ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Pred novim šolskim letom je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu.

S tem so bile razveljavljene določbe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki se nanašajo na subvencioniranje prevoza za dijake in študente. Ukinjen je dodatek za prevoz k državni in Zoisovi štipendiji.

Kaj novi zakon pomeni za študente, kakšne so prednosti in pomanjkljivosti, ki jih je še potrebno odpraviti?

Po novem o subvencioniranem prevozu odloča Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Subvencija prevoza za študente po novem ni več ena izmed pravic iz javnih sredstev, o kateri so doslej odločali pristojni centri za socialno delo. V novem šolskem letu je za subvencionirani prevoz dijakov in študentov pristojno Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Sredstva se zagotavljajo iz sredstev državnega proračuna.

Kdo je upravičen do subvencioniranega prevoza

Po novem zakonu so študentje lahko upravičeni do splošno subvencionirane mesečne vozovnice ali pa mesečne vozovnice za 10 voženj.

Pravico do subvencionirane mesečne vozovnice imajo dijaki, študentje in udeleženci izobraževanja odraslih, ki bivajo vsaj 5 km od izobraževalne ustanove. Če na relaciji med izstopnim postajališčem, do katerega se upravičenec pripelje z medkrajevnim avtobusnim ali železniškim javnim linijskim prevozom, in postajališčem, ki je najbližje fakulteti, obstaja linija mestnega prometa, ki jo upravičenec lahko koristi za prevoz do fakultete, ima upravičenec pravico do pridobitve brezplačne mesečne vozovnice za mestni promet. Ta pravica izhaja izključno iz potreb izobraževanja.

Študentje, ki so oddaljeni manj kot 5 km od izobraževalne ustanove, pa imajo pravico do mesečne vozovnice za 10 voženj.

Kakšne so cene vozovnic po novem

Na izračun subvencije vpliva dolžina relacije, na kateri upravičenec potuje. Za določanje višine subvencije se za dolžino relacije od kraja bivanja do kraja izobraževanja upošteva razdalja med vstopnim postajališčem, ki je najbližje stalnemu oziroma začasnemu prebivališču upravičenca, in izstopnim postajališčem, ki je najbližje izobraževalni ustanovi upravičenca. Dolžina relacije se razbere iz daljinarja, ki ga vodi pristojno ministrstvo.

Cena subvencionirane mesečne vozovnice je za študente, ki se vozijo do vključno 60 km 20 EUR, pri več kot 60 do vključno 90 km znaša 30 EUR in nad 90 km 50 EUR. Cena mesečne vozovnice za 10 voženj pa je ne glede na razdaljo 15 EUR.

Za študente se subvencionirajo prevozi v obdobju od 1. 9. do 31. 7. tekočega študijskega leta.

Kako do mesečne vozovnice

Študentje lahko kupijo subvencionirano mesečno vozovnico z vlogo, ki jo predhodno potrdi izvajalec vzgojno-izobraževalnega programa, neposredno pri izvajalcu medkrajevnega avtobusnega in/ali železniškega prevoza. S subvencionirano mesečno vozovnico v medkrajevnem avtobusnem ali železniškem prometu ima upravičenec tudi pravico do brezplačne uporabe mestnega prometa. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor se je uspelo dogovoriti za sodelovanje z mestnim prometom v Občini Ljubljana in Maribor.

Vlogo najdete na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor (www.mzip.gov.si), spletnih straneh Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (www.mizks.gov.si) in na prodajnih mestih izvajalcev prevozov.

Ne pozabite potrditi vloge pri izvajalcu vzgojno-izobraževalnega programa.

Prednosti in kritike

Nov način subvencioniranja študentje v glavnem sprejemajo kot pozitivnega, saj so se jim stroški prevoza zmanjšali. Očitajo mu, da študentje, ki bivajo manj kot 5 km od izobraževalne ustanove, niso v enakem položaju kot ostali. Kakšen je namen novega načina subvencioniranja, zakaj je to sedaj v domeni Ministrstva in kaj o tem menijo v Študentski organizaciji Slovenije smo povprašali ministrstvo in predstavnika ŠOS.

Ksenija Gider

Pocenitev prevoza!?

Suzana Habjanič, višja svetovalka pri Direktoratu za promet na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor

Kaj menite o Zakonu o  spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu, po katerem je način subvencioniranja prevozov za študente čisto drugačen? Kaj želite najbolj izpostaviti?

