Mobilni telefon: materializacija socialnega lepila, ki drži vsakdanje življenje na svojem mestu

Smo odvisni?

Slovenska oglaševalska zbornica (SOZ), organizatorka Slovenskega oglaševalskega festivala (SOF), in Društvo Logout objavljata razpis za izbor dveh mladih kreativcev, ki se bosta udeležila mednarodnega oglaševalskega festivala Cannes Lions 2015. Letošnja tema razpisa, ki se bo zaključil 26. februarja, je odvisnost od mobilnih telefonov oz. družbenih omrežij. Dostopne slovenske raziskave razkrivajo, da stanje doma še ni tako alarmantno kot kažejo trendi v tujini, vendar se jim počasi približujemo – tretjina mladih v Sloveniji družbena omrežja uporablja več kot 2 uri in pol na dan.

 

SOF je detektor talentov

»Domača nagrada je za mlade kreativce predvsem izredno velika priložnost, da pokažejo svoj talent, opozorijo nase in morda dobijo zelo vredno nagrado ter priložnost za neprecenljivo izkušnjo na največjem mednarodnem oglaševalskem festivalu Cannes Lions. Lahko bi rekli, da je to za mladega kreativca izjemna naložba za prihodnost – promocijo; marsikateri mladi talent je prav po tej poti dobil nove, pomembne priložnosti za ustvarjanje. Med danes bolj vidnimi kreativci, ki kreirajo domačo oglaševalsko sceno in so nekdanji zmagovalci razpisa so Aljoša Bagola, Miha Grobler, Dominik Bagola, Gregor Žakelj, Blaž Ritmanič (dvakratni zmagovalec razpisa za nagrado Mladi kreativci), Sašo Petek, Matija Kocbek, Robert Bohinec …« je povedala Lučka Peljhan, izvršna direktorica tekmovalnega programa SOF, in dodala: »Od začetka razpisa do danes smo glede števila sodelujočih na razpisu imeli vzpone in padce, odvisno od števila mladih v večjih agencijah, ki so se izkazale za najboljše podporno okolje mladim talentom, zadnjih nekaj let pa število sodelujočih narašča, kar je dober kazalec; ta kaže, da oglaševanje v Sloveniji ima podmladek.«

 

Lanski zmagovalki na razpisu za mlade kreativce, Ajda Žagar in Aleksandra Prus (priznanje Mladi kreativci 2014 sta prejeli za delo Phonebuster), sta sodelovanje v Cannes-u opisali kot izjemno priložnost: »Tam res vidiš in spoznaš ogromno zanimivih ljudi, ter dobiš občutek, da je možnosti v življenju neskončno in da je svet poln norih idej. Zmaga na SOF je zagotovo potrditev, da sva svojo nalogo dobro opravili, še večjo potrditev pa sva dobili z dejanskim zanimanjem realnih naročnikov za najino aplikacijo, ki sva jo prijavili na razpis.«

Odvisnost od mobilnih telefonov

Tema letošnje razpisne naloge za mlade kreativce je odvisnost od mobilnih telefonov oz. družbenih omrežij. Mobilni telefoni so že dolgo del vsakdanjega življenja, še posebej pa to velja za generacijo, ki se je rodila v digitalni svet. Raziskave EU kažejo, da se uporaba mobilnih in predvsem pametnih telefonov v starostni skupini 9-16 let hitro povečuje; v povprečju so otroci v raziskanih državah EU internet prvič uporabili pri osmih letih, mobilni telefon dobili pri devetih, pametni telefon so začeli uporabljati pri 12-ih, starost prvega stika z internetom in napravami pa se iz generacije v generacijo niža. Približno dve tretjini vseh mladostnikov ima profil na enem izmed družbenih omrežij, pri tem pa so večinoma prepričani (tako jih zatrjuje 79 %), da uporabo pametnega mobilnega telefona obvladajo bolj kot njihovi starši. Raziskave zagotovo kažejo nevarnost realnega tveganja, da določen odstotek mladostnikov (med 10 % in celo 30 %) postane pretirano navezan na uporabo interneta oziroma mobilnih naprav. Tako je slaba četrtina mladostnikov že pozabila na hrano ali se je odpovedala spanju zaradi spleta, 52 % mladostnikov pa je že poskušalo zmanjšati uporabo pametnega mobilnega telefona – neuspešno. Dostopne slovenske raziskave nam razkrivajo, da tretjina mladih družbena omrežja uporablja več kot 2 uri in pol na dan.

 

Komunikacijski cilj razpisa je izzvati mlade, da kritično ocenijo svojo uporabo mobilnega telefona in družbenih omrežij, prepoznajo znake odvisnosti in poiščejo pomoč. Mladi kreativci, ki se bodo spoprijeli z izzivom, morajo za dosego cilja komunikacije izdelati spletno oziroma mobilno rešitev, ki lahko povezuje ali zajema tudi druge komunikacijske kanale. Prijava na razpis je brezplačna, prijavijo se lahko PARI KREATIVCEV, ki so rojeni po 27. juniju 1986. Vsak udeleženec mora aktivno obvladati angleški jezik in delo z opremo Apple. Spletni oglas je treba oddati prek spletnega prijavnega sistema 24. SOF-a. Žirija bo ocenjevala oglase, ki bodo v spletni prijavni sistem SOF naloženi do 26. februarja 2015.

