ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Študentske družine, v Sloveniji naj bi jih bilo približno 500, poleg študija opravljajo svojo zelo pomembno dolžnost – vzgojo otrok. Zato so deležne posebnih ugodnosti.

Pravice študentskih družin

Po 70. členu Zakona o visokem šolstvu pripada vsaki študentki, ki v času študija postane mama, dodatno študijsko leto za vsakega živorojenega otroka. Pravica do izostanka od predavanj zakonsko sicer ni urejena, se pa o tem lahko dogovori individualno s profesorji.

Študentske družine imajo tudi določene ugodnosti pri subvencioniranem bivanju. Prošnjo za bivanje v študentskem domu lahko oddajo tudi po razpisanem roku, saj rojstvo otroka velja za izredno okoliščino. Do subvencije je ob izpolnjevanju določenih pogojev lahko upravičen tudi partner. Pri sprejemu v študentski dom se študentu z otrokom, če v času študija živi z njim, k skupnemu številu točk prišteje dodatnih 100 točk. Mati oziroma oče študent imata zaradi starševstva pravico do podaljšanja bivanja v študentskem domu in sicer za eno leto ne glede na število otrok.

Študentske družine bivajo v apartmajih v študentskem domu v Rožni dolini, v bloku 11 in 12. V slednjem je tudi vrtec, ki deluje pod okriljem viških vrtcev in je namenjen otrokom študentov.

Dodatno je poskrbljeno tudi za prehrano študentskih družin. Vsaka študentska družina je upravičena do desetih dodatnih subvencij za študentsko prehrano na mesec za vsakega otroka. Starš študent, ki ima urejeno prehrano za svojega otroka, lahko koristi dve subvenciji hkrati.

Denarni prejemki študentskih družin

Študentske družine so upravičene do otroškega dodatka, ki pomeni dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Prejemajo tudi starševski dodatek, to je denarna pomoč staršem, ki po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila. Ta prejemek je časovno omejen na največ eno leto. Upravičeni so tudi do pomoči ob rojstvu otroka (enkraten prejemek, ki je namenjen nakupu opreme za novorojenčka), v določenih primerih (posebna določila) do dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno varstvo, preživnine (obveznost izhaja iz starševske pravice, ki zagotavlja otroku, da ga starši preživljajo do njegovega 18. leta, če pa se redno šola, ga morajo starši preživljati do 26. leta), denarne socialne pomoči in štipendije.

Številni projekti Kluba študentskih družin

Študentke in študenti starši so organizirani v okviru Kluba študentskih družin Slovenije. Letos so v sodelovanju s ŠOU in Študentsko svetovalnico izdali posebno zloženko, ki povzema vse pravice študentskih družin. Skozi leto izvedejo številne akcije in projekte, kot so telovadba za otroke staršev študentov, izdajajo glasilo Ančka, organizirajo sankanja, pustovanja, praznovanje materinskega dne, piknik in obisk živalskega vrta, otroško olimpijado v okviru Majskih iger, letovanje na morju, taborjenje, novoletne zabave, preko celega leta pa potekajo številne likovne, glasbene in športne delavnice ter vrsta drugih aktivnosti.

Ksenija Gider

Raziskave so pokazale, da je odvisnost med študijskim uspehom in prisotnostjo v izobraževalnem procesu velika in da ima na kakovost izobraževalnega procesa in uspešnost študija velik vpliv obiskovanje vaj, predavanj ter tudi študijske navade.

Večina profesorjev od študentov zahteva ali vsaj pričakuje, da redno obiskujemo predavanja, sodelujemo na predavanjih in smo aktivni. Na predavanjih pa smo lahko najbolj aktivni, če poznamo temo predavanj. Zato je zelo dobro, da pred pričetkom na hitro preletimo program predavanj in razmislimo, kaj o tej temi že vemo, katere teme se nanjo navezujejo in morda pripravimo kakšno zanimivo vprašanje. Če smo med bolj pridnimi oz. radovednimi pa se lahko celo odpravimo v knjižnico, kjer prelistamo knjigo ali preberemo kakšen zanimiv članek, ki se navezuje na temo predavanj.

Smiselnost obiskovanja predavanj?

