačanega) dela. Pa vendar, iz vsakodnevne prakse vemo, da delo je oz. da imajo podjetja vitalno potrebo po vključevanju novih, mladih, izobraženih sodelavcev v procese dela.

Povezovanje obeh strank: delodajalcev, ki za svoj razvoj nujno potrebujejo sodelavce z najnovejšimi in najboljšimi strokovnimi znanji, in diplomantov, ki po končanem študiju nujno potrebujejo kar najkvalitetnejše delovne izzive in priložnosti, poteka danes na širokem polju t. i. neformalnega, skritega trga ponudbe in povpraševanja po delu. Pomembno pravilo tega trga je, da si moramo priložnosti na njem ustvarjati sami in da bo naša uspešnost premo sorazmerna z našo samoiniciativnostjo, prilagodljivostjo in vztrajnostjo.

Kako se lotiti iskanja sodelovanja/dela/zaposlitve na odprtem trgu ponudb in povpraševanja ter katerih pravil se velja ob tem držati?

  1. Opravimo samooceno, v kateri ugotovimo, kakšna znanja, spretnosti, kompetence, izkušnje, delovne navade imamo, kakšna je naša motivacija in pripravljenost na nadaljnje učenje, kaj radi počnemo, kaj bi v življenju radi počeli, na katerih področjih smo res dobri, kje bi želeli še posebej napredovati, kaj smo ob formalnem izobraževanju do sedaj že počeli in se ob tem naučili itd. S tem skušamo čim bolj realno oceniti svoje prednosti in svoje ambicije, izmeriti svoje moči in motivacijo ter določiti svoj zaposlitveni cilj/cilje ter oblikovati (kratkoročni) zaposlitveni, karierni načrt. Smiselno je, da pri tem poiščemo pomoč strokovnjakov.
  2. Aktiviramo svojo socialno mrežo in razglasimo, da iščemo delo; obnovimo svoje stike na področju našega dosedanjega dela (prostovoljstvo, študentsko delo, študijska praksa ipd.) in prosimo bivše sodelavce, delodajalce, da nas priporočijo po svoji socialni mreži in nas obveščajo o morebitnih priložnostih. Pri tem pozabimo na predsodke, da gre pri tem za nepotizem in protekcijo. Zavedajmo se, da še bolj kot mi, hočejo delodajalci zagotovilo, da je oseba, s katero bodo sodelovali, zaupanja vredna. Najprimernejši za dajanje takih priporočil pa so prav tisti, s katerimi smo že sodelovali in se z delom in odnosom do dela izkazali (!). 
  3. Sestavimo seznam svojih želenih partnerjev na trgu dela; ob pomoči različnih virov raziščemo trg potencialnih delodajalcev, podjetij, organizacij, posameznikov itd., s katerimi bi želeli sodelovati. Bodimo pozorni, da so to podjetja, organizacije, posamezniki, ki so vredni zaupanja, pri katerih se bomo imeli priložnost učiti in tako osebnostno kot profesionalno rasti in so pomembna referenca znotraj stroke. Izbrane dodatno preverimo po svoji socialni mreži in upoštevamo izkušnje ljudi, ki jim zaupamo. Vsekakor ni smiselno trošiti energije, ki jo iskanje dela na neformalnem trgu zahteva, s podjetji, ki niso dobra in zanesljiva.
  4. Poiščemo svoje mesto v izbranem delovnem okolju; iščemo stične točke med našimi cilji, ambicijami, pričakovanji in njihovimi potrebami, načrti, razvojnimi vizijami. Bolj ko bodo naše zmožnosti in ambicije skladne z njihovimi potrebami, večja je verjetnost, da jih bomo prepričali v sodelovanje. Skušamo jih kar najbolje spoznati in biti pri tem pozorni tudi na to, kakšna je njihova razvojna vizija, družbena odgovornost, vpetost v širše okolje, odnos do sodelavcev, povezave s tujimi partnerji, možnosti izobraževanja ipd. Izjemno učinkovito je, če nam uspe ugotoviti, kje konkretno v izbranem delovnem okolju vidimo svoje mesto, še posebej, če gre za še nesistematizirano delovno mesto oz. za področje, za katerega delodajalec (še) ne ve, da ga v resnici potrebuje.
  5. Pripravimo vsa potrebna orodja, s katerimi bomo nagovorili potencialne delodajalce; oblikujemo življenjepis, pripravimo motivacijska pisma in morebitne priloge, s katerimi dokazujemo svoje trditve. V tej fazi smo lahko še najbolj kreativni: oblikujemo lahko najrazličnejše dokumente, s katerimi predstavljamo sebe, svoje dosežke, interese, ambicije ipd., pa naj bodo to profesionalni profil, kot je LinkedIn ali pa blog, spletna stran, portfolio. Vsa ta orodja bodo rasla z nami in beležila naš profesionalni in osebni razvoj. Opozoriti velja, da moramo biti pri pošiljanju nekaterih od teh „orodij“ pazljivi, ker jih moramo povsem prilagoditi konkretnemu naslovniku; to vedno velja za motivacijsko pismo in (včasih tudi) za življenjepis. Ne glede na skušnjave, se trdno držimo načela poštenosti: ne pretiravamo ne v precenjevanju ali celo ponarejanju lastnih dosežkov, ne v zmanjševanju njihovega pomena.
  6. Ugotovimo, komu bomo poslali naš nagovor; po vseh poteh, ki so nam na voljo, skušamo ugotoviti, kdo je oseba, ki bo naše ambicije najbolje razumela: kadrovnik, vodja oddelka, vodja projekta, razvojnik, direktor … – izbira je odvisna od cilja in informacij, ki jih imamo. Naslovniku pošljemo svoje povabilo k sodelovanju (z vsemi prilogami) običajno po mailu, lahko pa tudi po pošti. Čez nekaj dni naslovljenca pokličemo in preverimo, ali je pošiljko prejel. S tem svojo povezavo utrdimo in odpremo priložnost za dodatna pojasnila in morebitne dogovore. Predvsem pa skušamo ustvariti dober, prijeten vtis.
  7. V nadaljevanju sledimo svojim ponudbam, skrbimo, da ostanejo povezave aktivne, kar pomeni, da v rednih, npr. mesečnih ali dvomesečnih presledkih potrjujemo povezavo z naslovnikom. Oblikujmo si orodje, s katerim bomo učinkovito shranjevali svoje „pošiljke“ in bomo vsakič imeli dostop do vsega, kar smo določenemu naslovniku poslali in kaj smo se z njim dogovorili.
  8. Aktiviramo se in sodelujemo na dogodkih (sejmih, predstavitvah, družabnih dogodkih, okroglih mizah, predavanjih ipd.), kjer vemo, da bodo prisotne osebe, organizacije, podjetja ipd., pomembna za našo kariero. Vse to so za nas priložnosti, da nas naslovnik tudi osebno spozna, ker tudi v dobi virtualnega sodelovanja in komunikacije največ šteje (še vedno) prav neposreden, oseben stik.
  9. Posebej in skrbno se pripravimo na osebni razgovor; to so tisti trenutki, na katerih se resnično odloča, ali bomo uspešni ali ne, bomo sodelovanje, delo, zaposlitev dobili ali pa jo bo dobil nekdo, ki je delodajalca bolje prepričal. Na zaposlitvenih razgovorih se velja držati nekaj ustaljenih pravil obnašanja in pri pripravi poiskati podporo strokovnjaka, tudi zato, ker obstaja nabor t. i. stalnih, običajnih selekcijskih situacij in vprašanj.

