Art tečaji!

Informativni dan je v petek 10. 2. 2012 med 10. in 18. uro ter v soboto 11. 2. 2011 med 10. in 12. Na šoli so vam pripravili razstavo del njihovih tečajnikov in presenečenje. Odgovarjali bodo na vaša vprašanja povezana z vašim likovnim študijem ter vam svetovali kako se pripraviti na zahtevni sprejemni izpit.

Vsi, ki nas boste v času informativnih dnevov obiskali PREJMETE DARILNI BON* v vrednosti 20 EUR . ) *DARILNI BON v vrednosti 20 EUR lahko izkoristite do 29.2.2012 pri nakupu vseh tečajev, ki so razpisani na njihovi internetni strani http://art-tecaji.com/novi-termini/. Darilni bon je namenjen fizičnim osebam pri plačilu tečaja na šoli z gotovino.

Informativni dan na Univerzi v Novi Gorici

Univerza v Novi Gorici bo v petek, 10. februarja 2012 in v soboto, 11. februarja 2012 v okviru Informativnega dneva predstavila študijske programe 1. in 2. stopnje Fakultete za znanosti o okolju, Poslovno-tehniške fakultete, Fakultete za aplikativno naravoslovje, Fakultete za humanistiko, Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo ter Visoke šole za umetnost vsem, ki se zanimajo za študij na tamkajšnji univerzi.

Podrobnejše informacije o lokacijah in urah posameznih predstavitev so na voljo na spletni strani: http://www.ung.si

 

 

Študij v tujini

Pozdravljeni,

sem Ana, absolventka na eni izmed fakultet Univerze v Ljubljani. Lansko študijsko leto sem se prijavila na Erasmus prakso, ki naj bi jo začela z letošnjim februarjem. V Erasmus formular sem navedla, da bom prakso opravljala v Barceloni, Španija, vendar takrat še nisem vedela, v katerem podjetju ali organizaciji bi prakso lahko opravljala. Na fakulteti so se strinjali, da prakso opravim v tujini, na Univerzi v Ljubljani pa so mi prakso odobrili in mi zanjo tudi že obljubili štipendijo.

Kupila sem že letalske karte in si rezervirala tri proste mesece za opravljanje Erasmus prakse, vendar se je pojavil problem, da prakse nikakor ne morem najti. Čeprav sem v zadnjih tednih v Barcelono poslala že veliko e-mailov in pisala tudi na njihovo fakulteto, z njihove strani še vedno ni odgovora. Skrbi me, da je največji problem neznanje španščine oz. katalonščine, z njihove strani pa slabo razumevanje angleščine.

Na vas se obračam s prošnjo, da mi pomagate pri iskanju prakse. Ali imate kakršnekoli kontakte, na katere bi se morda še lahko obrnila po pomoč, da bi postopek čim hitreje stekel? Zaradi izteka absolventskega staža lahko prakso zamaknem samo za kakšen mesec, v nasprotnem primeru sploh ne bom mogla iti …

Prav tako me zanima, ali obstaja še kakšna druga študijska praksa, ki bi jo lahko koristila, ko s študijem že zaključim.

Za kakršnokoli pomoč se vam najlepše zahvaljujem.

Pozdravljena Ana,

hvala, da si se s svojimi vprašanji obrnila na nas, in naj te pohvalimo, da si že uredila prve formalnosti glede pridobitve Erasmus prakse. Za Erasmus prakso velja, da si moraš prakso najti sama in se tudi sama dogovoriti glede vseh formalnosti v zvezi z mentorjem, urnikom, morebitnim plačilom v tujini itd. To je tudi glavna odgovornost, ki jo prevzameš s tem, ko se prijaviš na prakso. Prav zaradi tega je potrebno že veliko več kot pol leta vnaprej navesti državo, mesto in po možnosti tudi podjetje oz. organizacijo, kjer naj bi se zaposlila. Vendar pa so na Univerzi v Ljubljani dovolj prilagodljivi in sprejemajo tudi naknadne spremembe, če se z izbrano organizacijo ne bi vse izšlo tako, kot si študent zamisli.

Čeprav si se pri iskanju prakse očitno že precej potrudila, to včasih žal še ni dovolj. Pogosto se zgodi, da podjetja ne odpisujejo (tujim) študentom. Za to obstaja več možnih razlogov:

– možno je, da so tvoj e-mail sicer prebrali, ampak žal ne iščejo praktikantov;

– prav verjetno je, da sploh niso upoštevali sporočil, ki so prispela v angleškem jeziku

– ali pa so zaradi tekočega dela tvojo ponudbo preprosto spregledali.

