Študenti za študente

V študentskih klopeh je še vedno nekaj prostora za medštudentsko solidarnost in pomoč. Konkretno se to kaže tudi v obliki tutorstva.

Beseda tutor v študentskem jeziku pomeni študenta višjega letnika, ki študentom nižjih letnikov (ali tujim študentom, študentom s posebnimi potrebami) pomaga z nasveti glede študija in siceršnjega študentskega življenja. Tutor je lahko tudi visokošolski učitelj, ki študentom svetuje o študiju, študijskih smereh, kariernih možnostih in podobnem.

V praksi je zaživelo predvsem študentsko tutorstvo

Poznamo štiri osnovne oblike študentskega tutorstva, in sicer uvajalno tutorstvo, predmetno tutorstvo in tutorstvo za tuje študente ter tutorstvo za študente s posebnimi potrebami.


Uvajalno tutorstvo je namenjeno študentom 1. letnika. Ti študentje se – sploh če se preselijo v kraj študija – znajdejo v novem življenjskem okolju, ki v njihovo življenje prinaša vrsto sprememb. Da se nanje lažje privadijo, so jim lahko v pomoč uvajalni tutorji. Vprašanja glede količine in načina študija, knjižnic in drugih informacijskih virov, opravljanja izpitov, študentskih bonov, študentskih domov so tista, s katerimi se študentje pogosto obračajo na uvajalne tutorje.


Predmetno tutorstvo je namenjeno študentom vseh letnikov, v praksi pa pride v poštev predvsem za študente nižjih letnikov. Način izvajanja tutorstva je po fakultetah različen, namenjen je predvsem odpravljanju vsebinskih dilem študija pri posameznih predmetih, informacijam o priporočeni količini in načinu študija za izpite.


Tutorstvo za tuje študente je oblika tutorstva, ki pomeni svetovanje študentom na študijskih izmenjavah, študijskih praksah in drugih oblikah mobilnosti tujih študentov v naši državi. Predvsem študentom, ki del svojih študijskih obveznosti opravljajo v tujini, je seveda kakršen koli nasvet glede študija na fakulteti, na kateri gostujejo, dobrodošel. Prav tako ti študentje potrebujejo nasvete glede študentske prehrane, bivanja in podobno. Tutor za tuje študente lahko „gostom“ pomaga vzpostaviti tudi kulturni in družabni stik z novim okoljem.

Zelo pomembna oblika študentskega tutorstva je tutorstvo za študente s posebnimi potrebami. Odveč je pripomniti, da se študentje s posebnimi potrebami neredko soočajo s še večjimi problemi kot drugi študentje, na nekaterih fakultetah pa zanje sploh ni dobro poskrbljeno. Tutor za študente s posebnimi potrebami naj bi študentom pomagal pri takšnih in drugačnih dilemah in težavah, s katerimi se srečujejo tekom študija.


Vloga študentskega sveta

Tutorstvo je običajno skrb študentskega sveta posamezne članice univerze, ki tutorje izbere, včasih pa tudi izobražuje. Študentski svet se študentom običajno predstavi v okviru uvodnega študijskega dneva oz. dni na začetku študijskega leta. Če glede tutorstva ali študentskega sveta ne boste dobili nobenih informacij, povprašajte v referatu članice. Za Univerzo v Ljubljani lahko nekaj več informacij najdete na njeni spletni strani.

Na začetku študija boste nedvomno veseli pomoči starejših kolegov, kasneje pa tutor morda postanete tudi sami!

Blaž Božnar

 

Študentsko organiziranje

Študentje so večinoma družabna bitja, zato se radi vključujejo v različne organizacije, kjer lahko preživljajo prosti čas s svojimi vrstniki na zanimiv in kakovosten način.

V prispevku vam bo na kratko predstavljenih nekaj vrst  študentskega organiziranja. Poiščete jih lahko na internetu, na fakulteti, v domačem kraju, najverjetneje pa vas bodo medse povabili kar sami.

ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE

Študentske organizacije so stanovska združenja študentov, ki se na različne načine trudijo za lepši vsakdan študentov, so pa tudi eden glavnih študentskih predstavnikov in sogovornikov vlade, ko ta ureja študentska vprašanja.
Krovna študentska organizacija v Sloveniji je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS). Njene članice so študentske organizacije univerz – Univerza v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani), Univerza v Mariboru (ŠOUM) in Univerza na Primorskem (ŠOUP).