 

Zmagovalni par mladih kreativcev se bo udeležil posebnega tekmovanja za mlade kreativce – Young Lions Competition – skupina Cyber competiton v okviru svetovnega oglaševalskega festivala Cannes Lions 2015, ki bo potekal od 21. do 27. junija. SOZ kot naročnik tega razpisa bo zmagovalnemu paru kril stroške prijavnine na tekmovanje za mlade kreativce in stroške namestitve po izboru naročnika razpisa.

 

Žirija 24.SOF

11-člansko žirijo tekmovalnega dela letošnjega festivala bo vodil Blaž Vuk, kreativni direktor agencije Pristop.

Člani žirije, ki bodo med dobrimi izluščili najboljše, so Robert Bohinec (kreativni direktor, Mayer McCann), Blaž Kocjančič (kreativni direktor, Formitas BBDO), Matej Kodrič (kreativni direktor, Saatchi&Saatchi), Robert Križmančič (umetniški direktor, Futura DDB), Petra Krulc (izvršna kreativna direktorica, Grey Ljubljana), Katja Petrin Dornik (kreativna direktorica, LunaTBWA), Toni Tomašek (kreativni direktor, Publicis Groupe Slovenia), Gregor Žakelj (umetniški direktor, VBG), na predlog STP SOF pa tudi Jaka Lenardič (direktor, Enki) in Nenad Senić (uredniški direktor, PM poslovni mediji).

 

24. SOF: Upaj si!

Rdeča nit 24. SOF, ki ga organizira Slovenska oglaševalska zbornica in bo med 26. in 27. marcem 2015 v Portorožu ponovno združil prek 900 strokovnjakov s področja komuniciranja, je Upaj si! Največji dogodek stroke bo ponudil orodja in vsebine na temo nevarnosti varnih poti in preseganja tveganj kot investicije za uspeh. Nagradil bo dela, ki so si upala in uspela, ter ustvaril pogoje, kjer bosta drugačnost in pogum nagrajena. Dvodnevni osrednji dogodek stroke enkrat letno poveže vse domače akterje v marketinški stroki, izlušči in nagradi najboljše med dobrimi, in hkrati s celostno zasnovanim kongresnim programom odpira razpravo o aktualnih strokovnih vprašanjih, omogoča pa ne le izmenjavo znanj, izkušenj in idej, temveč tudi pogledov na nadaljnji razvoj stroke.

 

Več o Razpisu za mlade kreativce: http://www.sof.si/sl/tekmovanje/razpis-za-mlade-kreativce/

Več o 24.SOF: www.sof.si

Več o 24.SOF tudi na družbenih omrežjih; Facebook in Twitter

Neformalno pridobljeno znanje zaposluje

V središču Ljubljane, v osrednji sobi mestne hiše, je potekala nekoliko bolj neformalna »seja«. Zavod Nefiks je namreč že četrtič organiziral podelitev posebnih priznanj, namenjenih tako posameznikom, kot organizacijam, ki neformalno pridobljeno znanje beležijo z Nefiksom. Podeljenih je bilo 84 priznanj.


V luči krize zaposlovanja se predvsem mladi sprašujejo s čim bi najbolj pritegneili pozornost potencialnih delodajalcev. Neformalna izobrazba je tako postala praktično obvezna komponenta vsakega iskalca zaposlitve. Posamezniki in organizacije pa lahko vsako tako pridobljeno kompetenco že več kot desetletje sistematično zabeležijo v sistem Nefiks.

Dogodek se je letos pričel z okroglo mizo, katere tematika je bila vezana na pomembnost, beleženje in priznavanje neformalno pridobljenega znanja. Zorko Škvor, predstavnik Urada RS za mladino je ob tej priliki povedal: »Nefiks gradi na kredibilnosti neformalnega znanja, posledično pa je lahko celoten mladinski sektor bolj kredibilen«.

»Samostojno delo na področju, ki te veseli močno pretehta znanje pridobljeno v formalnih okvirjih izobraževanja« je o pomenu neformalno pridobljenega znanja za svoje področje povedal Andraž Vrhovec , ki je sam zelo uspešno začel s strart – up podjetjem Koofer. Saša Miladinovič, predstavnik podjetja Si.mobil, ki je navzočim ponudil kar nekaj koristnih napotkov pri zaposlovanju meni,  da bi mladi morali pogosteje kadrovikom pokazati izpise iz Nefiksa. Dobitnica zlatega priznanja Teja pa se tega dejstva že zaveda: »Priznanje je prvi korak k temu, da nekdo opazi kaj vse počenm poleg tega da študiram in mogoče da mi bo to koristilo tudi naprej pri iskanju zaposlitve«. Sicer pa se je s kompetencami pridobljenimi v neformalnem izobraževanju možno zaposliti tudi v energetskih podjetjih, tudi če ste po izobrazbi bolj družboslovno usmerjeni. Mateja Kegel iz podjetja Energetika.net: »Če hočmo energetiko približat ljudem, moramo zaposlovati družboslovce.« Tin Kampl, novoizvoljeni predsenik Mladinskega sveta Slovenije pa verjame, da mladi lahko kompetence, ki so potrebne za zaposlovanje, pridobijo v mladinskih organizacijah: Potrebno je vključevanje v različne oblike mladinskega dela in s tem neformalnega izobraževanja, saj to dokanazno prinaša prednost mladim pri zaposlovanju«. S čimer se strinja tudi predstavnica Mladinskega centra Zagorje, prejemnika zlatega priznanja, Tjaša Polc: »V lokalnem okolju se vedno več mladih na nas obrača z namenom pridobivanja neformalnih izkušenj, saj so spoznali, da  aktivna participacija –  prinaša prednost pred vrstniki v borbi za delovna mesta.