Že kmalu po začetku študentje ugotovimo, katera predavanja je smiselno obiskovati in kje bomo dobili čim več podatkov, da nam bo študij in opravljanje izpitov čim lažje. Pri obiskovanju predavanj, vaj in seminarjev pa je pomembno, da si delamo kvalitetne zapiske, iz katerih se bomo lahko učili za izpite. Znanstveno je dokazano, da si zapomnimo približno 10 % tistega, kar slišimo in 35 % tistega, kar si zapišemo, zato je smiselno, da si na predavanjih delamo lastne povzetke, da nam več ostane v spominu. Pri zapiskih je pomembno, da nam v spomin prikličejo pomembne elemente predavanja, kar nam bo v pomoč pri pripravi na izpit. Obstaja več načinov zapisovanja, pri katerih ima vsak tako svoje prednosti kot tudi pomanjkljivosti. Prvi primer so „stenografski“ zapiski, kjer si zapišemo vse, kar je profesor predaval. Drugi način so „smiselni“ zapiski, kjer si na osnovi predavanja sami izoblikujemo smiselno celoto in jo zapišemo. Tretji način so zapiski „genija“, kjer si zapišemo samo kakšno misel, medtem ko poslušamo predavanje.

Zapiski so pomembni

Zapiske pišemo na način, ki nam najbolje leži, uporabimo lahko eno izmed prej omenjenih tehnik ali pa se odločimo za kakšno kombinacijo le-teh. Pomembno je, da se bomo iz zapiskov znašli in da bodo čim bolj informativni. Dobri zapiski nam olajšajo učenje, ki je najtrajnejše, če se ga lotevamo sprotno. Za sprotno učenje porabimo manj časa, poleg tega pa ima tudi druge pozitivne učinke. Če snov predelamo sproti, pridemo na predavanje pripravljeni, zato snovi lažje sledimo in ob nejasnostih lahko profesorju postavljamo vprašanja ter ga prosimo za dodatna pojasnila. Če se učimo sproti, si snov tudi lažje zapomnimo. Kar počasi in vztrajno nalagamo v naše možgane, nam tudi dlje časa ostane v spominu, tako da je sprotno učenje kvalitetnejše in učinkovitejše.

Intenzivna priprava

Ko se začnemo intenzivneje pripravljati na izpite, si je dobro narediti urnik oz. načrt študiranja, priprav, izpitov in prostega časa. Na začetku pregledamo predpisano literaturo in si organiziramo zapiske, izpiske iz literature in skripte. Za poglobljeno znanje in aktivno učenje je priporočljivo sodelovanje s kolegi, timsko delo oz. učenje v skupinah. Učinkovita pomoč so lahko miselni vzorci, s katerimi si strukturirano razdelimo informacije, da si jih lažje zapomnimo in se jih naučimo. Trajanje in intenzivnost študija pa naj se stopnjujeta, kolikor bolj se nam bliža izpit.

Izpit

Ko smo pred samim izpitom, moramo dobro prebrati vprašanja, paziti moramo na navodila, pri reševanju se najprej lotimo lažjih nalog, ki nam bodo dvignile samozavest in hkrati bomo dobili občutek, da smo nekaj že rešili. Po opravljenih nalogah pa še enkrat preberemo vse odgovore in naredimo še zadnje popravke.

Po uspešno opravljenem izpitu si lahko privoščimo zaslužen odmor, sprostitev in lepo nagrado. 

Sanda Gajsar

Da bo letošnja jesen pestra, je med drugim poskrbelo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ), kjer so pripravili predlog spremembe Zakona o visokem šolstvu (ZviS).

Predlog je naletel na buren odziv pri vseh ključnih akterjih na področju visokega šolstva (študentje, rektorska konferenca, visokošolski učitelji in drugi delavci, NAKVIS).

Ena izmed ključnih zadev, ki moti akterje, je, da je MIZKŠ sprva predlagal, da bi se zakon obravnaval po nujnem zakonodajnem postopku.

Ali je res tako nujno?