Npr. ŠOU v Ljubljani je, da bi lažje pokril širok spekter dejavnosti, ustanovil tudi številne zavode.
Tako je ustanovil Radio Študent, ŠOU Hostel (na skrbi ima hostel Celica na Metelkovi), K 6/4 (v okviru katerega je tudi zelo znan ljubljanski klub, Klub K4), ŠOU Šport (prireja najrazličnejše športne tečaje in aktivnosti po študentskih cenah), Študentsko založbo (izdaja knjige in dela manj uveljavljenih avtorjev), ŠOLT (skrbi predvsem za najrazličnejša izobraževanja, npr. jezikovne tečaje) in Študentsko svetovalnico (brezplačno pravno, socialno, psihološko svetovanje, svetovanje za študij v tujini in brezplačna posredovalnica sob).

Študentske organizacije so prisotne tudi na samih fakultetah, visokih šolah in akademijah. Naloga teh je poskrbeti za čimbolj pestro obštudijsko življenje na fakulteti. Sem ne spadajo (nujno) le zabave, ampak tudi, npr. jezikovni tečaji, ekskurzije, organizacija kulturnih in športnih prireditev in še mnogo več. Vse je odvisno od kreativnosti in delavnosti članstva organizacije.

ŠTUDENTSKI SVET

 

Študentski svet je za razliko od študentskih organizacij, ki so samostojen študentski organ, organ v okviru univerze. To pomeni, da je študentski svet univerzitetni organ tako kot senat univerze in univerzitetne komisije, razlika je le v tem, da so v njem sami študentje. Določen je kot edini zastopnik študentskih mnenj in interesov znotraj strukture univerze.

Študentski svet je v primerjavi s študentsko organizacijo nekoliko bolj strokoven organ, katerega prioritetna usmeritev je študijska in ne obštudijska problematika. Dejansko je študentski svet nekakšen posrednik med študenti in pedagoškim osebjem na fakulteti.

Študentski svet tudi imenuje študentske predstavnike v preostale organe fakultete, ki med drugim odločajo tudi o študentovih pravicah in dolžnostih – za študente je ponavadi zanimiva predvsem komisija za študentske zadeve, saj ta odloča, npr. o prošnjah za izjemni vpis konec študijskega leta (to je vrsta vpisa, kjer se študentu zaradi izjemnih okoliščin lahko oprosti kakšna študijska obveznost in lahko vseeno redno napreduje v višji letnik, kljub temu da ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev) in podaljšanju absolventskega staža.

ŠTUDENTSKI KLUBI

 

Študentski klubi so rezultat organiziranja študentov po lokalnih skupnostih. Delujejo torej v krajih, kjer študentje prebivajo in (ponavadi) ne tam, kjer se šolajo in lahko predstavljajo pomemben dejavnik študentskega udejstvovanja v domačem okolju. Študentskih klubov je širom po Sloveniji trenutno 57.

Klubi skrbijo za kakovostno preživljanje prostega časa mladih; svojim članom ponujajo različne ugodnosti in zanje prirejajo najrazličnejše kulturne, izobraževalne, zabavne in športne prireditve.

Krovna organizacija študentskih klubov je Zveza študentskih klubov Slovenije (ŠKIS). Zveza ŠKIS je namenjena zastopanju interesov in povezovanju študentskih klubov na nacionalni ravni, izobraževanju, informiranju in organiziranju nacionalnih študentskih projektov. Med večje projekte ŠKIS spadajo ŠKISova tržnica, ŠKISova regata, Vsi na ŠKIs, malonogometna liga ŠKIS gol in festival ŠTUNF.

ŠTUDENTSKA STROKOVNA DRUŠTVA

 

Na fakultetah lahko najdete društva, ki na mednarodni ravni združujejo študente istih ali podobnih študijskih programov, kot npr. Evropsko združenje študentov arhitekture (EASA), Evropsko združenje študentov elektrotehnike in računalništva (EESTEC), Evropsko združenje mladih geografov (EGEA) in druga.

Značilnost takih društev je, da lahko pomagajo vzpostaviti stik študentov s prakso njihovega strokovnega področja ob istočasni vključitvi mednarodnega elementa z organizacijo najrazličnejših ekskurzij, seminarjev, študijskih praks, poletnih taborov, kongresov, izmenjav in podobnega.

Študentskih organizacij je torej kar nekaj. Vi jih morate le poiskati in si iz njihove ponudbe izbrati nekaj zase.

Blaž Božnar

 

 

Najem sobe ali stanovanja v času študija

Če imate namen med študijem najeti sobo ali stanovanje, je dobro, da veste nekaj o najemni pogodbi. Ta je namreč pri najemu sobe ali stanovanja obvezna!