 

Iskanje dela in priložnosti v pogojih sodobnega trga dela je zaposlitev za polni delovni čas. Vsekakor pa je to naša prva zaposlitev, ki jo bomo imeli!

s.ž.ž.

Sejem Alpe-Adria letos predstavlja aktivni turizem

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Gospodarsko razstavišče v Ljubljani bo konec januarja v znamenju turizma in kulinarike. Od 28. do 31. januarja 2015namreč poteka sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas, ki se mu pridružuje 9. Mednarodni strokovni sejmi okusov – gastronomija, pijača, kava, slaščičarstvo, pekarstvo, gostinsko-hotelska oprema, sladoled in vino.


Sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas je osrednji turistični dogodek regije Alpe-Jadran, ki vključuje turistično ponudbo regije ter tudi bolj oddaljenih destinacij.

 

Vsebinski poudarek sejma je tokrat naaktivnem turizmu – pohodništvu, nordijski hoji, kolesarjenju, ribolovu, kot novost pa so letos v ospredju še zlasti za mlajšo populacijo atraktivni ekstremni ali adrenalinski športi.

 

Njihovo predstavitev z brezplačnimi predstavitvami, delavnicami in tečaji bo popestrila šekomisijska prodaja rabljene športne opreme v organizaciji športnega društva Alive. 

 

Na svoj račun pa bodo prišli tudi navdušenci nad kulinariko. Lokalna društva vsako leto pripravijo pokušino lokalnih jedi ter pester glasbeno-plesni program. Pivovarna Laško se predstavlja z vodenimi degustacijami piva.

 

Slovenski razstavljavci

 

Med slovenskimi razstavljavci velja omeniti Javno agencijo Spirit Slovenija, Turistično zvezo Slovenije, Planinsko zvezo Slovenije, Turizem Ljubljana, Združenje turističnih vodnikov Slovenije, turističnih agencij in še veliko drugih. Prav prek njihovih predstavitev je mogoče spoznati pisano kulturno in etnološko izročilo slovenskih pokrajin, tudi v zamejstvu, kot sestavni del turistične ponudbe.