Samo enkrat na leto se zgodi: 100% POPUST na Ona-On.com in Največji Zmenek na Slepo v S-LOVE-niji!

Samski ali pa imate samske prijatelje? Prvim 1.000 novim uporabnikom, PODARJAMO popolnoma brezplačni preizkus. Za 0€ se spoznavaj, osvajaj, zabavaj z največ samskimi v Sloveniji.

 

Privoščite.si v sodelovanju z Ona-On.com ponovno podarja vsem, ki ljubezen še iščete kar 100% popust na neomejeno spoznavanje, osvajanje in zabavo z več kot 144.000 samskimi v Sloveniji. Spoznavanje še nikoli ni bilo enostavnejše 😉 Ponudbo na Privoščite.si najdete tukaj.

Kako vse skupaj poteka? Hitra brezplačna registracija, pregled kandidatov, klepet ali video pogovor in dogovor za srečanje v živo! Do konca januarja preizkusite brezplačno za 0€!

Še več! Na podlagi profila in spletnih pogovorov lahko hitro ocenite človeka in ugotovite, če bi želeli z njim preživeti več časa.

 

Ona-On.com pa ni le virtualni svet, kjer se za zmenke dogovarjate sami. Ob podaljšanju članstva si zagotovite udeležbo na številnih spoznavnih dogodkih, kot so na primer hitri zmenki, pikniki, športno druženje, duhovna rast, plesni tečaji, ter še in še.

 

Prva taka priložnost je Največji zmenek na slepo v S-LOVE-niji 6, ko se nas bo 23.1. več kot 1.000 obiskovalcev iz cele Slovenije zbralo v ljubljanski Cvetličarni. Pridružila se nam bosta tudi stand up komika Miki Bubulj in Andrej Težak – Tešky, Miss Universe 2013 Sara Savnik, Miss Earth Anjeza Barbatovci, Erika in Damjan iz šova Ljubezen na Seniku, Sašo Gačnik, Jure Arzenšek, Žiga Rustja, Tomi Zoroja, plesalci plesnega mesta, ki so nastopili na Talentih, svetovne prvakinje v show plesih, zabavni program pa bosta povezovala Urška Majdič in Jean Frbežar iz radia Antena.


Vstopnica stane samo 5€, lahko jo kupite tukaj (preko spleta) ali na prodajnih mestih. Začnemo ob 21.00.

 

Vabljeni torej, da izkoristite naše darilo do konca januarja in se razgledate naokoli. Če vam bo videno všeč in se boste želeli dogovoriti za zmenke v živo, vam želimo veliko sreče! Izkoristite to lepo ponudbo ali pa jo priporočite svojim samskim prijateljem in pričakajte spomladanske dni v dvoje! 

 

Ona-On.com vam ljubezen podari, vse kar morate storiti vi, pa je brezplačna registracija! Ponudbo na Privoščite.si najdete tukaj.


Visokošolska kakovost »na klancu« in samo še navzdol

Varčevalni ukrepi v izobraževanju, ki jih načrtuje ministrica Setnikar Cankar, so poželi val kritik in nezadovoljstva, predvsem v smeri varčevanja na socialno najšibkejših skupinah. Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) pa želimo pred sprejemanjem kakršnih koli ukrepov na področju terciarnega izobraževanje opozoriti predvsem na to, da se bo še dodaten upad sredstev poznal na kakovosti izobraževanja, kjer se varčevanje že pozna. Menimo, da bi okrepitev sistema zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu imela tudi pozitivne finančne učinke.
 
Načrtovanje varčevanja v izobraževanju je naletelo na odpor med različnimi deležniki. Vsi se strinjamo, da bodo posledice varčevanja najbolj prizadele prav socialno najšibkejše skupine, predvsem na nižjih ravneh izobraževanja (osnovno in srednje šolstvo), na ŠOS pa vidimo skrbi tudi drugje, in sicer v grožnji po upadu kakovosti, predvsem v visokem šolstvu. Visoko šolstvo se že leta podreja nareku varčevalnih ukrepov, s čimer vlade dosledno kršijo lastne zaveze po večanju sredstev, namenjenih izobraževanju, znanosti in razvoju.
 
Tudi študenti se zavedamo, da sredstva niso neomejena in jih je potrebno skrbno razporejati, vendar vidimo rešitve drugje. Prvo sistemsko rešitev vidimo v zmanjšanju števila študijskih programov. V Sloveniji je trenutno akreditiranih več kot 900 študijskih programov, od tega velik del s področja družbenih, poslovnih in upravnih ved. Programi oz. kompetence, ki naj bi jih diplomanti usvojili, se tako precej podvajajo. Podvajajo pa se tudi sredstva, namenjena financiranju teh. Če bi število programov omejili in financirali najboljše, bi s prihranki zagotavljali tudi večjo kakovost.
 