„Menim, da je zakon postavil prelomnico glede trenda uporabe javnega linijskega prevoza in s tem povezanih trajnostnih oblik mobilnosti, saj večinskim uporabnikom storitev javnega potniškega prometa, dijakom in študentom, ponuja cenovno ugoden in dostopen način uporabe medkrajevnih avtobusnih, železniških in mestnih prevozov.“

Zakaj o tem sedaj odloča Ministrstvo za infrastrukturo in prostor in ne več Centri za socialno delo? V čem je prednost tega prenosa?

„V bistvu gre za projekt treh ministrstev, in sicer Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, v okviru katerega smo želeli vzpostaviti enovit in pregleden sistem subvencioniranja prevozov dijakov in študentov, ki bo vsem upravičencem, ne glede na njihov gmotni položaj, v okviru obstoječe in posodobljene ponudbe storitev javnega potniškega prevoza, omogočal dostopnost do izobraževanja.“

Prej so študentje dobivali dodatek k štipendijam za prevoz, v čem je prednost novega načina subvencioniranja prevozov za študente, kaj je prednost novega načina?

„Prednost novega načina subvencioniranja je zagotovo pocenitev storitev javnega linijskega prevoza in s tem na določen način vzpostavitev posameznih pogojev za povečanje uporabe javnega prevoza. Skupni namen vključenih ministrstev je bil, da bi se namensko dodeljena finančna sredstva povrnila v obliki povečane uporabe javnega prevoza in v zmanjšanju uporabe osebnih prevoznih sredstev in s tem negativnih vplivov na okolje.“

Imate kakšen podatek, koliko sredstev je zagotovljenih za tovrstne subvencije letno in morda kakšen podatek, kolikšen odstotek študentov naj bi zasedel razrede oddaljenosti oziroma cenovne razrede?

„V letu 2011 je bilo za namen subvencioniranja prevoza dijakov in študentov v državnem proračunu namenjenih slabih 40 milijonov evrov. Višina namenskih sredstev ostaja nespremenjena, nov sistem subvencioniranja pa ponuja bistveno boljši izkoristek le-teh.

V letu 2011 je bilo v sistem subvencioniranja prevozov dijakov in študentov vključenih približno 20 odstotkov študentov, ki so v veliki večini potovali na relacijah več kot 60 kilometrov v eno smer potovanja. Naša ocena je, da se bo odstotek vključenih študentov dvignil vsaj za 10 odstotkov.“

Kakšni so najpogostejši očitki in nejasnosti, na katere naletite ob novem zakonu?

„Nov sistem subvencioniranja prevozov dijakov in študentov je bil uveden v izredno kratkem časovnem obdobju, praktično sta od odločitve do prve prodane subvencionirane mesečne vozovnice pretekla zgolj dva meseca. V teh dveh mesecih smo pripravili vse zakonske in podzakonske predpise, na podlagi katerih smo formalizirali nov sistem subvencioniranja ter posodobili aplikacijo za pregled celotnega sistema poročanja o prodanih subvencioniranih mesečnih vozovnicah. Želja Ministrstva za infrastrukturo in prostor je, da bi do novega šolskega leta vzpostavili povezljivost evidenc, ki jih vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in  šport, na podlagi katerih bi odpravili administrativne ovire glede pridobivanja potrdil o izobraževanju. Glede na dejstvo, da Ministrstvo za infrastrukturo in prostor že izvaja projekt integriranega javnega potniškega prometa, katerega bistveni cilj je, potniku ponuditi enotno vozovnico, s pomočjo katere bo lahko na določeni relaciji potoval z vsemi obstoječimi izvajalci gospodarskih javnih služb javnega linijskega prevoza potnikov, bomo v letu 2014 vsem upravičencem ponudili še ugodnejši način uporabe storitev javnega potniškega prevoza.“

Menite, da so študentje glede cene prevozov sedaj na boljšem?

„Zagotovo. Po naših analizah bo velika večina upravičencev po novem sistemu subvencioniranja za enako storitev plačala bistveno nižje zneske, kot jih je plačala po starem sistemu subvencioniranja.“

Ksenija Gider

Ugodneje zgolj Ljubljančani?

Mitja Urbanc, predsednik ŠOS

Kaj menite o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu, po katerem je način subvencioniranja prevozov za študente čisto drugačen?

„Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) pozdravlja spremembo, po kateri so do subvencije za prevoz upravičeni vsi dijaki in študentje ne glede na njihov gmotni položaj. Prav tako pa omenjeni Zakon vidimo kot prvi korak v smeri integriranega javnega potniškega prometa. ŠOS je aktivno sodeloval tudi pri sami pripravi Zakona in je na primer predlagal dopolnitev prvotnega predloga, po katerem bi bili študenti upravičeni do subvencije le od oktobra do julija, s tem, da se podeli tudi subvencija za avgust in september, ki vključuje 10 voženj od kraja bivanja do kraja izobraževanja in obratno. Odobrili so subvencijo za september.“

Kaj to konkretno pomeni za študente, prej so prejemali dodatek k štipendijam?