Torej, če se želite seznaniti s turistično ponudbo Slovenije in okoliških krajev, se naslednji teden odpravite na sejem Alpe-Adria. Več o programu si poglejte na spletni strani sejma.

 

Odpiralni čas


Sejem je odprt od srede, 28. januarja, do sobote, 31. januarja, od 10.00 do 19.00 ure. Vsak obiskovalec ob nakupu vstopnice prejme Oddih, prilogo časopisa Dnevnik, ki je hkrati sejemski katalog.

Ob nakupu vstopnice prejme še darilni bon sejma Alpe-Adria in spletne revije Potnik.si, s katerim si lahko pridobi enoletno naročnino na revijo Potnik.si v vrednosti 15 EUR.

Zdravstvena oskrba študentov

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Študenti si pravico do zdravstvenih storitev zagotovite z vključitvijo v obvezno zdravstveno zavarovanje. Ob obisku zdravnika ali uveljavljanju drugih zdravstvenih storitev ali pravic morate predložiti kartico zdravstvenega zavarovanja. V Ljubljani nudi študentom celostno zdravstveno oskrbo Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani (ZDŠ).  

 

Zdravstvena oskrba študentov v Zdravstvenem domu za študente v Ljubljani

ZDŠ skrbi za specializirano in organizirano zdravstveno oskrbo za študente. Študenti so izpostavljeni povečanemu tveganju za svoje zdravje in zdravstvene obremenitve zaradi specifičnega načina življenja, mobilnosti, socialne izključenosti in pogosto tudi ranljivosti. Po pridružitvi Evropski skupnosti nudijo zdravstvene storitve tudi tujim dodiplomskim in podiplomskim študentom ter učiteljem na visokošolskih organizacijah. Na letni ravni opravijo čez 150 tisoč pregledov s področja šolske in splošne medicine, cepljenj, storitev zobozdravstva, ginekologije, psihiatrije in klinične psihologije.

 

Kam po zdravstveno pomoč

Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani lahko obiščete na Aškerčevi cesti 4 v Ljubljani, kjer je sedež zavoda. Na sedežu ZDŠ deluje splošna in družinska medicina, diagnostični laboratorij, ginekologija in porodništvo, klinična psihologija, psihiatrija in zobozdravstvo. Dislocirana enota pa se nahaja v študentskem naselju v Rožni dolini (blok 8) na Cesti 27. aprila 31 v Ljubljani. Tu lahko obiščete le splošno ambulanto z diagnostičnim laboratorijem.

 

Izvajajo tudi redne sistematske preglede in cepljenja

ZDŠ izvaja tudi sistematske preglede. Cilj preventivnega dela je aktivni zdravstveni nadzor, izboljšanje in utrjevanje zdravja, odkrivanje dejavnikov tveganja in začetnih znakov kroničnih degenerativnih obolenj, odkrivanje stresno ogroženih, nadalje odkrivanje posameznikov s tveganim vedenjem in usmerjeno zdravstvenovzgojno delo. Z rednimi preventivnimi pregledi lahko tudi študenti nadzorujejo svoje splošno zdravstveno stanje, si zagotovijo hitrejše prepoznavanje in ugotavljanje morebitnih dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih degenerativnih bolezni.

Na osnovi poimenskih seznamov študentov, ki jih fakultete in visoke šole posredujejo ZDŠ, izvajajo sistematske preglede po letnikih. Ti se izvajajo v prvem in zadnjem letniku študija ali pa v prvem letniku magisterija.

Opravijo tudi obvezna cepljenja študentov, ki jih določa republiški program imunoprofilakse in kemoprofilakse. Za študente, ki so v sklopu študijskih obveznosti (npr. praktični pouk) izpostavljeni okužbi, je cepljenje obvezno.

 

Zdravstvenovzgojno ozaveščanje

Kot primarna preventiva pri preprečevanju nastanka bolezni in bolezni odvisnosti vseh vrst je zelo pomembno zdravstvenovzgojno ozaveščanje. Zgodnje ozaveščanje in vzpodbujanje za zdrav način življenja in prepoznavanje tveganega vedenja mladih se je izkazalo za zelo uspešno. ZDŠ izvaja tudi zdravstvenovzgojne vsebine za zdravo življenje – dobro počutje.