Ker s strani univerz pogosto slišimo očitke, da ne prejemajo sredstev za »5. letnik bolonje« znova poudarjamo, da bolonjski študij ne traja 5 let (z izjemo nekaterih EU reguliranih programov), pač pa 3 ali 4 leta na 1. in 2 ali 1 leto na 2. stopnji. Z bolonjsko reformo naj bi se študij skrajšal, v Sloveniji pa se je podaljšal. Neustrezno prenovljeni programi in še vedno nesprejeto nacionalno ogrodje kvalifikacij študij sistemsko podaljšujejo na 5 let, kar posledično pomeni masifikacijo podiplomskega študija (na 2. stopnji), za kar pa ni zagotovljenih ustreznih sredstev. Z evalvacijo bolonjskih programov in primerno rešitvijo znotraj ogrodja kvalifikacij, bi organizacijsko in finančno razbremenili podiplomski študij.
 
Prav bolonjska reforma, ki smo jo postopoma implementirali na vseh študijskih stopnjah, poudarja tudi pomen interdisciplinarnosti. S ponudbo interdisciplinarnih programov bi omejili zdajšnjo logiko, kjer želijo »vsi ponuditi vse«, visokošolski zavodi pa bi okrepili sodelovanje na pedagoškem in raziskovalnem področju, kjer se sedaj zapirajo drug pred drugim oz. pred »konkurenco«.
 
Na tem mestu želimo opozoriti tudi na problem akreditacij novih zavodov in programov, kjer ima Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) premalo vpliva, saj je kultura kakovosti pri nas žal taka, da na koncu ne obvelja moč argumenta pač pa argument moči in so postopki zaključeni s pozitivnim sklepom zaradi premalo definirane zakonske podlage za presojo kakovosti. Na ŠOS pričakujemo, da bo nov visokošolski zakon tudi formalno okrepil vlogo in pomen NAKVIS ter jasno definiral podlago za akreditacijo zavodov oz. programov in bomo večjo kakovost skušali doseči po formalni poti, če že na samih zavodih ni pripravljenosti zanjo.
 
Nasprotno, ministrica Setnikar Cankar očitno ne prepozna pomena NAKVIS ne na nacionalnem, ne v mednarodnem visokošolskem prostoru, saj se namreč ni udeležila oz. zagotovila primerne zastopanosti MIZŠ na intervjujih, ki so potekali z namenom vključitve NAKVIS v ugledno mednarodno zvezo agencij za kakovost v visokem šolstvu – ENQA. Ministrica Setnikar Cankar se tudi sicer precej bori proti kakovosti. Spomnimo, da je ob začetku svojega mandata naletela na problem študentov, vpisanih na ne-akreditirane programe. Situacijo je  želela »enostavno rešiti« kar tako, da bi drastično posegla v sistem kakovosti in pristojnosti NAKVIS, ki deluje kot neodvisna agencija in vključuje vse deležnike.
 
Na ŠOS smo ogorčeni, ko nam študenti različnih fakultet poročajo, da morajo določene dele izobraževanja, npr. delo v manjših skupinah, plačevati kot nadstandard. Navadno gre predvsem za oblike, ki pomenijo večjo kakovost. To pa ne sme biti nadstandard. Kakovost izobraževanja je temeljna zahteva študentov. Ne glede na predloge, ki smo jih navedli kot možne načine varčevanja, še vedno poudarjamo, da je visoko šolstvo finančno podhranjeno ter da bi Vlada za najbolj zanesljivo investicijo v prihodnost morala nameniti bistveno več sredstev.

Najhitrejše diete, hujšanje in fitnes ? ?

21. stoletje nam z raznimi manekenkami, fotomodeli streže na pladnju, telesa, ki jih prikazujejo kot brezosebne subjekte. Silijo nas, da v lastnem domišljijskem pretiravanju zavrnemo lasten obstoj.

Dieta, preveč hrane, prazniki, hujšanje, fitnes, tek, maščobe… Ključne besede debate, ki je tekla pri sosednji mizi v pretežno študentskem kafiču. Morala sem se obrniti za 180 stopinj in pogledati, kdo je toliko »pameten«, da besediči tja v en dan. In začudenje, ki sledi. Pri mizi sedijo tri gospodične in sva gospodiča, ki vestno prikimavajo in se strinjajo, da so prazniki pustili občutno velike zaloge maščob na njihovih telesih. Aja, pozabila sem povedati, kaj me je pustilo odprtih ust. Vsak od njih (vključno z gospodičnami), je v roki držal najboljšo sprostitev sodobnega časa – cigareto in na mizi je kraljevalo pet velikih vrčkov točenega (znamka mi je ušla) piva. 

 

Situacija, kateri sem bila priča, mi je dala razmišljati in sprašujem se, kaj ljudi pripravi do diet, hujšanja in ostalih praznih besed, ki nikoli ne postanejo dejanja. Ali pa postanejo sinonim za mučenje.

 

21. stoletje nam z raznimi manekenkami, fotomodeli streže na pladnju, telesa, ki jih prikazujejo kot brezosebne subjekte. Silijo nas, da v lastnem domišljijskem pretiravanju zavrnemo lasten obstoj.