Nujni zakonodajni postopek je na žalost v zadnjem času postal že kar ustaljen način sprejemanja zakonodaje, čeprav je sicer primarno namenjen hitremu reagiranju Vlade RS (in posledično Državnega zbora (DZ), ki zakon sprejme), ki predlaga DZ, da sprejme zakon po takem postopku, ki ga narekujejo interesi varnosti, obrambe države, ukrepanje na področju naravnih nesreč ali za preprečitev težje popravljivih posledic za delovanje države.

Ker so na MIZKŠ po vztrajanju prizadetih akterjev le ugotovili, da takih razlogov ni, so se odločili, da se bo zakon obravnaval po skrajšanem postopku. Skrajšani postopek je sicer primeren predvsem za manj pomembne spremembe zakonodaje. Akterji na področju visokega šolstva se tudi s tem, da gre za manj pomembne spremembe zakona, ne strinjajo in kritizirajo predlagane spremembe z več vidikov. Tu bodo predstavljeni predvsem pomisleki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) in njenega Odbora za visoko šolstvo, ki je pripravil odziv ŠOS.

Obremenitev visokošolskih učiteljev

Koliko delovnih obveznosti mora opraviti visokošolski učitelj (npr. docent, profesor), da opravlja polno delovno obveznost, je doslej določal zakon. Predlog ZViS pa pooblastilo za določanje delovne obremenitve prenaša na rektorja univerze. Predlagatelj trdi, da s tem povečuje avtonomijo univerze. Dejansko pa s tem po trditvah akterjev na področju visokega šolstva le daje možnost za samovoljno povečevanje delovnih obveznosti, kar bi lahko vodilo do slabše kakovosti študijskih programov.

Sestava NAKVIS

Da postane program nekega visokošolskega zavoda in potrdila, ki jih izdaja o zaključku izobraževanja (npr. diplome), javno veljaven, mora ta zavod pridobiti akreditacijo (neke vrste dovoljenje) s strani pristojnega državnega organa. Ta organ je v Sloveniji Nacionalna agencija za kakovost visokega šolstva (NAKVIS). Odveč (in hkrati nujno) je poudariti dejstvo, da je ta organ relativno neodvisen, saj mora biti odločanje o tako pomembnih vprašanjih ločeno od vsakodnevne politike. Predlog MIZKŠ gre po mnenju akterjev v nasprotno smer, saj naj bi po novem večino članov Sveta NAKVIS izbrala in imenovala vlada.

Transnacionalno visokošolsko izobraževanje

Tako kot druga področja, kjer je to mogoče, tudi izobraževanje postaja globalizirano. Tako se lahko posameznik izobražuje, kjer koli želi, stvar presoje domače države (oziroma organa, ki o tem odloča) pa je, kako mu bo izobraževanje v tujini vrednotilo. Predlog ZViS govori o institutu, ki se imenuje „Transnacionalno visokošolsko izobraževanje“, ki bi omogočilo, da bi npr. romunska fakulteta ponujala izobraževalni program v Sloveniji, kjer bi na koncu prejeli „romunsko“ diplomo.

Študij na takem programu bi lahko potekal v Sloveniji, vendar za študente, vpisane na take programe, ne bi veljala enaka pravila, kot veljajo za študente, ki študirajo na domačih fakultetah. Tako bi morali plačevati šolnine, ne bi uživali pravic, ki sicer izhajajo iz študentskega statusa (npr. do subvencionirane prehrane, študentskega dela …), na koncu pa bi prejeli diplomo, ki bi bila ali pa tudi ne bi bila priznana v Sloveniji, čeprav bi dejansko študirali v Sloveniji. ŠOS temu nasprotuje, saj se boji, da bi to lahko vodilo k splošnemu zmanjševanju študentskih pravic.

Rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik pravi, da “predloga  novele Zakona o visokem šolstvu ne podpiramo. Novela je slabo pripravljena in zgolj revidira zgolj nekatere člene starega zakona. Ne dotakne pa se ureditve financiranja visokega šolstva, ki bi ga Vlada RS morala urediti že do februarja 2012.  Veliko bolj smotrno bi bilo, če bi odpravila ustavno neskladje, kot jim ga je naložilo Ustavno sodišče. Poleg predvidenih sprememb bi ministrstvo moralo predlagati vrsto sprememb, ki bi urejale postopke potrebne za celovito izvedbo bolonjske reforme in spremembe, ki bi omogočile delovanje univerzam v kriznih razmerah (ZUJF). Ker vse to ostaja odprto, spremembe pa se dotikajo tako pomembnih vprašan, j kot je politični nadzor agencije NAKVIS, bi bilo najbolje novelo umakniti iz postopka in namesto nje v sodelovanju z vsemi deležniki pripraviti vse potrebne spremembe Zakona o visokem šolstvu”.