 

Priporočila zdravega načina življenja za študente (prirejeno po Evropskem kodeksu proti raku, vir: http://www.zdstudenti.si/):

1.  Izberi si življenjski slog, ki ti ne škodi in mu lahko slediš do konca življenja.

2.  Bodi zadovoljen s seboj in se drzni nagraditi po uspešnem delu.

3.  Z redno aktivnostjo ohranjaj fizično kondicijo in zdravo telesno težo.

4.  Vzemi si čas za zdravo in redno prehranjevanje.

5.  Izogibaj se škodljivi in tvegani rabi alkohola, cigaret ter drugih psihoaktivnih snovi.

6.  Pravilno ravnaj s svojim telesom.

7.  Upoštevaj načela varne spolnosti.

 

Java, Bali

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0
Java, Bali

Za to destinacijo sva se s fantom odločila ne le zaradi kupa znamenitosti, ki jih ponuja tako eden kot drug otok, ampak tudi zato, ker gre za eno od poti, ki so cenejše, pa tudi lažje za potepanje malo manj izkušenih popotnikov.

Priletela sva v Jakarto, glavno mesto Jave, vendar sva, ker nisva želela biti dolgo v velikem mestu, odšla z letališča direktno na vlak in proti mestu Yogyakarta. To mestece je manjše, prijaznejše in prvi utrip indonezijske atmosfere je pristnejši. Že na letališču je vročina kar puhnila v naju, čeprav sva prišla v deževni sezoni. Vendar deževna sezona tukaj pomeni sem in tja kakšno ploho, ki hitro mine in ne pomeni več dni nenehnega dežja, tako da naju vreme ni zmotilo.

Izbrati hostel?
V Yogyakarti (krajše Yogyi) sva ostala nekaj dni ter si ogledala samo mestece in okoliške znamenitosti. Način izbire prvega hostla mogoče ni najbolj varen. Na postaji naju je pobral stric na trokolesu s klopco spredaj, becaku, in predlagal hostel, pa sva šla kar z njim. Sobe so bile kar v redu, zadaj so imeli celo bazen, cena pa je bila primerljiva z Lonely Planetom.

Ena najbolj tipičnih „azijskih“ stvari, ki sva jih opazila, čim sva stopila iz hostla, so seveda motorji. Ceste so jih polne, prečkanje ceste je ne le nevarno, ampak cel podvig. Poleg motornih koles imajo še navadna kolesa in tricikle, s katerimi te šofer pelje po opravkih po mestu, nihče pa se ne zmeni preveč za pešce na cestah. Sama Yogyakarta naj bi bila center Java kulture.

Prva znamenitost, ki sva si jo ogledala, je bil Prambanan

Vodiča sva dobila kar v hostlu, bil je isti stric, ki naju je sem pripeljal s postaje. Prambanan sestavlja več hindujskih templjev, nekoč naj bi jih bilo kar 240. Zdaj jih je ostalo le nekaj in po potresu leta 2009 tudi vstop v večino teh preostalih templjev ni več mogoč. V centralnem delu je 8 templjev in 8 manjših svetišč, okoli pa je urejen park. Strukture, ki so ostale, so res velike in zanimive za ogled.

Nakit … 

Po obisku Prambanana naju je vodič peljal še do delavnic srebrnega nakita. Srebro tam obdelujejo tako, da zgleda kot nit, s katero potem oblikujejo različen srebrn nakit. Končni izdelki so res neverjetni, nitkasto srebro lahko postane majhen sandal kot uhan, namizna jadrnica iz srebrnih jader, prstan v obliki lotosovega cveta ipd. Cene so bile kolikor toliko sprejemljive le za manjše kose nakita.

Templji …

Iz Yogye sva čez nekaj dni odšla z istim vodičem še v bolj znan tempelj Borobudur. Gre za budističen tempelj iz 8. stoletja, gradili naj bi ga 75 let. Sestavljen je iz šest kvadratnih platform, na katerih so tri okrogle platforme, okrašene z več kot 2.000 reliefi, na katerih je prikazano življenje Bude. Na vrhu, na sredini platform je ena večja stupa, obkroža jo 72 manjših stup, v katerih sedi Buda. Okoli templja sva s fantom hodila še po parku, v katerem pa je zaradi vulkanskega pepela, ki je oktobra in novembra leta 2010 popolnoma prekril tempelj, uničeno vse zelenje, ki je tempelj obdajalo.

Park … 

V Yogyakarti sva si šla z becakom ogledat še vodni grad Taman Sari, nekdanji kraljevi vrt ali park, sultanat te province. Sama zgradba je polna zanimivih struktur, cel del je namenjen bazenom. Na vsaki strani kompleksa stojijo tudi ogromna vrata, ki označujejo vhod v park. V osrednjem delu zgradbe je nekoč bilo veliko jezero, sredi njega pa je bilo nekaj stavb na umetnih otočkih. Do teh stavb so vodili tudi podzemni rovi. Zdaj vode ni več in sva si lahko rove ogledala. Tako kot Borobudur in Prambanan je tudi Taman Sari zaščiten pod UNESCO-m.