Seveda je sobo ali stanovanje moč najeti tudi brez sklenitve najemne pogodbe („na črno“), vendar je v tem primeru najemodajalec lahko kaznovan z globo med 500 in 1200 EUR, študent (najemnik) pa je na drugi strani povsem brez pravne zaščite. Najemodajalec lahko kadar koli na sodišču doseže, da mora najemnik zapustiti stanovanje – in to kljub temu da sta se z najemnikom „vse dogovorila“ (nista pa sklenila veljavne najemne pogodbe)!

Najemna pogodba mora biti obvezno v pisni obliki; lahko je napisana po vzorcu – dober vzorec je dostopen, npr. na spletnih straneh Stanovanjskega sklada RS. Določila, ki jih mora vsebovati vsaka najemna pogodba, so našteta v 91. členu Stanovanjskega zakonika (SZ-1).

Najemna pogodba ureja pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank

Najemnik ima pravico uporabljati stanovanje, opraviti neodložljiva popravila in nato zahtevati povrnitev škode in stroškov, zahtevati vračilo previsoko zaračunane najemnine in zahtevati sorazmerno znižanje najemnine za čas, ko stanovanja ni mogel uporabljati zaradi razlogov na strani najemodajalca. Slednji mora namreč vedno poskrbeti, da najemnik stanovanje lahko normalno uporablja – k temu ga obvezuje najemna pogodba.

Obveznosti najemnika so na drugi strani, da uporablja najeto stanovanje v skladu z najemno pogodbo – če ga ne, odgovarja za škodo, nastalo pri nepravilni oz. malomarni uporabi stanovanja. Največ dvakrat letno mora tudi dopustiti vstop v stanovanje najemodajalcu (t. i. „kontrola“), najemodajalca mora obveščati o napakah na stanovanju in plačevati najemnino ter stroške, ki se plačujejo poleg najemnine.

Če mora študent pri najemu plačati varščino, je zelo koristno, da se to napiše v najemno pogodbo in da študent potrdilo o plačilu varščine shrani – tako jo bo ob izselitvi (če je poravnal vse obveznosti) lažje dobil nazaj.

Najemnikova dolžnost pri najemu stanovanja je tudi, da v treh dneh po vselitvi v stanovanje pri pristojnem organu (ali preko spleta) prijavi začasno bivališče na naslovu, kjer je stanovanje (če bo tam bival več kot 60 dni). Če tega ne stori, ga lahko doleti plačilo globe med 400 in 1200 EUR. 

To so seveda le nekatere izmed pravic in obveznosti, ki jih prinaša podpis najemne pogodbe. Za seznanitev z vsemi ostalimi – pomembno je poznati še npr. odpovedne roke in razloge – je dober naslov denimo spletna stran Študentske svetovalnice ŠOU.

Blaž Božnar

Obnova sprehajalne poti na Pekrski gorci

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) namerava pod okriljem Evropske prestolnice mladih (EPM 2013), v sklopu programa Aktivna POMLAD, očistiti križev pot na Pekrsko gorco. Obnova sprehajalne poti bo potekala v četrtek, 27. 6. 2013, med 8:00 in 20:00 in v petek, 28. 6. 2013, med 8:00 in 14:00. V kolikor obseg dela še ne bo dokončan, bo akcija potekala še 30. 6. 2013.

 

Zobu časa in na žalost tudi vandalizmu se žal ni mogla izogniti niti »Slovenska kalvarija«, in zato so se mladi Mariborčani odločili, da bodo obnovili kapelice ob sprehajalni poti, le to očistili in razširili ter krajanom Mestne občine Maribor tako polepšali pogled na severno pohorsko pobočje in mariborsko ravnino.

 

Aktivnost spada v okvir programa Aktivna POMLAD, v sklopu katerega mladi že vso leto pomagajo starejšim občanom pri čiščenju snega, okopavanju vrtov, čiščenju študentskega kampusa itd.

 

Vse prostovoljce vabimo, da se pridružijo in pomagajo očistiti priljubljen mariborski grič.

Poletno druženje mladih: letos o podjetništvu in inovativnosti

Skupino študentov in predavateljev iz Evrope in Azije na slovenski Obali v teh dveh tednih druži mednarodna poletna šola Fakultete za management Univerze na Primorskem. Začela se je namreč tradicionalna – že deveta – z letošnjim podnaslovom Inovativnost za trajnostni razvoj. Kakovostno zastavljen program je namenjen vsem, ki želijo utrditi, razširiti ali poglobiti znanje naprednega managementa, podjetništva, inovativnosti in trajnostnega razvoja.