Popolno ignoriranje visokošolskih deležnikov

ŠOS je poleg vsega tega zelo zmotilo, da so imeli za oddajo pripomb na voljo zelo malo časa (le 2 dni), kar je nesprejemljivo, saj kaže na to, da predlagatelj zakona želi le zadostiti obveznosti (da zagotovi sodelovanje prizadetih oseb), dejansko pa si sodelovanja ne želi, saj bi sicer moral akterjem omogočiti daljši rok za pripravo njihovih stališč.

Tudi na splošno je kakovostno zakonodajo moč sprejeti le z aktivnim, strokovnim in tvornim sodelovanjem ljudi, ki o določenem področju kaj vedo. Brez tega pa postane sprejemanje zakonodaje le orodje politike, da samovoljno spreminja predpise v družbi le po lastni meri in uveljavlja le svoje interese, ki jih prikazuje kot skupne.

Tako je (še enkrat) povsem jasno, da se nam obeta pestra jesen. Seveda bo pestra zaradi mnogih študentskih zabav, vseeno pa nekaj pozornosti namenite tudi takšim vprašanjem, ki utegnejo pomembno vplivati na vašo prihodnost.

Vedenje in veliko znanja o pomembnih stvareh je namreč (tudi na splošno) moč, ki vam omogoča, da z vami ne manipulirajo!

Blaž Božnar

DODATEK:

JAVNA PREDSTAVITEV MNENJ O NOVELI ZAKONA

15. 10. je v Državnem zboru (DZ) potekala javna predstavitev mnenj o predlogu novele ZViS. Minister Žiga Turk  je branil ureditev, ki jo vsebuje novele zakona in trdi, da sprememnjena sestava in način imenovanja v NAKVIS ne pomeni, da bi politika tako dobila dodaten vpliv na delo agencije. Trdi, da je takšna ureditev primerljiva z ureditvijo v drugih evropskih državah. Trdi tudi, da predlog nove ureditve prinaša univerzam več avtonomije.

Mnogi se seveda z njim ne strinjajo. Tako je skupina Angažirani pred vhodom v DZ predstavila resolucijo proti privatizaciji javnega visokošolskega izobraževanja. Predstavnica skupine Uršula Lipovec Čebron je povedala, da ima Slovenija oz. njena vlada zelo destruktivne trende, ki v celoti uničujejo visoko šolstvo in znanost. Napoveduje, da se bodo v skupini proti temu borili s številnimi akcijami, med drugimi načrtujejo organizacijo številnih forumov po fakultetah, s čimer želijo pozvati k mobilizaciji čim več profesorjev in študentov.

Lilijana Burcar, prav tako predstavnica skupine Angažirani, pa pravi, da gre pri novih trendih v visokem šolstvu za sistematično prečrpavanje sredstev od revnih k premožnejšim. Smisel nastajanja privatnih univerz in njihovo izdatno podpiranje s strani Vlade tako po njenem pomeni podreditev javnih univerz in umetno ustvarjanje krize na področju financiranja le-teh. Dodaja tudi, se na ta način tudi javne univerze podredi interesom zasebnega kapitala.

Blaž Božnar

V petek, 5. oktobra, v Portorožu, je žirija Zlatega bobna na Gala podelitvi nagrad Multi Channel razglasila 22 Srebrnih, 14 Zlatih in 7 Grand Prix nagrad. Nadgrade Singel channel, 38 srebrnih in 23 zlatih bobnov ter devet velikih nagrad Zlatega bobna že

Nagrado za najboljšo agencijo leta, golden rose, je Mednarodni oglaševalski festival Nove Evrope je podelil ruski agenciji Look at media, ki se ponaša tudi z nagrado Tartini, kot najboljša neodvisna agencija na festivalu. Leo Burnett je prejela nagrado za najboljšo agencijsko mrežo festivala Golden Net, drugo leto zapored. The Village je postala naboljša znamka leta in prejela nagrado Golden Drum Brand Grand.