… in tkanine

Najin lokalni šofer naju je peljal še „k prijatelju“ pokazat nekaj pravih indonezijskih tkanin batik. Gre za nanos voska na tkanino in barvanje tkanine tam, kjer voska ni. Tako nastajajo različni vzorci. Yogyakarta je poleg mesta Surakarta še posebej znana po tkanini batik. Preden naju je dostavil v hotel, nama je predstavil še indonezijske lutke wayang. Gre za senčne lutke in ena predstava z njimi lahko traja tudi celo noč. Na srečo je prijazen šofer razumel, da sva študenta in da z nama ne bo preveč zaslužil.

Delujoči vulkan

Pot sva nadaljevala do vulkana Mont Bromo. Gre za delujoči vulkan, ki leži na več kot 2.000 metrih nadmorske višine. Vulkan leži sredi ravnine, ki ji rečejo tudi morje peska. Prispela sva v bližnjo vas, iz katere se gre potem zjutraj lahko peš do delujočega kraterja in templja, ki leži nedaleč od njega. Ker se nahaja vasica tako visoko, je bilo bolj mrzlo in problem je bila topla voda. Meni je ponagajal še mehur, tako da mi je bil obisk vasice malo manj prijeten. Sprehod po peščenem morju do delujočega kraterja ni bil preveč naporen, le vonj po žveplu, ki se širi, ko se kraterju približuješ, je neprijeten. Ker je krater malo višje, je z njega lepo videti planjavo, po kateri sva prišla, poleg tega pa se je v daljavi dalo videti tudi hindujski tempelj Pura Luhur Poten.

Pred Balijem sva se na Javi ustavila še v Surabayi, ker pa sva si največje zanimivosti tega dela Jave že ogledala, se tam nisva zadrževala in sva se s trajektom kmalu odpravila na otok Bali. Iz mesta Banyuwangi pelje trajekt čez majhno ožino in že si na drugem otoku. Po prihodu sva se odpravila kar naprej do Lovine, da bi se naužila še malo morskega zraka.

Umetnost

Po nekaj dnevih sva šla do mesta Ubud, ki je znano kot center umetnosti in kulture. V okolici mesta je polno zelenja, riževih polj, gozdov, rek in slapov. Ker je na Baliju predvsem balinezijski hinduizem, ki je pravzaprav mešanica lokalnih verovanj in hinduizma iz celinskega dela Azije, sva pred hišami na pločnikih ves čas videvala majhne ročno izdelane košarice s cvetjem in z dišečimi palčkami. Včasih sva komaj hodila mimo, da jih nisva pohodila. Poleg tega ima večina hiš svoj manjši oltarček. Ogledala sva si tudi tipičen balinezijski ples, ki je mene zelo navdušil. Žive barve, dramatični obrazi in ples vratu in rok.

Po ogledu slapov in riževih polj sva si ogledala še templje Pura Ulun Danu Bratan, ki ležijo ob obali jezera Bratan. Templji so se nama zdeli kot otočki, vsakega obdaja voda, in ker je v okolici veliko zelenja, je pogled prav čaroben. Med obiskom je sicer začelo deževati, vendar tudi dež ni skril lepote teh balinezijskih templjev.

Na plaže pa ne! 

Potovanje sva zaključila v mestu Dempasar, od koder sva imela let nazaj do Jakarte in domov. Tako na Javi kot na Baliju sva si ogledala res veliko zanimivosti in cilj popotovanja niso bile plaže, zato se v znanem obalnem mestu Kuta sploh nisva ustavila. Spoznala sva vsaj en del Indonezije in različnost kultur med tema otokoma. Bali ima čisto svoj utrip, ki je azijski, vendar ne tako zelo azijski, kot se to kaže na Javi. To destinacijo res priporočam vsakemu študentu.

Maja Bačnik

Kako do službe?

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Kako v 7 hitrih korakih do dobre zaposlitve, ko ni objavljenih prostih delovnih mest – Uradni list RS, Lj., 2014Cena: 13,50 EUR

Končno je tik pred koncem leta 2014 pri Uradnem listu Republike Slovenije izšel prvi slovenski priročnik za samopomoč pri iskanju službe z naslovom Kako do službe. Kako v 7 hitrih korakih priti do dobre zaposlitve, ko ni objavljenih prostih delovnih mest. Da je avtorica priročnika, mag. Tamara Guzelj, strokovnjakinja, ki dodobra pozna dogajanje in posebnosti slovenskega trga dela, je njegova bistvena prednost pred sorodnimi prevedenimi teksti. Druga kvaliteta teksta pa izhaja iz avtoričinih izkušenj dela z in za različne deležnike na trgu dela; bila je kadrovnica uspešnega slovenskega podjetja, ki posebno skrb namenja prav razvoju kadrov in kot samostojna podjetnica sodelovala in svetovala tako osebam, ki iščejo delo, kot podjetjem/podjetnikom, ki iščejo nove sodelavce. Najmočnejše reference priročnika so poznavanje in razumevanje posebnosti in razmer na slovenskem trgu dela, zagat in ovir na strani iskalcev dela ter potreb in pričakovanj delodajalcev.