 

Poletna šola managementa postaja viden in pomemben dogodek tako za fakulteto in univerzo kot tudi celotno primorsko regijo. Za mlade je pomembno, da znanje nadgrajujejo in nenehno razvijajo. Ker bodo Slovenijo zapustili s prijetnimi vtisi ter te občutke prenesli tudi v svoje domače kraje, pa je še toliko lepše združiti prijetno s koristim, je udeležencem poletne šole v uvodu povedala dekanja Fakultete za management prof. dr. Anita Trnavčevič.

 

Poletna šola vsako leto na Obalo privabi številne mlade z vseh koncev sveta. Predavanja se izvajajo v Kopru in potekajo v angleščini. Študentom iz tujine pa se pridružijo tudi slovenski študenti. Po predavanjih bo veliko priložnosti za bolj sproščeno druženje med študenti in profesorji, udeleženci iz tujine pa bodo svoj prosti čas namenili tudi obisku kulturnih in zgodovinskih znamenitosti Slovenije. Izlet po nekaterih slovenskih biserih. Kulinarične značilnosti države pa bodo spoznavali na družabnem pikniku.

 

Po besedah vodje mednarodne poletne šole prof. dr. Roberta Biloslava bodo letos še posebej izpostavili pomen inovativnosti za trajnostni razvoj. Obravnavali bodo najbolj aktualne vsebine na področjih trajnostnega razvoja podjetništva, družbe in okolja. Ta  znanja vodijo k bolj odgovornemu razumevanju vloge človeka v svetu in posledic njegove aktivnosti za ekosistem in blaginjo družbe. Fakulteta za management tako uspešno širi svojo paleto dejavnosti na nova, aktualna in v praksi uporabna področja, ki so potrebna za preseganje aktualne krize na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.

 

Na poletno šolo privabijo največ mladih v starostni skupini od 19 do 25 let. Vse bolj je priljubljena tudi pri študentih iz držav nekdanje Jugoslavije in ostalih neevropskih državah. Tako so v Kopru v sklopu poletnih šol gostili že Indijce, Maročane in Američane. Letos pa imajo prvič tudi študenta iz Južne Koreje. Med najpogostejšimi razlogi zaradi katerih se študenti iz tujine odločajo za poletno šolo pa so: sodobne študijske vsebine, privlačno sredozemsko okolje v obmorskem univerzitetnem mestu, številne obštudijske dejavnosti ter bogat spremljevalni program, druženje s sovrstniki in profesorji, razpoložljivost evropskih štipendij za študente iz partnerskih institucij, dodatne priložnosti  za uspešno kariero v mednarodnem okolju.

 

Podarjamo vam pripravo za festival Ultra Europe!

Na spodnjih povezavah lahko poslušate ali prenesete mp3 ULTRA EUROPE SHOWCASE MIX izpod prstov obetavnega slovenskega didžeja Wylie-a Dux-a, ki naj vam služi kot priprava ali motivacija za udeležbo na regionalnem glasbenem festivalu leta – Ultra Europe.

Čeprav je Wylie Dux sveže ime na klubski sceni, premore glasbeno nadarjen par rok in v plesnih ritmih utripajoče srce z večletnimi izkušnjami mešanja glasbe. Ob razbeljenih plesiščih je debitiral v seriji zabav “WTF?!”, ki so se odvijale v ljubljanskih klubih, z dvojčicama Nervo stresel Cirkus, s Hardwellom, Dannicom in Dyrom Cvetličarno, je pa tudi član razvpitih žurov Fatal Sounds v ljubljanskem F clubu. Wylie Dux navdušuje s svojo energijo, precizno tehniko za mešalko, žanrsko širino in odličnim izborom pesmi, saj zanj didžejanje ni le vrtenje glasbe množici, ampak nič manj kot ustvarjanje simfonije energije in zabave. Med počitnicami ga boste najlažje ujeli v klubu Kalypso v Zrćah, kjer so mu zaupali poletno rezidenco.