 

Ne berite nasilnih novic, člankov, reklam o neštetih dietah, ampak v prvo alinejo vpišite zdravo prehrano. Nadaljujte z zmernimi količinami alkohola, brez cigaret (!) in dodajte še zadostne količine spanca. Šele sedaj bi naredila alinejo s fitnesi, tekom, kolesarjenjem, ali na kratko z gibanjem!  

 

Jaz sem prepričanja, da je naše telo edini materialni dokaz našega obstoja na katerega lahko vplivamo in delujemo. Na svoje telo gledam kot na nedokončani projekt, v katerega investiram in ga nenehno discipliniram. In ne, nisem manekenka in ne, nisem fotomodel!

 

Kaj želim s tem nakladanjem povedati je naslednje, lotimo se izgube odvečnih kilogramov z glavo in ne »za nosom«.

 

Gibanje je za zmanjševanje telesne teže nujno. Vendar mora biti postopno. S hitrim hujšanjem (več kot pol kg na teden) zmanjšamo učinke vadbe in zmanjšamo tudi telesne sposobnosti. Da o drastičnih hujšanjih, ki vodijo v stanja, katera resno ogrozijo zdravje, sploh ne govorim.  

Najpomembnejša je pravilno zastavljena strategija dosega zastavljenega cilja. V katero pa spada redno gibanje in pravila izbira hrane. Z gibanjem dvignemo dnevno porabo kalorij in v svoji energetski bilanci naredimo majhen minus. Seveda ob ustrezno prilagojeni prehrani!

 

Z gibanjem se nas večina ukvarja zato, ker uživamo v telesnem gibanju, uživamo v druženju ob gibanju, namesto v kafič zavijemo na travnik in se gibljemo. In kmalu smo se začeli zavedati tudi zdravstvenih dobrobiti, ki nam jih prinaša gibanje.

 

Za tiste, ki ste novi/novejši v rekreaciji, bi opozorila še na ključno vadbeno načelo, ki se nanaša na vadbeni čas. Za zmanjševanje telesne teže, ni nujno vaditi določeno količino časa brez prekinitve. Tudi če boste gibanje (zaradi pomanjkanja časa…) razdelili na dve vadbeni enoti, bo vadba učinkovita. Nekateri si namenoma razdelimo dnevni trening na več delov, saj tako dosežemo manjše tveganje poškodb in tudi mišice se spočijejo. Za dobro počutje in dosego rezultatov je dovolj že če tečemo dvakrat tedensko po 20 do 25 min. Tako da, nobenih izgovorov več, da se ne splača obuti športnih copat in trenirke za 20 min. In še tiho priznanje, tistih 15min, lastnega prepričevanja ali se odpraviti na dnevni 20 min trening ali ne, po navadi porabimo za prehranjevanje, redehidracijo s Coca-Colo, ali checkiranje Facebooka.

 

Vsi tisti, ki ste se pripravljeni potruditi in narediti pozitivno spremembo zase, za svoje zdravje in svoje telo, si najprej čestitajte! To bo najboljša naložba v vaše življenje!  

Anja Vrabec

Poišči svojo srednjo šolo, faks, izberi svoj poklic … brez dilem!

Vse ideje namreč najdeš na Sejmu izobraževanja in poklicev Informativi!

Vseslovenski Sejem izobraževanja in poklicev 7. Informativa bo 23. in 24. januarja 2015, natančno tri tedne pred uradnimi informativnimi dnevi, postregel s številni idejami in odgovori na vprašanja glede vpisov v srednje šole, višje strokovne šole, dodiplomske in podiplomske študije, kje najti priložnosti za delo, kako financirati izobraževanje ipd.

 

KAJ BOSTE OBISKOVALCI LAHKO IZVEDELI?

 

Med več kot 200 izobraževalnimi programi in institucijami, ki se predstavljajo na sejmu, boste ogromno informacij zase našli ne samo dijaki in študentje, temveč tudi vaši starejši in mlajši bratje, sestre ter starši.

 

Našli boste vse informacije o dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih vseh 4 slovenskih univerz, njihovih članic in drugih visokošolskih in višješolskih zavodov iz Slovenije. Poleg njih boste spoznali tuje izobraževalne institucije … različne evropske programe izobraževanja in usposabljanja ter možnosti zaposlovanja in opravljanja praks v tujini pa bodo predstavili CMEPIUS, Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja ipd.

 

Pozanimali se boste lahko tudi o štipendijah, možnostih bivanja med študijem, financiranju študija, zaposlovanju, delu v tujini ter o drugih, z izobraževanjem in zaposlovanjem bistveno povezanih, vprašanjih.

 

7. INFORMATIVA PREDSTAVLJA:

Vstop na sejem je prost!

 

Več na www.informativa.si.

Brez cilja?

V Študentski organizaciji Slovenije zaskrbljeno ugotavljajo, da Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport nima izdelane strategije financiranja izobraževanja v Sloveniji. Predlagani ukrepi ne zasledujejo dolgoročnih strateških ciljev in niso usklajeni z deležniki v izobraževanju. Brez jasne strategije bo kakovost javnega izobraževanja strmo padla, kar se bo dolgoročno odražalo tudi na drugih področjih.
 