„Dodatka za prevoz, ki so ga prejemali prejemniki državnih in Zoisovih štipendij, z novim šolskim oziroma študijskim letom ni več. Subvencija se po novem namenja študentom, ki bodo javni prevoz dejansko uporabljali, namesto da se dodatek pri štipendiji izplača ne glede na to, ali je štipendist dodatek dejansko uporabil za plačilo karte za prevoz ali ne. To bo pripomoglo tudi k bolj racionalni in namenski porabi sredstev, poleg tega pa bo povečalo tudi uporabno javnega potniškega prometa, zmanjšalo obremenjevanje okolja in hkrati zagotovilo enake možnosti in dostopnost do izobraževanja za vse. Prejemniki državne in Zoisove štipendije bodo še naprej prejemali druge dodatke, kot so dodatek za bivanje, ki ga lahko uveljavljajo dijaki in študenti, ki bivajo izven kraja stalnega bivališča, dodatek za učni uspeh, za vrsto in področje izobraževanja ter za posebne potrebe.“

Kaj menite, kako bi bilo bolje urediti problematiko prevozov za študente?

„Težavo vidimo predvsem pri zagotavljanju subvencije za ljubljanski mestni potniški promet, kjer je nastalo razlikovanje med Ljubljančani in Neljubljančani. Študenti, ki so od kraja izobraževanja oddaljeni manj kot pet kilometrov, niso upravičeni do subvencije in morajo za mesečno vozovnico plačati 20 evrov. To pa je pet evrov več kot študenti, ki v prestolnici bivajo le začasno. ŠOS zagovarja enotno obravnavanje vseh študentov in tako nasprotuje različni ceni vozovnic, saj je stališče vseh študentskih organizacij, da so študenti med seboj enaki in da je status študenta celovit in ne regijsko podeljen.“

Se ministrstvo posvetuje preden sprejme tovrstne odločitve tudi z vami? Se kdaj obrnejo na vas in vas povprašajo vsaj za mnenje?

„V postopku sprejemanja zakona o prevozih v cestnem prometu je ŠOS podal svoje predloge sprememb, ki jih je ministrstvo delno upoštevalo. ŠOS tudi sicer aktivno spremlja vse dogajanje in spremembe zakonodaje in na pristojna ministrstva vlaga svoje predloge, res pa je, da nismo vedno slišani. Tako je bilo v primeru Uredbe za financiranje visokošolskih zavodov, kjer so nam (vsem deležnikom) dali le štiri dni oziroma dva delovna dneva časa za pripravo pripomb na predlagane spremembe uredbe in na koncu na te pripombe niso ne odgovorili niti jih upoštevali. Upamo, da do tovrstnih situacij v prihodnje ne bo prihajalo. Rešitev bi bila že, če bi vlada konstituirala Svet Vlade RS za študentska vprašanja, kjer imamo študenti s predstavniki vlade možnost izmenjati stališča o aktualnih temah in podajati soglasje k posameznim predpisom. Nujnost čimprejšnjega konstituiranja je minister dr. Žiga Turk obljubil že februarja, ko je bil na obisku na ŠOS-u, a do sedaj obljube še ni izpolnil.“

Kaj bo s študenti, ki se vozijo do izobraževalne ustanove in so na meji teh 5 km?

„Po kakšni ceni se bodo lahko vozili dijaki in študenti, ki so od izobraževalnega zavoda oddaljeni manj kot pet kilometrov, za zdaj še ni dorečeno. Prizadevamo si, da ne bi razlikovali med študenti, zato med ministrstvom, mestnimi občinami in ŠOS potekajo intenzivni pogovori, kako urediti sistem, da bo pravičen za vse.“

Kaj študente najbolj skrbi in kaj jim ni jasno?

„Pred začetkom šolskega oziroma študijskega leta dobimo precej klicev glede štipendij, bivanja, študentske prehrane in letos tudi glede prevozov. Zanima jih, kje lahko kupijo subvencionirane vozovnice, kakšna dokazila morajo prinesti s seboj, kako izpolniti obrazec …“

Vlado Kreslin je bil rojen 29. 11. 1953 v Beltincih in je vsekakor eden naših najpopularnejših pevcev in avtor številnih uspešnic. Njegova moč pa se poleg same glasbe nedvomno skriva v besedilih, ki se dotaknejo duše in sežejo do srca.