ULTRA EUROPE SHOWCASE MIX, avtor: WYLIE DUX

Povezava za poslušanje: http://www.mixcloud.com/agendda/ultra-europe-warmup-by-wylie-dux/

Povezava za prenos: https://www.dropbox.com/sh/wlvsznd4xbd9uhb/lW3dzYq6mM

 

Seznam pesmi, vključenih v ULTRA EUROPE SHOWCASE MIX :

 

01. Chase & Status – Time feat. Delilah

02. Afrojack – Rock The House

03. Nervo with Afrojack & Steve Aoki ft. Miss Palmer – No Beef (vocal)

04. Steve Aoki, Angger Dimas, Dimitri Vegas & Like Mike – Phat Brams (Wolfpack Remix)

05. Sander Van Doorn & Julian Jordan – Kangaroo

06. Nervo – Hold On

07. Nicky Romero – Symphonica

08. Eddie Thoeneick & Erick Morillo ft. Shena – Nothing Better (Eran Hersh & Darmon Edit)

09. Arty – When I See You (Alesso Remix)

10. Deniz Koyu – Bong

11. Swanky Tunes & Hard Rock Sofa – Apogee

12. Bingo Players – Out Of My Mind

13. Avicii – Sweet Dreams (Cazzette Meet At Night Mix)

14. Krewella – Play Hard

15. Armin Van Buuren – We Are Here To Make Some Noise

16. Avicii & Nicky Romero – I Could Be The One

17. Tim Berg – Seek Bromance (Avicii's Vocal Mix)

18. Dada Life – Kick Out The Epic Motherf**ker

19. Porter Robinson – Language

20. Sultan & Ned Shepard & Fedde Le Grand – Long Way From Home

21. Beltek – Party Voice (RioTGear Remix)

22. Sebo K & Metro – Saxtrack (Reboot Twisted Fist Remix)

23. Guy Gerber – The Mirror Game

24. The XX – Sunset (Jamie Jones Remix)

25. Umek – Kuzla Prevarantska

26. Adam Beyer – Be Quiet

27. Yousef – Beg

28. Luciano – Rise Of Angel (Andrea Oliva Remix)

29. Riva Starr & Fatboy Slim ft Beardyman – Get Naked (Carl Cox & Jon Rundell Remix)

30. Kondrad Black & Art Departmen – Graveyard Tan (Version Two)

31. Marco Carola – Black Box

Nastopajoči na festivalu Ultra Europe (12. – 14. julij, Split in otok Hvar, Hrvaška):


ARMIN VAN BUUREN * ART DEPARTMENT * CARL COX AVICII * CHASE & STATUS

AFROJACK * HARDWELL * ERICK MORILLO * ADAM BEYER * UMEK * NERVO * MARCO CAROLA

NICKY ROMERO * YOUSEF *ARTY * REBOOT * FEDDE LE GRAND * BINGO PLAYERS * W&W * LUCIANO

 DENIZ KOYU * DADA LIFE * JAMIE JONES * SANDER VAN DOORN * GUY GERBER * CAZZETTE

PORTER ROBINSON * STEVE AOKI  * KREWELLA * SUNNERY JAMES & RYAN MARCIANO

JON RUNDELL * HARD ROCK SOFA * BRASS KNUCKLES * RIOT GEAR * DANNY AVILLA

SWANKY TUNES * ADVENTURE CLUB

Želimo vam prijetno poslušanje!

 

Prehrana vzdržljivostnih športnikov

Podobno kot se prehrana športnikov razlikuje od prehrane neaktivnih ljudi, se tudi prehrana vzdržljivostnih športnikov pomembno razlikuje od prehrane športnikov v športih moči, hitrosti, eksplozivnosti in v bodibildingu. Narava in biodinamika dlje časa trajajočega napora narekujeta vnos posameznih hranil v specifičnih količinah, ki naj bi jih športnik zaužil, da si čim bolje opomore od napornih treningov in tekmovanj.

Kje so razlike?

Prva in največja razlika, ki ločuje vzdržljivostne športe od ostalih, je povečana poraba energijskih zalog v telesu. Pri dolgotrajnih naporih so energijski sistemi bistveno bolj obremenjeni kot pri katerem koli drugem športu, saj mora telo zagotavljati dovolj energije za krčenje mišic (premikanje telesa) bolj ali manj dolgo časa. Zato je z vidika prehranjevanja najpomembnejši cilj (popolna) obnova izčrpanih zalog energije v telesu. Kot veste, telo za gorivo v največji meri uporablja ogljikove hidrate in maščobe. A ker imamo maščobnih zalog v telesu vedno dovolj, ogljikovih hidratov pa le okrog 400 gramov v obliki glikogena v mišicah in jetrih, in ker telo najlažje in najhitreje za potrebe energije porablja prav slednje, je v prehrani potrebno nameniti največ pozornosti obnovi ogljikovih hidratov. Ne nasedajte raznim teorijam, da je pretežno maščobna prehrana učinkovitejša – če ste vzdržljivostni športnik, so za vas ogljikovi hidrati »premium« gorivo.