Virtuoso nagrade v treh kategorijah: Best Cinematography je prejel Christos Karamanis, McCann Erickson Atene, Grčija, za delo The Hand (A14020G12), Best Illustration je prejel Christian Bircher, Ogilvy&Mather GMBH, Avstrija za delo The Vintage Edition (E65008G12) in Best Photography je prejel Ale Burset, BBDO Russia Group, Rusija za delo Fisherman’s Tales (B18007G12).

Zmagovalca Off Drum tekmovanja Piran Portorož Poster Award sta Boyko Taskov in Ivan Raykov za delo 20 years of Drumming (PPPA087G12). Zmagovalna skupina Boss Drum Award 2012 je Group 2: OMG Agency (Oh My God Agency), v kateri so bili mladi kreativci: Maria Borzilova, BBDO Russia Group, Ewa Cymer, Netizens SP. Z.O.O., Laura Ionescu, Kubis Interactive, Dejan Spirkoski, Publicis Skopje in Nikolay Perevoshahikov, BBDO Moscow. Zmagovalna skupina bo prejela Boss Drum nagrado in denarno nagrado v višini 5000 evrov.

Žirijo Multi Channel so sestavljaji Michael Kutschinski, predsednik, in člani: Mihai Gongu, Aleksandra Kolarić, Dan O’Donoghue, Alemsah Ozturk, Katja Petrin Dornik, Anja Radulović, Nir Refuah, Eric Schoeffler, Grigory Sorokin in Jacek Szulecki.

Žirijo Off Drum natečaja Piran Portorož Poster Award je vodil predsednik Jure Apih, častni predsednik festivala Zlati boben, ustanovitelj in direktor ICAC, medkontinentalnega oglaševalskega festivala CUP, skupaj z Milko Pogliani, Creative Consultant and Advisor in Jurajem Vaculikom, Owner, Founder, CEO, MADE BY VACULIK, Slovaška.

Žirijo Off Drum tekmovanja Boss Drum Award 2012 je vodil Tomasz Pawlikowski, CEO Central & Eastern Europe + CIS, Publicis Worldwide ob pomoči Barbare Krajnc, izvršna direktorica festivala Zlati boben, Dan O'Donoghue, Worldwide Strategic Planning Director, Publicis, Velika Britanija, in Mitje Petroviča, direktor in lastnik agencije Publicis Group Slovenia.

Barbara Krajnc, izvršna direktorica festivala Zlati boben, je izpostavila letošnje večje število prijaviteljev del kot leto poprej ter dodatno izboljšavo kakovosti programa. Lučka Peljhan, izvršna direktorica tekmovalnega dela festivala, je pozdravila lanskoletne spremembe tekmovalne strukture (delitev na Single in Multi Channel ter hkrati omejitev prijaviteljev na 37 držav nove Evrope), odražale so se v povečanem številu prijav v Multi Channel sekciji iz 221 lani na 319 letos.

Program Zlatega bobna

Prihodnost oglaševanje je v igricah (‘gamification’)

“Spletne strani bi morale biti vsaj tako zabavne kot televizija,« se je glasil pogumen stavek Jeffa Coghlana, ustanovitelja in direktorja angleškega podjetja Matmi. Glede na to, da je naučil 11 milijonov otrok, da si umivajo zobe – z računalniško igrico za Philips – že ve, kaj govoril. Pomagali so tudi pevki Lili Allen, da je prišla na prva mesta glasbenih lestvic izven Velike Britanije – z igrico ‘Pobegni strahu'. S prihodom socialnih omrežij in pametnih telefonov se je tudi njegovo podjetje vrglo v aplikacije. Coghlan nam je pokazal dva primera, prvega za virtualno glasbeno skupino Gorillaz (‘Escape to Plastic Beach’), ki je v prvih šestih mesecih privabil 2 milijona igralcev in hkrati pokril stroške z oglaševanjem, ter za letalsko družbo United Airlines.