Kreslin piše besedila sam, kar pomeni, da je tudi dober pesnik. To prav tako potrjujejo njegove izdane pesniške zbirke in tudi prebiranje besedil uglasbenih pesmi brez glasbene spremljave.

Kreslin je s svojo glasbeno kariero začel leta 1970 kot bobnar v beltinski skupini Apollo, nato pa kot pevec nastopal z različnimi skupinami (Špirit group, Zodiac, Horizont, Sanje in Avantura) vse do leta 1980. Kmalu za tem se je pridružil skupini Martin Krpan, ki je po nastopu pred Bobom Dylanom na slovenskem stadionu leta 1991 razpadla. Nato se je Kreslin priključil Beltinški bandi, vzporedno pa je sodeloval še z drugimi glasbeniki. V začetku 90. let so nastali Mali bogovi, z njimi in z Beltinško bando na glasbenih odrih združuje lokalno in globalno.

Otroštvo je Vlado preživel v hiši v Beltincih, njegova mama Katarina je bila vzgojiteljica in računovodkinja v vrtcu, oče Milan računovodja in knjigovodja, po duši pa glasbenik. Vladov oče je nekoč celo igral v jazz ansamblu, pa tudi mati je bila po duši umetnica in je pogosto pela skupaj z očetom, kasneje se je skupaj z možem in sinom priključila Beltinški bandi.

Po osnovni šoli je Vlado nadaljeval izobraževanje na gimnaziji v Murski Soboti, nato pa je odšel na fakulteto v Ljubljano. Vlado Kreslin je za našo revijo spregovoril o letih, ko je odšel v prestolnico po dodatno znanje in izobrazbo, hkrati pa je uspešno manevriral tudi med družabnim življenjem, glasbo in odrskimi nastopi.

Kaj je vplivalo na vašo izbiro študija, na podlagi česa ste se odločali?

Po končani gimnaziji v Murski Soboti sem se odločil za študij v Ljubljani predvsem zaradi tega, da odletim iz domačega gnezda, da vidim širni svet, predvsem pa doživim novo muziko, ki je odmevala iz njega. Pravzaprav sem v začetku nasedel očetu, ki mi je svetoval, naj grem študirat zunanjo trgovino, če želim videti svet.

Kako ste preživljali vaša študijska leta, kako se jih spominjate?

Tako ali tako me je zanimala samo rock glasba in potovanja. Po nekaj mesecih sem ugotovil, da ekonomija ni zame in opustil študij. Delal sem preko študentskega servisa in v Avstriji, potem pa poleti štopal po Evropi. Jeseni sem se nato vpisal na Filozofsko fakulteto.

Na kakšen način ste se zabavali? S čim ste se ukvarjali v prostem času? Kako pa ste usklajevali študij in nastope?

Ko smo žurali, smo s kitarami krožili med Študentskim naseljem, Kolegijem, Ilirsko (medicinci) in FSPN-jem (današnji FDV), ob sobotah pa so se v nabito polni Menzi Študentskega naselja odvijali legendarni plesi. To so bili v resnici koncerti največjih jugoslovanskih rock bandov (Yu grupa, Time, Indexi …). Vsako soboto sem medlel pod odrom, čez nekaj let pa že na njem s skupino Horizont. In potem je šlo vzporedno – muzika in študij germanistike.

Kje opažate največjo razliko med študenti v vašem času in današnjimi generacijami?

Zelo težko je primerjati študentsko življenje moje generacije z današnjim. Ko sem se leta 1972 vselil v Akademski kolegij, so  iz sob ravno metali peči na premog, iz Prekmurja si se z avtobusom vozil v Ljubljano štiri ure in pol … V novejšem času je eden večjih problemov študentskih naselij parkirni prostor, žal pa je to tudi čas, ko diploma še ne pomeni službe, ko je bolestna tekmovalnost  iz učilnic izgnala še najbolj humano vezno tkivo šolskega kolektiva  – prišepetavanje.

Če bi bili vi profesor, kako bi izgledala vaša predavanja?

Kakšen profesor bi bil, če bi bil? Haha, nekaj let sem bil učitelj na osnovni šoli, upam, da ne slab. Pred leti sem gostoval na ameriški univerzi Yale, kjer sem preživel nekaj dni. Odnosi med študenti so tam nepredstavljivo neposredni za naše razmere. Profesorji so študentom na razpolago praktično noč in dan in na predavanju nikdar ne zazija boleča tišina, ko predavatelj vpraša, a ima kdo še kakšno vprašanje. Usujejo se  v obojestransko zadovoljstvo. Če bi bil profesor, ne bi bil rad profesor s tišino.

Sanda Gajsar

Skrita koda: 9M2ev