Avtorica izhaja iz dveh dejstev, ki zaznamujeta aktualne razmere na slovenskem trgu dela: 1. da razpisov za delovna mesta ni, kar še krepi prepričanje, da dela ni oz., da je danes skorajda nemogoče najti službo in 2. da podjetja vsekakor za uspešno delo in razvoj tudi danes nujno potrebujejo nove sodelavce. Iz teh dveh dejstev avtorica potegne sklep, da se danes služba dobi na povsem drugačen način kot včeraj in da so zato načini iskanja nujno zelo drugačni. Avtorica na podlagi tega izpostavi sedem (7) hitrih in preverjeno učinkovitih korakov, kako najti službo tudi v sodobnih pogojih:

  1. definicija sebe kot Jaz, d. o. o.,
  2. oblikovanje trženjske in prodajne strategije,
  3. priprava potrebnih orodij,
  4. identifikacija 30 ciljnih podjetij,
  5. raziskava ciljnih podjetij,
  6. navezava stikov,
  7. nastop na zaposlitvenem razgovoru. 

Na osnovi dolgoletne kariere in prakse dela z iskalci zaposlitve prepozna avtorica dvajset (20) lastnosti, po katerih se med seboj razlikujejo večni poraženci in zmagovalci na trgu iskanja službe: „Razlika je navadno v detajlih, kot so nastop, fokus, orodja, ki jih uporabljajo in strategije (ali pomanjkanje strategije), ki jim sledijo in jih uresničujejo ali jih ne uresničujejo.“ (12)

Ker je iskanje službe v sodobnih pogojih dela nujno potrebna spretnost, za katero nas ne doma ne v šoli niso posebej pripravljali, je na nas samih, da manko kar najhitreje nadoknadimo in se tudi ob pomoči učinkovitih ter strokovnih priročnikov in mojstrov lotimo treninga. Vse te spretnosti lahko s pridom treniramo in pridobivamo že v času študija, ki je, kot pravi tudi avtorica priročnika, mag. Tamara Guzelj, tisti najboljši čas za iskanje prve/prvih služb.

s.ž.ž.

Vedno večji je pomen izkušenj, ki jih mladi pridobijo s študentskim delom

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Po vseh spremembah, ki so v zadnjem času doletele študentsko delo, smo se o tej aktualni tematiki pogovarjali s Sašo Praček, vodjo marketinga pri e-Študentskem servisu, ŠS, d. o. o., ki ima poslovalnice po več mestih po Sloveniji.

 

Glede na vse spremembe, ki se zadnje čase vrtijo okrog študentskega dela, nas zanima, ali je del za študente v primerjavi z leti poprej manj/več in za koliko približno?

„Od leta 2008 dalje beležimo več kot 50-odstotni padec ponudbe prostih del. V primerjavi s časom pred desetimi leti je padec več kot 60 %, kar je posledica tako recesije kot podražitve študentskega dela in drugačne ureditve študentskega dela kot pred desetletjem. V letu 2012, ko je bil sprejet ZUJF (Zakon o uravnoteženju javnih financ), je pri 11-odstotni podražitvi obseg padel za 21 %. Glede na to, da se s 1. februarjem obeta 7-odstotna podražitev za delodajalce, prvič pa bodo obdavčitev občutili tudi študenti in dijaki, težko napovemo, kakšen bo upad sedaj, lahko pa je tudi do 50 %.“

 

Kaj pa povpraševanje po delu s strani študentov, se kaj pozna vpliv splošne krize, je povpraševanj po delu več?

„Mladi po delu še vedno povprašujejo v približno enakem obsegu kot nekaj let nazaj.“

 

Kakšne so povprečne tarife danes in morda primerjava z leti poprej?

„Urne postavke že kar nekaj let ostajajo približno na istem nivoju. Lažja fizična dela so plačana od 3,90 EUR/h. Pri težjih fizičnih delih urne postavke dosežejo tudi 7 EUR/h, npr. selitve. Za lažja administrativna dela se postavke gibljejo od 4 EUR/h dalje, pri zelo zahtevnih delih pa je plačilo tudi 5,50 EUR/h. Za prodajo se gibljejo urne postavke med 3,90 EUR/h in 4,40 EUR/h, pogosto podjetja plačajo tudi do 7 EUR/h, odvisno od zahtevnosti, znanja, ki ga študent potrebuje, za uspešno delo študentom dodajo še odstotke od prodaje. Promocije so plačane zelo različno. Urne postavke se začnejo pri  4,60 EUR/h, bolje so plačane promocije med vikendi in v nočnih urah. Za strokovna dela so urne postavke zelo različne, glede na težavnost dela in zahtevana znanja. Pogosto so študenti plačani po projektih in ne po urah. Povprečna urna postavka za gostinska dela se giblje od 4,40 EUR/h dalje.