Spregovoril je o novih oblikah trženja: igralna dinamika ali ‘gamification', kjer dosežek, interakcija in zvestoba še vedno štejejo, a v ne igralniškem okolju, kot so to znamenite glasbene stopnice na Švedskem. Ljudje se pač radi igrajo in to je veliko bolj spodbudno in povezujoče kot neposredno oglaševalsko vsiljevanje. 

Coghlan vidi rast in razvoj oznamčenih igric tudi v prihodnosti. Igrice se bodo lahko igrale na vseh različnih napravah (konzolah, mobilnikih, tablicah, televizorjih…). Vsebina bo odvisna od uporabnika in ne od naprave. Digitalne agencije se bodo morale prilagoditi ne samo potrebam naročnika, ampak najbolj priljubljenim metodam medijske potrošnje naročnika. Oznamčene vsebine na različnih platformah in IPTV bodo postale vsakdanje, je povedal. Povezovanje in medsebojno vplivanje med potrošnikom in znamko se bo povečalo, kakovost običajnih oznamčenih igric pa se bo še izboljšala. 

Oglaševalske agencije in »start-upi«

Luka Topolovec, direktor slovenskega start-upa Drugi vid/Equal Eyes je predlagal, da agencije naredijo več verzij, izboljšujejo, popravljajo, analizirajo in so pri tem zelo konsistentni. Ključno, oglaševalske agencije se lahko navadijo razmišljanja start-upov, to jim lahko tudi pomaga pri delu, ter raziskovanje vseh poti približanja uporabnikom za doseženo uresničitev planirane prodaje.

Gal Brill, direktor in ustanovitelj izraelskega start-upa UppSite pa je predstavil nekaj stvari, ki se jih start-upi lahko naučijo od oglaševalcev: odličen izdelek ni dovolj, potrebuje primerno ime, določitev svoje ciljne skupine in način, kako razširiti produkt po svetu. Vsi računajo, da se bo zadeva razširila sama od sebe po spletu, a nekako je treba začeti in pri tem potrebujejo malce pomoči.

Nir Refuah, ki je zdaj podpredsednik kreativnega oddelka za digitalno komuniciranje v izraelskem McCannu, je do 30-leta ustanovil mnogo novih podjetij, zato ve, kako navezani so ustanovitelji na svojo novost. Predlaga sodelovanje med start-upi in oglaševalci. Slednji nenehno iščejo nove tehnologije za uporabo v oglaševalskih kampanjah, start upi pa potrebujejo pomoč pri zapakiranju in znamčenju svojega produkta. Njegov drug predlog je, da agencije odprejo svoje lastne inkubatorje za razvijanje novosti

Neke vrste start-up je tudi letošnja novost na Bobnu: tekmovanje Boss Drum, ki je povezalo 24 mladih do 30 let iz vseh vzhodno evropskih držav, ki so dva dni delali v interdisciplinarnih timih (tekstopisec, oblikovalcev, digitalec) po istih napotkih. Po 48 urah napetega dela smo si popoldne lahko ogledali prestavitve njihovega dela. Stroga žirija, ki so jo sestavljali Barbara Krajnc, izvršna direktorica festivala Zlati boben, Dan O'Donoghue, globalni strateški načrtovalec agencije Publicis in pobudnik tekmovanja, Tomasz Pawlikowski, Publicisov direktor v srednji in vzhodni Evropi in Mitja Petrovič, direktor in solastnik slovenskega Publicisa) so na odru razglasili zmagovalce, ki so odšli bogatejši za 5.000 evrov.

Dodatne informacije na spletni strani festivala www.goldendrum.com ali na e-naslovu borut.odlazek@goldendrum.com.

Fotografije najdete v galeriji http://www.goldendrum.com/press/photo-galleries-2012/

V Študentski organizaciji Slovenije so se podrobneje seznanili s spremembami in dopolnitvami Zakona o dohodnini na torkovem sestanku pri ministru za finance dr. Janezu Šušteršiču, ki jih je tako dan pred sprejemom seznanil z namero vlade po ukinitvi študentske olajšave. S tem ukrepom se seveda na ŠOS-u ne strinjajo, saj bo vlada že sicer slab socialni položaj študentov in dijakov tako le še poslabšala. Od ministra so tudi zahtevali podrobnejše izračune, zakaj so se odločili za tak ukrep, ki jih še niso prejeli, vendar jih pričakujejo v kratkem.