Ogljikovi hidrati

Dnevni vnos ogljikovih hidratov je povsem individualen, saj je odvisen od narave napora (športa, športne discipline) in posameznikovega metabolizma. Najnižji dnevni vnos naj ne bo manjši od 4 gramov ogljikovih hidratov na kilogram telesne teže. Tisti, ki trenirate več ur dnevno, boste morali dnevni vnos še povečati, in sicer do 9 gramov ogljikovih hidratov na kilogram telesne teže. A ne pretiravajte, saj se vam bodo ob prevelikih količinah kmalu začele kopičiti odvečne maščobne zaloge. Postopno višanje vnosa ter redno spremljanje telesne teže in deleža telesne maščobe je najboljši pristop.

Uživajte predvsem ogljikove hidrate s srednjim in nizkim glikemičnim indeksom, dnevno količino pa razporedite v več obrokov, da prekomerno ne obremenjujete trebušne slinavke in telesu omogočite kar najbolj učinkovito izrabo vnesene hrane. Ogljikovi hidrati z visokim glikemičnim indeksom so dovoljeni oziroma priporočeni le neposredno pred naporom, med njim in takoj po koncu napora. Če je vaš vzdržljivostni šport krajši od ene ure in ste v zadnjih 24 urah vnesli dovolj ogljikovih hidratov, ni potrebe po dodatnem vnosu med naporom. V nasprotnem primeru zaužijte na uro minimalno 30 do 40 gramov ogljikovih hidratov z visokim glikemičnim indeksom. Prav tako nikoli ne izpustite obroka neposredno po koncu napora. V prvih 30 minutah telo učinkoviteje obnavlja glikogenske zaloge v telesu, zato je nujno, da v tem času zaužijete vsaj 0,5 grama ogljikovih hidratov z visokim glikemičnim indeksom na kilogram telesne teže, še bolje več. Če ta obrok preskočite, izpustite možnost popolne regeneracije v naslednjih 24 urah.

Nekaj dobrih živil z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov s srednjim in nizkim glikemičnim indeksom: pira, oves, ajda, polnozrnata pšenica, rž, rjavi riž, stročnice, zelenjava, določeno sadje.

Beljakovine

Veliko vzdržljivostnih športnikov v svoji prehrani prepogosto pozablja na zadosten vnos beljakovin. Žal mnogi beljakovine še vedno povezujejo samo z rastjo mišic, pozabljajo pa, da so v telesu beljakovine marsikaj več kot zgolj mišična masa. Vsi encimi, ki skrbijo za potek kemičnih reakcij, prenašalci, hormoni, celice imunskega sistema in podobno – vse to so beljakovine, ki se zaradi napornih treningov obnavljajo v večji meri kot sicer. Zato je zadosten vnos beljakovin nujno potreben tudi za vzdržljivostne športnike. Dnevni vnos naj ne bo nižji od 1,4 grama beljakovin na kilogram telesne teže; za tiste, ki trenirate visoko intenzivno in več ur dnevno, naj bo dnevni vnos še višji, do 1,8 grama beljakovin na kilogram telesne teže. Krožnik testenin s paradižnikovo omako po napornem treningu ni idealen obrok za vas. Potrebujete tudi prvovrstne beljakovine, saj boste s tem dvignili nivo regeneracije in zgradili zmogljivejše telo. Razporedite dnevno količino beljakovin na več enakih obrokov, saj telo naenkrat ne zmore absorbirati in presnoviti velikih količin beljakovin. Obrok 20 do 30 gramov beljakovin naj vam bo vodilo. Prav tako zaužijte podobno količino beljakovin v obroku neposredno po naporu, saj so znanstveniki dokazali, da kombinacija ogljikovih hidratov in beljakovin v tem času še dodatno pospeši obnovo telesa in energijskih zalog.

Nekaj dobrih hranil z visoko vsebnostjo beljakovin: beljak, rumenjak, ribe, divjačina, koza, pusto rdeče meso, perutnina.

Maščobe

Še zadnje, a nič manj pomembno makrohranilo, so maščobe. Poskusite zaužiti čim več enkrat nenasičenih in omega 3 maščobnih kislin, saj so zaradi svoje zgradbe biološko veliko aktivnejše kot nasičene maščobne kisline. Pri slednjih velja pravilo zmernosti, torej naj njihov vnos ne bo višji od 10 odstotkov celokupnega dnevnega energijskega vnosa, medtem ko je lahko vnos nenasičenih maščobnih kislin veliko višji. Ne pozabite, maščobe imajo v telesu mnogo pomembnih funkcij, zato v preteklosti tolikokrat predlagano omejevanje maščob v prehrani za športnika pomeni pravo malo katastrofo. Dnevna količina zaužitih maščob naj predstavlja vsaj 15 do 20 odstotkov celokupnega energijskega vnosa, izogibajte se le trans maščobnim kislinam in prevelikemu vnosu maščobnih kislin omega 6.