Kar 20 % vseh del je plačanih po učinku, se pravi ne z urno postavko (na anketo, na kos, od prodaje, po projektu). Pri teh delih je značilno, da lahko uspešen študent zasluži občutno več kot 5 EUR/h.

Najbolj so plačana strokovna dela, ki zahtevajo teoretično znanje in izkušnje, opravljajo pa jih študenti višjih letnikov pred zaključkom študija. Najmanj so plačana enostavna dela, kjer predhodno znanje in izkušnje niso potrebne. Povprečna urna postavka znaša 4,5 EUR/h, najvišje so postavke v osrednjeslovenski regiji, najnižje v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji. Nekatera dela so plačana tudi glede na učinek, to je delo v prodaji ali na projekt.“

 

Za kakšna dela študentje najraje poprimejo in ali se tudi tu kaj spreminja z leti poprej?

„Največ ponudbe s strani delodajalcev je za trženje in anketiranje, prodajo in delo s strankami, fizična dela, promocije, poučevanje in prevajanje, gostinska dela. Dekleta najbolj zanimajo administrativna dela, promocije, prodaja, delo hostese pa tudi lažja dela, kot so pakiranje, deklariranje, lepljenje. Fantje največ povprašujejo po dobro plačanih kratkotrajnih delih, npr. selitvah, po delu na računalniku in delu v proizvodnji.

Študente višjih letnikov in absolvente bolj zanimajo dela, ki so povezana s smerjo študija oziroma s področjem dela, na katerem se želijo zaposliti. Mladi se namreč vse bolj zavedajo, da je potrebno za zvečanje zaposljivosti po zaključku študija svoje teoretično znanje nadgraditi s prakso. Ponavadi gre za postopen proces, saj na začetku študija več ali manj opravljajo kratkotrajna, nezahtevna dela, ki niso nujno povezana s smerjo oziroma vrsto študija, kasneje, v končni fazi šolanja, pa je pomembno, da so dela bolj usmerjena na področje študija, strokovnejša in povezana z vsebino, pridobljeno na teoretičnem nivoju.

Tako študent znanje prenese v prakso, se spozna s kolektivom, usvoji delovni proces, pridobi praktične izkušnje … Na drugi strani podjetje dobi svežo delovno silo, ki se je pripravljena učiti, spoznavati svoje delovno okolje in doprinesti pozitivne učinke k razvoju podjetja. Ob medsebojnem zadovoljstvu obeh strani ni več razloga iskati nov kader, ampak zaposliti preverjenega. To dejstvo je potrdila tudi raziskava Ninamedia 2010, po kateri več kot 60 % mladih po zaključku študija dobi prvo zaposlitev v podjetju, kjer so opravljali študentsko delo. Vedno večji pomen izkušenj, ki jih mladi pridobijo s študentskim delom, se kaže tudi v tem, da že 40 % delodajalcev zahteva ob prijavi za študentsko delo potrdilo o izkušnjah. Pridobivanje delovnih izkušenj je pomembno, kar potrjuje tudi mednarodno priznana oganizacija The International Labour Organization (Mednarodna organizacija dela) kot najvišja inštitucija s področja zaposlovanja na svetu. ILO je namreč storitev „Moje izkušnje“, ki omogoča beleženje vseh delovnih izkušenj, pridobljenih v času študija, nagradil z naslovom druge najboljše prakse na področju zaposlovanja mladih na področju Evrope in centralne Azije in ugotovil, da e-Študentski servis ustvarja zelo pomembno povezavo med študenti in zaposlovalci.“

Vse, kar si želim, si ti

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0
Vse, kar si želim, si ti

Dnevi so še zelo kratki in mrak, ki začne padati že pozno popoldne, me je zadnje čase precej ulenil.