ŠOS opozarja, da vlada s tem predlogom 30.000 študentom in dijakom še dodatno jemlje približno 12 milijonov evrov, poleg tega, da je že z Zakonom za uravnoteženje javnih financ močno posegla v njihov socialni položaj – časovno je omejila porabo subvencij za študentsko prehrano, ukinila subvencije za reševanje prve stanovanjske problematike in dvignila obdavčitev študentskega dela z namenom reševanja anomalij. Poleg tega je znižala sredstva za izobraževanje in prisilila univerze na korenito nižanje stroškov, kar bo nedvomno imelo negativen učinek tudi na njihovo zagotavljanje kakovostnega študija in posledično na prihodnost nas mladih. Vse realnejša postaja tudi grožnja z uvedbo šolnin ali vsaj višanje vpisnih stroškov, s čimer bodo univerze reševale finančno stisko. Stroški izobraževanja že brez tega hitro naraščajo (v zadnjih desetih letih so se zvišali za več kot 200 odstotkov), zato je treba študentom nameniti dovolj sredstev za njihovo pokritje in jim omogočiti dostojen študij, česar pa trenutni sistem štipendiranja ne omogoča. Zato so primorani, da delajo in tako rešujejo svoj socialni položaj s študentskim delom in velikokrat zaradi socialne stiske v državi tudi prispevajo za preživetje celotne družine. Potrebno pa je poudariti, da ukinitev študentske olajšave ne bo imela vpliva zgolj na posameznega študenta, ampak tudi na celotno družino. Ker vlada nima posluha za študente pri reševanju socialnega položaja, je ŠOS pripravil svoj predlog Zakona o štipendiranju, da poskusimo rešiti nastalo situacijo, ki pa je z novim predlogom vlade tudi skoraj nerešljiva. Pri štipendijah gre tako kot pri pokojninah za medgeneracijsko solidarnost in tudi v našem predlogu smo zasledovali smernice transparentnosti, očiščenja štipendijske politike in zagotavljanja njene vzdržnosti na dolgi rok. Vlaganje v štipendije in izobraževanje pomeni  vlaganje v razvoj in znanost, ki bosta pripomogla k večji konkurenčnosti Slovenije na globalnem trgu in potegnila državo iz krize. Študenti smo bili pripravljani in smo prevzeli del bremena trenutne krize, vendar dodatno prenašanje bremena na mlade ni mogoče.

Te je strah prihajajočih izpitov? Nerad javno nastopaš? Te v bližnji prihodnosti čaka prvi razgovor za službo? Si bruc?

Resor za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani te v sodelovanju s Študentsko organizacijo Slovenije in Zavodom Študentska svetovalnica v okviru projekta Zdravo življenje – Zdrav študent vabi na brezplačen cikel delavnic Izpitna anksioznost oziroma Kako zmanjšati strah pred izpiti?

V okviru cikla delavnic boš spoznal tehnike in orodja, s katerimi lahko zmanjšaš slabe občutke pred pomembnimi študijskimi dogodki (izpit, zagovor, nastop, razgovor za službo itd.). Posebna pozornost bo namenjena tudi pogovoru o možnih razlogih in okoliščinah, ki te situacije delajo neprijetne.

Delavnice bosta vodili Mojca Majerle, uni. dipl. psih., in Eva Veršič, specializantka integrativne psihoterapije, sicer sodelavki Zavoda Študentska svetovalnica, ki deluje v okviru ŠOU v Ljubljani.

Število srečanj: 5

Termini delavnic: Torek, 17.30 – 19.30

Datumi izvajanja delavnic: 23. 10., 30. 10., 6. 11., 13. 11. in 20. 11. 2012

Cena: Delavnice so za študente brezplačne!

Za delavnico so obvezne predprijave na e-mail psiholoska@svetovalnica.com, in sicer do sobote, 20. 10. 2012.

Prva delavnica bo 23. 10. 2012!