Ste že kdaj koga obtožili, da se obnaša kot plazilec? Morda vaš sostanovalec, ki ponoči s praznim pogledom tava do hladilnika? Ali pa šef, ki se ob težavah odzove z ledenim molkom?

Na internetu se redno pojavljajo vznemirljive teorije zarote o t. i. plazilskih ljudeh, prikritih vladarjih sveta, ki naj bi se skrivali za maskami politične elite. Čeprav takšne zgodbe sodijo bolj v domeno znanstvene fantastike kot znanosti, bi lahko temeljije na resnični nevroznanstveni hipotezi iz preteklosti, teoriji triunih možganov.

Model Triunih možganov

Koncept je utemeljil nevroznanstvenik Paul D. MacLean, ki je trdil, da se človeški možgani delijo na tri funkcionalno in evolucijsko ločene dele. Ti deli niso razporejeni drug poleg drugega, ampak drug nad drugim, vsak novejši obdaja starejšega.

Danes v znanstveni skupnosti model ni več povsem sprejet v svoji prvotni obliki, ostaja pa odličen način za razlago ravni možganskega delovanja.

Plazilski možgani

Pred približno 300 milijoni let, ko so se prva bitja začela seliti iz vode na kopno, se razvijejo prvi možgani, podobni današnjim plazilskim. Plazilski možgani so najstarejši del možganov. Sestavljeni iz možganskega debla, diencefalona  in malih možganov.

Možgansko deblo nadzoruje osnovne funkcije za preživetje, kot so dihanje, srčni utrip in budnost. Diencefalon obsega talamus, ki usmerja čutne informacije, in hipotalamus, ki uravnava telesni bioritem in hormone. Mali možgani omogočajo ravnotežje in natančno gibanje.

Njihova naloga je preživetje in nadzorovanje življenjskih funkcij, kot so iskanje zavetja in hrane ter parjenje. Ta del možganov deluje avtomatsko. Je osnova za instinktivno vedenje, ki ga pogosto ne moremo nadzorovati zavestno.

Sesalski možgani

Sesalski možgani so naslednja velika evolucijska nadgradnja možganov. Pojavijo se pred približno 250–200 milijoni let, ko se iz plazilcev razvijejo prvi sesalci, majhni in nočni glodalcem podobni organizmi, ki živijo pod zemljo. Za razliko od svojih predhodnikov, ki jajca pustijo svoji usodi, sesalci razvijejo novo strategijo preživetja: potomce nosijo v svojih telesih.

Ker so mladički sesalcev zelo nebogljeni in odvisni od staršev, postane ključna sposobnost navezovanje in čustvena skrb. Da bi bilo to možno, se razvije limbični sistem, evolucijski dodatek, ki omogoča čustvovanje, pomnjenje in učenje iz izkušenj.

Limbični sistem se nahaja v osrednjem delu možganov in vključuje: amigdalo, nucleus accumbens in hipokampus.

Poleg strukturalnih sprememb v možganih se pri sesalcih pojavi še hormon oksitocin. Ta hormon je ključen za navezanost med materjo in mladičem, pa tudi za splošno socialno povezovanje.

Možgani primatov

Pred približno 66 milijoni let pade na Zemljo meteorit, kar povzroči množično izumrtje, vključno z večino velikih plazilcev. Ta dogodek omogoči nadaljnji razvoj sesalcev, med katerimi se sčasoma razvijejo primati. Ti postanejo bolj aktivni podnevi, kar vodi do pomembnih prilagoditev: izboljšanje vida (večje oči, barvni vid), razvoj prstov z nohti ter vse bolj družaben način življenja. Družbeno življenje in izzivi okolja zahtevajo večje kognitivne sposobnosti, zato se pri primatih začnejo možgani znatno povečevati.

Neokorteks se začne razvijati že pri zgodnjih sesalcih, pri primatih pa postane večji in bolj kompleksen. Zaradi prostorskih omejitev v lobanji se začne gubati, kar poveča njegovo površino. Nov sloj nad starejšimi možganskimi strukturami omogoča nadzor čustev in impulzov ter zaviranje nagonskega vedenja prek nevrotransmitorjev, kot je GABA.

Z razvojem neokorteksa nastanejo številni novi centri za spomin, pozornost, govor, pisanje, računanje ter prepoznavo obrazov in predmetov. Ena ključnih pridobitev je tudi zavest – sposobnost zavedanja samega sebe, svojih misli, čustev in občutkov ter občutek osebnosti in svobodne volje.

Torej, ali res obstajajo plazilski ljudje?

Čeprav je model triunih možganov danes bolj simboličen kot natančen znanstveni opis, ponuja uporaben okvir za razumevanje človeškega vedenja. Naši možgani v sebi združujejo plazilske instinkte, sesalska čustva in človeško zavest, kar vpliva na vse – od impulzivnih odzivov do kompleksnega razmišljanja. Ko torej koga obtožimo, da se vede kot plazilec, se morda le oglaša njegov najstarejši del možganov.

Če ste del tega sveta, ste v določeni obliki že slišali za projekt Colossal, ki si želi obuditi izumrle vrste bitij našega planeta. V prvi vrsti pomislimo na dinozavre, nato pa na mamute, ptico dodo in tasmanskega tigra. Za vse te ima podjetje Colossal Biosciences idejo o ponovni obuditvi od mrtvih. In v zadnjih mesecih so dokazali, da so bližje, kot kdorkoli drug.

Obudili so vrsto Canis Dirus, ki je postala svetovno priljubljena zaradi serije Igra prestolov. Prav zaradi tega bomo v prispevku uporabili slovenski prevod Boštjana Gorenca, ki jih je poimenoval krvovolki (dire wolf, op. p.).