Ker kljub številnim pozivom zainteresirane javnosti še vedno nimamo točnih podatkov o predlagani višini in načinu financiranja posameznih ravni izobraževanja (s spremljajočimi dejavnostmi), usklajenih s socialnimi partnerji, pozivajo ministrico Setnikar Cankar, da vsem deležnikom v izobraževanju predstavi konkretne podatke o tem, koliko sredstev lahko pričakujejo za svoje delovanje oz. kje naj bi bili ključni prihranki ter da končno vzpostavi dialog z vsemi vključenimi skupinami. Prav tako bi od ministrice pričakovali doslednost pri predstavljanju ukrepov, ne pa zavajanja javnosti na način, da se ideja varčevanja vsakič, ko vzbudi upor v neki skupini, »preseli drugam«, pravijo. Tako smo najprej slišali, da naj se v visokem šolstvu ne bi varčevalo, v zadnjih dneh pa, da naj bi prav to sprejelo del varčevalnega bremena, ki naj ne bi šlo na račun šolajočih učencev in dijakov.
 
Na ŠOS dajejo še poseben poudarek financiranju terciarnega izobraževanja – to mora biti zadostno, da bo omogočalo kakovostno izvedbo študijskih programov in dostopen študij študentom, ne glede na njihov socialni položaj. Ostro nasprotujejo prenašanju bremena varčevanja v izobraževanju na pleča študentov, v kakršnikoli obliki (plačevanje »nadstandarda«, šolnine, vavčerji). Menijo, da se mora vsaka odgovorna vlada zavedati, da je vlaganje v izobraževanje investicija v prihodnost.
 
V zadnjih dneh v (strokovni) javnosti odmeva razprava o financiranju zasebnega izobraževanja, ki ga poznamo na vseh ravneh izobraževanja, tudi v visokem šolstvu. Na ŠOS takemu izobraževanju ne nasprotujejo, sploh, če smiselno dopolnjuje mrežo javnega. Temeljni pogoj za njegovo sofinanciranje pa mora biti kakovost in to, da na račun zasebnega ne trpi mreža javnih institucij in akreditiranih, kakovostnih programov. Prav tako so mnenja, da morajo biti sredstva, namenjena določenim institucijam sicer »strateškega pomena« (npr. Emuni univerza), ustrezno prerazporejena in da morajo tudi tovrstne institucije prevzeti nase breme varčevanja. Od Vlade, ki se je k ureditvi položaja javnega in zasebnega šolstva, zavezala tudi v koalicijskem sporazumu (nov visokošolski zakon naj bi »jasno opredelil razmerja med javnim in zasebnim izvajanjem višješolske in visokošolske dejavnosti«), pričakujejo jasno strategijo in konkretne ukrepe.
 
ŠOS prav tako poziva MIZŠ, ki »v tajnosti« pripravlja nov visokošolski zakon, da še pred sprejetjem tega (saj naj bi bilo to predvidoma šele konec leta) pripravi zakonsko podlago za financiranje visokega šolstva. To mora biti urejeno sistemsko in omogočati stabilnost ter dolgoročno strateško načrtovanje visokošolskim zavodom, kar so očitno prepoznale tudi koalicijske partnerice, saj so v koalicijskem sporazumu med drugim zapisale, da bo nov zakon o visokem šolstvu »sistemsko uredil financiranje visokega šolstva«. S predlogom ureditve, ki je bil zajet v Uredbi o financiranju, pripravljeni v mandatu ministra Gregorja Golobiča, se na ŠOS načeloma strinjajo. Sistem financiranja naj obsega temeljni in pa variabilni del, s čimer se poleg stabilnega financiranja zavodom zagotovi tudi nagrada za kakovost in razvoj.
 
Študenti pričakujejo tudi izpolnitev obljube do »enkratne pravice do brezplačnega študija na 1. in 2. stopnji visokošolskega študija ter sofinanciranja študija na 3. stopnji, ko/če so izpolnjeni vpisni pogoji, za vsakega državljana RS in EU« (koalicijski sporazum), ne glede na socialni položaj, za vse študente, ki izpolnjujejo pogoje, možnost za prihranek pa vidijo v sistemski ureditvi t. i. fiktivnih vpisov, za katere se iz proračuna (vključno s socialnimi transferji) odlije kar nekaj sredstev. Želijo si tudi sistemske ureditve (so)financiranja doktorskega študija (3. bolonjska stopnja) na način, da bodo študenti vstopali v te študijske programe z vnaprej jasno določenimi pogoji financiranja. Glede na razlike v finančni zahtevnosti posameznih programov in posledično razlike v višinah šolnin doktorskega študija, pa bi si želeli, da bi bili doktorski študenti v enakem izhodiščnem položaju, saj so tako določeni študiji finančno manj dostopni, kar pomeni sistemsko reprodukcijo družbenih razlik.
 
Če si je aktualna Vlada RS v koalicijskem sporazumu za eno od prioritet zastavila tudi»Dvig kvalitete celotne javne izobraževalne vertikale ob ohranjanju brezplačnosti javnega izobraževanja« ter stabilno financiranje visokega šolstva oz. celo »Sistemsko in postopno do leta 2020 zagotoviti dvig obsega financiranja visokošolske javne službe na višino 2% BDP, kolikor znaša povprečje v državah članicah OECD«, je najmanj, kar lahko od nje pričakujemo to, da sledi lastnim ciljem in izpolni dane obljube, menijo na ŠOS.