Nekaj dobrih hranil z visoko vsebnostjo dobrih maščob: oljčno olje, laneno olje, konopljino olje, visokomaščobne ribe (losos, tuna, skuša, sardela), oreščki.

Voda

Čeprav voda ni hranilo z energijsko vrednostjo oziroma hrana, je za športnike izjemno pomembna. Raziskave so pokazale, da dehidracija za 2 do 3 odstotke že pomeni značilno slabši nastop v vzdržljivostnih športih. Zato vedno poskrbite, da boste ustrezno rehidrirani. Najboljše je redno piti navadno vodo ves dan. Vonj in barva urina sta vam lahko dober prvi pokazatelj hidriranosti. Stremite k prozorni barvi brez vonja. Zelo priročno je tehtanje pred treningom in po njem, saj vam razlika v telesni teži, h kateri prištejete zaužito tekočino med naporom, pove, koliko vode izgubite z znojenjem in koliko vode nadoknadite oziroma morate še nadoknaditi.

V vlažnem in vročem vremenu poskrbite, da je voda, ki jo pijete, dovolj ohlajena (najbolje na 8 °C), saj je primarna funkcija telesa v takšnih pogojih hlajenje, šele nato hidracija. In ohlajena voda je eden izmed najboljših pristopov, kako organizmu pomagati pri tej nalogi.

Pri naporih, daljših od ene ure, je smiselno vodi dodajati ogljikove hidrate, kot je bilo omenjeno že v začetku članka. Pazite le, da je koncentracija ogljikovih hidratov v napitku med 5 in 8 odstotkov, saj takšno razmerje dokazano omogoča najhitrejše praznjenje iz želodca in absorpcijo.

Več o prehrani in prehranskih dopolnilih za vzdržljivostne (in ostale) športnike si lahko preberete v knjigi Moč prehrane v športu, ki vam je na voljo v Maxximum Shopu.

Severin Lipovšek

Fanke z vročim terminom in S.A.R.S.

Klub prekmurskih študentov tudi letos pripravlja Fanke, prvo prekmursko študentsko zabavo na bazenih, ki jo je v lanskem letu vzpostavil prvič. Fanke bodo letos potekale v soboto, 3. avgusta, s pričetkom ob 10:00 v Termah 3000. Poleg tekmovanja v odbojki na mivki, nogometu na milnici, bo potekal tudi pester animacijski ter glasbeni program. KPŠ bo tokrat na glavnem odru gostil S.A.R.S., ki nedvomno velja za eno najbolj vročih glasbenih skupin letošnjega poletja.

 

Fanke, ki bodo tudi letos slovele po športu in zabavi, bodo potekale v soboto, 3. avgusta 2013, v Termah 3000 v Moravskih Toplicah. Dogodek se bo pričel ob 10:00 s turnirjema v odbojki na mivki in nogometu na milnici, poleg pestrega dnevnega športnega dogajanja pa bo poskrbljeno tudi za kopanje ob ritmih elektronske glasbe, saj bodo obiskovalce tekom dneva zabavali DJ Levis, DJ Bibi B in DJ Blueboy. V večernih urah se bo dogajanje preselilo pred glavni oder, kjer bo nastopila glasbena skupina Jean Bačić Quartet, ob vrhuncu večera pa bo nastopila prepoznavna glasbena skupina S.A.R.S. Dogodek bo potekal vse do polnoči, ko se bo dogajanje preselilo na bližnjo lokacijo, kjer bo potekal After Fanke beach party.

 

Na tekmovalni del se lahko prijavijo vsi, in sicer preko elektronskega naslova info@kps.si, tekmovalne ekipe pa naj bodo sestavljene iz treh tekmovalcev oziroma tekmovalk (tudi mešane ekipe). Ekipe se bodo potegovale za bogate nagrade, sodelovanje na tekmovanju pa je brezplačno. Dnevno dogajanje bosta povezovala Ko zori bezeg, v popoldanskih urah pa bo poskrbljeno tudi za skupinske vadbe.