Po končanem delu in obveznostih se najraje oblečem v udobna topla oblačila, si skuham zimski čaj in zlezem pod odejo na kavč. In ker nisem človek, ki bi večere rad preživljal v samoti, se mi je že nekaj časa po glavi podila zamisel, da bi ponovno zapeljala enega izmed bivših ljubimcev. Pred nekaj dnevi sem spet osamljena ležala na kavču, ko sem čutila, kako me ščemi v mednožju. Zalotila sem se, da sem spet mislila nanj. Mmm, bil je tako dober kot kruh, znal je pihati na dušo in povedati točno tisto, kar sem želela slišati. V postelji … hm, v postelji pa mu ni para. Odločila sem se, da prekinem ponavljajoče se samotne večere in da se tokrat ne bom zadovoljila samo z vibratorjem in s svojimi spretnimi prstki. Želela sem si njega! Očedila sem se in se nadišavila. Po telesu sem se namazala z eteričnim oljem, da je moja koža postala dišeča in mehka kot svila. Po dolgem času sem oblekla seksi rdeče samostoječe nogavice. Ultra oprijeto ogleno črno obleko in visoke škornje sem z zadovoljstvom spravila nase, saj sem vedela, da se tej kombinaciji ne bo mogel upreti. Odšla sem do koktajl bara, kjer je delal. Na mojo srečo je bil tam. Že od daleč me je samo pogled nanj ogrel. Stal je za točilnim pultom, v seksi črni majici, ki je razkrivala njegove lepe, močne roke. Ravno je mešal koktajl in ga s svojim usodnim nasmeškom postregel punci, ki ga je naročila. Ne vem, ali je bilo ljubosumje ali samo tako močna želja po njem, da sem se odločila, da nesrečnica danes pri njem ne bo imela šans. Odločno sem hodila proti njemu in kakor da bi med vsem hrupom slišal ropot mojih visokih pet, se je obrnil proti meni. Na obrazu sem mu videla, da je zelo presenečen. Nepremično je spremljal vsak moj korak. Ko sem prispela do točilnega pulta, je tudi meni takoj postregel z usodnim nasmehom. Spregovorila sva nekaj nedolžnih stavkov, po nekaj koktajlih, ki jih je plačal on, in nekaj kratkih, ki sem jih plačala jaz, najin pogovor ni bil več tako nedolžen. Videlo se mu je, da je popolnoma izgubil interes za delo, za nekaj strežb je celo prosil sodelavca, da jih prevzame. Po še nekaj kozarčkih pijače je zamenjal stran pulta in prisedel k meni. Na srečo je imel le še slabe pol ure do konca izmene. Nekaj časa sva si za pultom še izmenjavala seksi opazke in se smejala drug drugemu. Z njegovimi romantičnimi opevi me je v nekaj minutah povsem prevzel in ogrel. Požirala sem ga z očmi in si ga noro želela. Tu in tam, ko je bila kakšna priložnost in naju nihče ni gledal, sem si ga dovolila pogladiti po stegnih in iti celo malo višje. Obračal se je proti pultu, da drugi ne bi videli, kako trdega ima. Začel me je dražiti nazaj in kmalu sva si drug drugega noro želela podreti. Ko sem ga strastno poljubila in je moja roka spolzela po njegovih prsih navzdol, me je prijel za roko, vstal s stola in me potegnil s sabo za pult. Vstopila sva v prostor, nekakšno shrambo za pijačo. Ni se mogel več zadrževati. Dvignil me je v naročje in me poljubljal po obrazu, ustnicah, vratu … Potisnil me je ob vrata. Ponorel je ob tem, ko je na mojih stegnih opazil samostoječe nogavice. To ga je od nekdaj vzburjalo. Odnesel me je na mizo, ki je bila v shrambi in me začel božati po nogavicah. Gledal me je z usodnimi zelenimi očmi in mi brez ovinkarjenja povedal, da si me želi. Z nogami sem ga potisnila k sebi, tako da sem z muco čutila, kako trdega ima. Skočila sem z mize in želela, da se nanjo usede on. Usedel se je, jaz pa sem mu hitro slekla hlače. Bila sem tako vzburjena, da bi najraje kar kričala. Tako sem si ga želela spet čutiti v sebi. Slekla sem mu še majico, da sem, medtem ko sem vlekla njegov penis, lahko otipavala njegove napete trebušne mišice. Ko sem mu ga dobro povlekla, sem z jezičkom nagajivo spolzela po njegovem trebuhu, vratu in do ušes. Zašepetala sem mu, da si ga želim in to takoj. Ni razmišljal. Skočil je z mize in me z nenadnimi gibi prepognil na mizo. Od zadaj se je še nekaj trenutkov igral z mojo napeto ritko, nato pa ga je vtaknil vame. Ob nekaj močnih sunkih je že začel globoko in hitro dihati. Čutila sem, da je  v nebesih, saj me je s svojimi dlanmi močno stiskal. Pograbil me je za lase, me potegnil proti sebi in me med natepavanjem poljubil. „Prišlo mi bo,“ mi je zašepetal na uho in v istem trenutku sem tudi sama doživela orgazem. Časa za romantiko ni bilo, saj so naju zaposleni preganjali s trkanjem na vrata. Verjetno so rabili pijačo. Hitro sva se oblekla in nedolžno odšla iz skladišča. Pred odhodom domov me je poljubil in mi v roke potisnil listek s svojo telefonsko številko … Sklepate lahko, da ta večer ni bil edini, ko nisem bila osamljena. Bilo jih je še kar nekaj in glede na to, da je najboljši, njegove številke še ne mislim vreči v smeti.

1...1.6591.6601.661...2.176Stran 1.660 od 2.176