Proti evtanaziji javnega šolstva

V Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani so zaskrbljeni nad trenutnim dogajanjem na področju javnega šolstva pri nas, saj so prepričani, da bodo dodatni finančni rezi pustili nepopravljive posledice za izobraževalni sistem v Sloveniji. Ustrezno in stabilno financiranje je namreč predpogoj za kakovostno izvajanje študijskih programov. S tem, ko želi vlada privarčevati 10 milijonov evrov na račun izobraževanja mladih, ubija še kar je ostalo od kvalitetnega javnega šolstva, ki so ga različne generacije gradile zadnjih nekaj desetletij.

 

V Sloveniji smo uspeli zgraditi zelo kvalitetno in dobro razvito mrežo javnega šolstva, vse od osnovnih in srednjih šol, do Univerze v Ljubljani, ki je bila in je še vedno ponos slovenskega šolstva. Klub temu zadnjih nekaj let neprestano poslušamo o varčevanju v javnem šolstvu – že od ministra Žiga Turka dalje je bilo varčevanje na račun javnega redna praksa, to škodljivo prakso pa žal nadaljuje tudi trenutna vlada.

 

Javno šolstvo ob trenutnih sredstvih že tako komaj preživi, poleg tega pa se na Univerzi v Ljubljani že več let uvajajo varčevalni programi, kot so zmanjševanje vpisnih mest, višanje cen vpisnin, večanje skupin pri vajah, varčevanje pri potrebnih materialih in celo ukinjanje programov, kar so še dodatni udarci, ki prizadenejo študente. Dodatna izguba sredstev in varčevanje na plečih mladih bosta resno ogrozila izvajanje programov ter uničila že tako prizadeto akademsko sfero pri nas.

 

Ostro obsojajo dodatne reze, hkrati pa vlado pozivajo, naj se začne zavedati pomena kvalitetnega izobraževanja in javnega šolstva, saj je od njega odvisna tudi kvalitetna prihodnost mladih. Evtanazija šolstva je tudi evtanazija prihodnosti, so prepričani.

Koncert največjih uspešnic Crvene jabuke, 16. januarja 2015 v Cvetličarni

V petek, 16. janurja 2015, na prvem koncertu Cvetličarne po novem letu, se vam bodo predstavili mojstri ljubezenske lirike Crvena jabuka, legendarni sarajevsko-zagrebški bend, ki jih po celotnem območju nekdanje skupne države odkrivajo vedno nove generacije poslušalcev. Z večnimi hiti, kot so »Nekako s proljeća«, »Zovu nas ulice«, »To mi radi«, »Ima nešto od srca do srca«, »Sviđa mi se ova stvar« in številnih drugih se boste lahko spomnili vročih poletnih dni in se objeli s prijatelji v morju spominov. Čaka vas odličen glasbeni večer, ki ga nikakor ne smete zamuditi. 

>> KUPI VSTOPNICE

Ko se bo nekega dne izbiral najbolj romantičen bend, odločitev ne botežka. V 28. letih je Crvena jabuka na svojih dvanajstih studijskih albumih posnela več kot 100 pesmi, katerih skupna rdeča nit je – ljubezen. A prav ljubezen je skrivnost dolgovečnosti fantov iz Sarajeva, ki so se davnega leta 1985 odločili posneti svoj prvi album.

Dražen Ričl (vokal, kitara), Aljoša Buha (bas), Dražen Žerić (klaviature), Darko Jelčić (bobni) in Zlatko Arslanagić (kitara), so že posneli prve skladbe, a kot pravi legenda, se nikakor niso mogli dogovoriti, kako naj bi se bend imenoval – vse dotlej, dokler ni nekdo v studio slučajno prinesel rdeče jabolko. Že prvi album z vrsto hitov kot so »Dirlija«, »Bježi kišo s prozora« ali »S tvojih usana«, je izdal takratni Jugoton, sedaj Croatia Records. Sodelovanje Crvene jabuke s to produkcijsko hišo traja že celih 25 let, Davor Papić pa je kot oblikovalec skupine že od prvega albuma dalje, saj je avtor ovitkov večine njihovih izdaj.

Sledila je evforija in prva velika turneja skupine, a fantje so polni emocij in energije že ustvarjali pesmi za svoj novi album. Prvi veliki koncert Crvene jabuke je na žalost zasenčila tragedija, v kateri sta umrla pevec Dražen Ričl in basist Aljoša Buha. Preostali trije člani so leta 1987 posneli drugi album »Za sve ove godine«, ki so ga posvetili umrlima prijateljema.

Jubilejno leto 2010, v katerem je Crvena jabuka praznovala 25 let delovanja, se je začelo z izdajo knjige o skupini, v kompletu s štirimi CD-ji, pod skupnim naslovom »Da nije ljubavi«. Na novo so posneli devet skladb, nekatere že znane v novem aranžmaju, nekatere pa še niso bile slišane v izvedbi Crvene jabuke. Leto kasneje so izdali še ploščo »Za tvoju ljubav«, nato pa še »Nek' bude ljubav«. 