Obudili izumrlo vrsto krvovolkov: Projektu Colossal je uspelo nemogoče

Že oktobra 2024 je Colossal prvič v zgodovini človeštva uspešno obnovil nekoč izkoreninjeno vrsto z znanostjo o odpravljanju izumrtja. Po več kot deset tisoč letih letih odsotnosti je naša ekipa ponosna, da vrne strašnega volka na njegovo pravo mesto v ekosistemu. Colossalove inovacije v znanosti, tehnologiji in ohranjanju so omogočile nekaj, kar še ni bilo: oživitev vrste iz njene dolgoletne ničelne populacije.

Snežno beli mladički vrste so prikupni in neverjetni, če za trenutek ob strani pustimo strah in trepet ob dejstvu, da se človek igra boga. S pomočjo spretnega genskega inženiringa in starodavne, ohranjene DNK so znanstveniki razvozlali genom krvovolka, prepisali genetsko kodo navadnega sivega volka, da se ujema z njo, in z uporabo domačih psov kot nadomestnih mater na svet pripeljali tri mladiče.

Prva sta bila bratca Romul in Rem, štiri mesece kasneje pa se jima je pridružila še sestrica, trenutno 2-mesečna Khaleesi.

Gre za obuditev vrste, katere živi genski sklad je že zdavnaj izginil.

Prvi mladiči krvovolka po deset tisoč letih

Genom, ki so ga analizirali, da bi ugotovili, kakšne so bile te spremembe, je bil pridobljen iz dveh starodavnih vzorcev – prvi je bil 13 tisoč let star zob, najden v Sheridan Pitu v Ohiu, drugi pa 72 tisoč let stara ušesna kost, izkopana v American Fallsu v Idahu. Vzorce so posodili muzeji, ki jih hranijo. Laboratorijsko delo, ki je sledilo, je bilo mukotrpno, so za revijo Time povedali znanstveniki podjetja Colossal.

Tako kot drugi kanidi ima volk približno 19 tisoč genov. Ljudje in miši jih imajo približno 30 tisoč. Ustvarjanje krvovolkov je zahtevalo samo 20 popravkov v 14 genih navadnega sivega volka, vendar so te prilagoditve povzročile množico razlik, vključno z Romulovim in Remusovim belim plaščem, velikostjo, močnejšimi rameni, širšo glavo, večjimi zobmi in čeljustmi, bolj mišičastimi nogami in značilnostmi, kot sta tuljenje in cviljenje.

Kloniranje običajno zahteva odrez vzorca tkiva živali darovalca in nato izolacijo ene celice. Jedro te celice, ki vsebuje vso živalsko DNK, se nato ekstrahira in vstavi v jajčno celico, katere lastno jedro je bilo odstranjeno. Jajčece se lahko razvije v zarodek in nato vsadi v maternico nadomestne matere. Otrok, ki iz tega nastane, je natančen genetski dvojnik prvotne živali darovalca.

Na tak način je leta 1996 nastala prva klonirana žival, ovca Dolly. Od takrat so z isto tehnologijo klonirali prašiče, mačke, jelene, konje, miši, koze, sive volkove in več kot tisoč psov.

Colossal je z volkovi ubral manj invaziven pristop, celic pa niso izolirali iz vzorca tkiva sivega volka darovalca, temveč iz njegove krvi. Celice, ki so jih izbrali, so znane kot endotelne progenitorne celice (EPC), ki tvorijo oblogo krvnih žil. Znanstveniki so nato preoblikovali štirinajst ključnih genov v jedru celice, da so se ujemali s tistimi krvovolka; v genom sivega volka ni bila vdelana nobena starodavna DNK izumrlega volka. Urejeno jedro je bilo nato preneseno v jajčno celico brez jedra. Znanstveniki so izdelali 45 predelanih jajčec, ki so se v laboratoriju lahko razvila v zarodke.

Nadomestni materi sta skotili s carskim rezom

Ti zarodki so bili vstavljeni v maternici dveh mešancev nadomestnih psov, izbranih predvsem zaradi njihovega splošnega zdravja in, kar ni nepomembno, njihove velikosti, saj naj bi skotila velike mladiče. Pri vsaki materi se je en zarodek prijel in nadaljeval s polno brejostjo. Poudarjajo, da noben pes ni doživel spontanega splava ali mrtvorojenega otroka. Že 1. oktobra 2024 sta nadomestni materi rodila samčka Romula in Rema. Nekaj mesecev kasneje je Colossal ponovil postopek z drugo skupino zarodkov in drugo nadomestno materjo. 30. januarja 2025 je ta psička skotila samičko Khaleesi.

Med nosečnostjo so bile psičke mame nastanjene v Colossalovi ustanovi za varstvo živali, kjer so jih redno spremljali in tedensko izvajali ultrazvok s strani strokovnih znanstvenikov in veterinarjev. Vsi trije volkovi so bili rojeni z načrtovanim carskim rezom, da bi zmanjšali tveganje zapletov pri porodu. Štiričlanska ekipa je opravila operacijo in izvlekla mladiče; še štirje spremljevalci so očistili in previli novorojenčke, medtem ko je kirurška ekipa skrbela za mater, ko je prihajala iz narkoze.

Mladiči so se hranili z nadomestkom le nekaj dni, nato pa jih je ekipa Colossal odstranila in jih hranila po steklenički, ker je nadomestek dejansko postal preveč pozoren – motil je redne urnike spanja in hranjenja mladičev. Odstavljeni so bili pri osmih tednih in od takrat živijo življenje zdravih mladih divjih volkov.

Colossal nadaljuje s projekti oživljanja izumrlih vrst.