 

Vstopnice za Fanke bodo na voljo predvidoma od 15. julija na blagajnah Term 3000, na Pomurskem študentskem servisu in pri Klubu prekmurskih študentov. Obiskovalcem bodo na voljo tri vrste vstopnic, in sicer:

–       celodnevna vstopnica – 10 EUR (vključuje celodnevni vstop v bazenski kompleks, obrok hrane, eno pijačo ter vstop v koncertni del),

–       popoldanska vstopnica – 5 EUR (vključuje vstop v bazenski kompleks od 12. ure naprej ter vstop v koncertni del),

–       večerna vstopnica – 3 EUR (vključuje vstop v koncertni del od 20. ure naprej ter eno pijačo).

 

Organiziran bo tudi avtobusni prevoz na relaciji Murska Sobota – Moravske Toplice – Murska Sobota.

 

Sprejet Zakon o štipendiranju

Po sprejetju Zakona o štipendiranju ŠOS poziva k čimprejšnji pripravi potrebnih podzakonskih aktov.

S tretjim branjem v državnem zboru in z glasovanjem po tem je bil včeraj dokončno sprejet Zakon o štipendiranju. To za Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) pomeni velik uspeh, saj si je dolgo prizadevala za celostno ureditev sistema štipendiranja v Sloveniji. Kljub vsemu je to šele prvi korak na poti k urejanju problematike študentov, zato ŠOS poziva ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti  dr. Anjo Kopač Mrak, da v čim krajšem času ustanovi delovno skupino za pripravo koncepta Zoisovega štipendiranja in ostalih aktov, ki so opredeljeni v zakonu.

 

Zakon o štipendiranju, ki bo začel veljati s 1. janarjem 2014, prinaša precej sprememb dosedanje ureditve štipendiranja v Sloveniji. Omogoča ponovno prejemanje državnih štipendij mladoletnih dijakov, določa novo vrsto štipendije za deficitarne poklice ter uvaja pomembno novost, tj. združevanje nekaterih vrst štipendij. To pomeni, da bodo dijaki ali študenti lahko hkrati prejemali državno in deficitarno oziroma kadrovsko štipendijo ali Zoisovo in deficitarno oziroma kadrovsko štipendijo, pri čemer višina združene štipendije ne bo navzgor omejena. Pri Zoisovih štipendijah se daje večji pomen izjemnim dosežkom, ocene pa ostajajo le še dopolnilni faktor. S tem se Zoisovim štipendijam vrača prvotna vloga, to je spodbujanje družbe odličnosti in nadarjenosti. Pomembne spremembe so tudi na področju kadrovskega štipendiranja. Uvaja se poskusno leto ter enomesečna delovna praksa, namen obeh ukrepov pa je, da se delodajalec in štipendist podrobneje spoznata. Višji je tudi delež sofinanciranja države, ki tako znaša do 70 odstotkov celotne kadrovske štipendije, vendar ne več kot 40 odstotkov minimalne plače.

 

Pred začetkom uresničevanja zakona v praksi pa je treba pripraviti oziroma sprememniti še podzakonske akte (pravilnike), ki so določeni v zakonu o štipendiranju. ŠOS pričakuje, da bo glede na usposobljenost kadra in poznavanje problematike povabljen k sodelovanju pri pripravi sprememb. Mitja Urbanc, predsednik ŠOS, je ob tem povedal: »Prehodili smo težko pot od predloga do sprejetja zakona, zato si bomo še naprej prizadevali, da se bo zakon v praksi tudi dosledno izvajal in ne bo postal mrtva črka na papriju. Primeri, kot smo jim priča še posebej letos, ko so študenti in dijaki več kot pol leta čakali na odločbe za Zoisove štipendije (odgovor na pritožbo pa večina še čaka), se v prihodnje ne smejo več ponoviti. Upamo, da se bodo te pomanjkljivosti z novim zakonom in pravilniki odpravile.«

Simbioza bo že tretjič povezala Slovenijo

V Centru starejših Trnovo se je danes odvila novinarska konferenca, na kateri so predstavili letošnje delavnice Simbioze in trajnostne nastavke projekta.

Simbioza bo tako letos že tretje leto zapored povezala Slovenijo v medgeneracijskem sodelovanju. Brezplačne delavnice računalniškega opismenjevanja starejših se bodo letos odvile med 21. in 25. oktobrom po celi Sloveniji. Prijave za udeležence in prostovoljce se odprejo 8. 7. 2013 na spletnem mestu www.simbioza.eu, na brezplačni telefonski številki 040 940 888 in vpisnih točkah po Sloveniji. Organizatorji obljubljajo, da bodo delavnice letos še bolj kakovostne, poslanstvo Simbioze pa hkrati širijo tudi z novimi, trajnostnimi projekti. Še letos bosta namreč zaživela programa Simbioza Mojstri in Simbioza šole, jeseni pa svoja vrata odpira Medgeneracijski center.