Datum:16. januar 2014 ob 21:00
Cene vstopnic: 

do 31. 12. 2014: 15,00 EUR
od 1. 1. 2015 do 15. 1. 2015: 17,00 EUR
na dan koncerta: 20,00 EUR
Lokacija: Cvetličarna, Kranjčeva 20, Ljubljana
Predprodajna mesta: Hiše vstopnic Eventim Si (Tivoli Ljubljana, Citypark Ljubljana, Kino Šiška Ljubljana, Križanke Ljubljana, Mestni trg Ljubljana, Hiša športa Ljubljana, Europark Maribor, Citycenter Celje, Klicni center: 1977) in partnerska prodajna mesta: Petrol, Pošta Slovenije, Big Bang, Kompas, (K)kiosk, 3DVA Trafika, Mercator Hipermarket, M Holidays, Svet Knjige in Palma turistična agencija.


>> KUPI VSTOPNICE

Gubice

Kožo tvorijo tri plasti: epidermis, dermis in podkožno tkivo. Epidermis je zunanja plast, ki jo vidimo, tvorijo jo kožne celice, znane kot keratinociti. Pod to plastjo je podporna plast, imenovana dermis, ki jo tvori vezno tkivo (kolagen in elastin), vsebuje druge tipe celic in služi kot strukturna, podporna mreža kože. Pod dermisom leži podkožno tkivo, ki vsebuje maščobne celice, te maščobne celice pomagajo k videzu kože, ki je lahko poln ali ohlapen.

 

Staranje kože povzroča več faktorjev:

  • pomanjkanje proteinov, vitaminov in mineralov,
  • hormonska neravnotežja,
  • nepravilna hidracija,
  • življenjski slog (stres, sladkarije, kajenje, dieta),
  • višek prostih radikalov (oksidacija),
  • vplivi okolja (kemikalije, izpostavljenost UV-žarkom),
  • obrazna mimika (kremženje).

S staranjem se debelina epidermisa tanjša, kar povzroča vidno tanjši videz kože. Tudi celice in matriks izgubijo sposobnost zadrževanja vlage, kar vodi do bistveno bolj suhe kože. Tudi druge plasti kože se tanjšajo in z leti proizvajajo manj kolagena. Hkrati se tudi elastinska vlakna, ki so odgovorna za vzdrževanje elastičnosti kože, začenjajo izrabljati. Z manj kolagena in šibkejšimi elastinskimi vlakni se tvorijo gube in koža postaja ohlapna. Žleze lojnice se povečajo, vendar proizvajajo manj loja, kar dodatno izsušuje kožo. Podkožne maščobne celice se z leti skrčijo in niso zmožne podpirati vrhnjega sloja kože, ki tudi slabi. Zaradi tega so gube in ohlapnost kože bolj vidne.

Kako lahko preprečim nastanek gub?

Gube se tvorijo, ko se koža razgraja. Zato je najboljša rešitev za obstoječe gube in preprečevanje bodočih gub proizvodnja novih kožnih celic s postopkom, ki spodbuja in ustvarja regeneracijo kožnih celic.

Z masažo obraza in s preprostimi ter lahkimi gibi lahko na enostaven način učvrstite mišice obraza. Dekolte, vrat in obraz zmasirajte z nežnimi gibi prstov, s čimer boste pospešili cirkulacijo kože obraza, sprostili napetost in hkrati okrepili mišice. Tako boste polepšali polt, preprečili nastanek aken, temnih madežev in gub, zaradi dobrega pretoka krvi pa se na ta način izločajo toksini.

Proti gubicam se lahko borite tudi z domačimi pripravki iz hladilnika. Maska iz jajčnega beljaka je recept za gladitev gub, ki so ga poznale že babice. Beljake stepite v sneg in ga nanesite na najbolj problematične dele obraza. Videz gub lahko zmanjšate tudi z ananasom. Koščke ananasa položite na obraz in pustite učinkovati 15 minut. Ananas vsebuje encime, ki spodbujajo elastičnost kože, jo vlažijo in odstranjujejo odmrle kožne celice. Domača učinkovina proti gubam je tudi limonin sok, ki ga čistega nanesite na obraz. Poleg tega da gladi gube, deluje tudi na kožne madeže. Na obraz ga nanesite večkrat na dan. Gube bodo manj vidne tudi, če boste obraz nežno masirali s kokosovim oljem, ki kožo pomirja in jo naredi mehko. Tudi olivno olje na kožo deluje pomirjevalno, blažilno in mehčalno ter ji daje sijaj in elastičnost, jo vlaži, zato ugodno deluje na izsušeno ali suho kožo. Pogosto starodavno ljudsko zdravilo za odpravo gub je kremna mešanica olivnega olja, medu, soka limone in jajčnega rumenjaka.

Da bi se zaščitili pred staranjem in se izognili gubicam, se lahko okrepite tudi od znotraj, tako da uživate čim več antioksidantov. Največ antioksidantov vsebujeta sadje in zelenjava, predvsem suhe slive, rozine, borovnice, jagode, špinača, brstični ohrovt, brokoli, rdeča pesa, avokado in pomaranče.

Za konec pa še nasvet za lepši videz kože: izogibajte se sončenju in predolgemu izpostavljanju sončni svetlobi. Čeprav potrebujete izpostavljanje soncu za ustvarjanje zadostnega nivoja vitamina D v organizmu (najmanj 30 minut na dan), predolgo izpostavljanje škoduje koži. Kadar se izpostavljate soncu, vedno uporabljajte kremo z zaščitnim faktorjem 30.

Sanda Gajsar