V pomoč pri iskanju prakse so na voljo tudi nekateri spletni iskalniki, npr. Global placement, ki jih najdeš na spletni strani Univerze v Ljubljani (povezava: http://www.uni-lj.si/mednarodne_izmenjave/program_socrates_erasmus/aktualne_ponudbe_za_opravljanje_erasmus_studijskih_praks.aspx). Lahko se prijaviš tudi v sistem AIESEC (http://www.aiesec.org/slovenia/), kjer ti bodo pomagali najti študijsko prakso, vendar je ta storitev plačljiva in boš morala predhodno opraviti uvodni seminar, ki ga organizira društvo AIESEC. Na Študentski svetovalnici zaenkrat še nimamo portala, ki bi omogočil iskanje prakse v tujini – tak projekt bi bil sicer zelo koristen, vendar je pregled nad praksami v tujini zelo težko pridobiti.

Priporočam ti, da narediš nekaj od naslednjega:

1. Kot si že ugotovila, je možno, da so tvoji e-maili romali v smetnjake zaradi jezikovnih ovir. Ali morda poznaš koga, ki govori špansko oz. katalonsko? Če ti je kdo pripravljen pomagati sestaviti oz. prevesti uvodni e-mail, lahko le-tega ponovno pošlješ na vse organizacije, ki si jim v preteklosti že pisala. Priporočljivo je tudi preveriti, ali so sporočilo prebrali, poklicati tja osebno itd. Vztrajnost se vsekakor izplača!

2. Prakso lahko vseeno poskusiš najti osebno. Glede na to, da si že kupila letalske karte, lahko vseeno odpotuješ v Barcelono in poskušaš organizacije, ki jih imaš izbrane kot potencialne kandidatke, prepričati v živo. Dobro bi bilo, da jih predhodno tudi pokličeš in se pozanimaš, če so dobili tvoje sporočilo. Pri tem se moraš zavedati, da boš lahko dobila izplačano Erasmus štipendijo šele, ko na Mednarodni pisarni UL prejmejo potrdilo o odobreni praksi od bodočega delodajalca. Svojo situacijo vsekakor predhodno pojasni pri Službi za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana.

Če ti vseeno ne bo uspelo pravočasno najti prakse in ne boš mogla koristiti Erasmus štipendije, so ti tudi po diplomi še vedno na voljo druge oblike prostovoljnega dela oz. študijske prakse v tujini:

– European Voluntary Service (EVS – http://www.evs.si/sl) – Zavod Voluntariat (spletna stran: http://www.zavod-voluntariat.si/projekti_evs.html) ima na spletni strani povezavo na iskalnik EVS praks v tujini (http://ec.europa.eu/youth/evs/aod/hei_en.cfm), nudijo tudi veliko informacij in pomoči v zvezi s to obliko prostovoljnega dela. Delo lahko traja od dveh do dvanajst mesecev, nanj pa se lahko prijavijo mladi do 30. leta. V zameno za prostovoljno delo dobi posameznik brezplačno prebivališče in manjšo žepnino za hrano in prevoz.

– AIESEC praksa (http://www.aiesec.org/slovenia/) – Gre za obliko prakse, ki jo lahko opravljajo mladi do 30. leta. Prakse se izvajajo na najrazličnejših področjih (izobraževanje, razvoj, ekonomija, …), odvisno od tipa prakse so praktikantom kriti le nekateri stroški (bivanje pri razvojnih praksah) oz. praktikanti dobijo tudi manjše plačilo (pri praksah v podjetjih). Vendar pa se AIESEC prakse izvajajo globalno in ne samo v Evropi.

– Leonardo da Vinci (http://www.cmepius.si/vzu/leonardo.aspx) – Del programa Vseživljenjskega učenja omogoča izmenjavo mladih diplomantov in pridobivanje praktičnih sposobnosti v tujini. Podobno kot program Erasmus nudi manjšo štipendijo, vendar je prav tako potrebno predhodno poiskati pošiljatelja (domače podjetje ali organizacijo, ki te pošlje na prakso v tujino).

Upam, da ti bo moj odgovor v pomoč, sicer se lahko ponovno obrneš na nas po telefonu, e-mailu ali forumu. Veseli bomo tudi tvojega obiska v Študentski hiši SRCe na Židovski stezi 6 ali na Kersnikovi 4 v času uradnih ur.

Nikakor ne vrzi puške v koruzo – prepričana sem, da se ti bo vztrajnost pri iskanju poplačala.

Lea Kristan, svetovalka za študij v tujini, Zavod Študentska svetovalnica

Pustne vragolije po Sloveniji

Pustovanje je praznik veselja, odganja zimo in prinaša pomlad ter s tem lepše in daljše dni. V Sloveniji imamo ohranjenih veliko starih pustnih običajev. Nekatere maske so celo prepoznavni znak pokrajine ali mesta.

V preteklosti je bilo pustovanje povezano z vaškimi običaji, danes pa poteka v obliki mestnih karnevalskih sprevodov in plesov v maskah. Obiščite kakšno izmed njih in se ponorčujte iz zime.

Ptujsko kurentovanje

Najbolj znana pustna povorka v Sloveniji je prav gotovo kurentovanje na Ptuju. Kurent ali korant je najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Z zvonjenjem in skakanjem kurent privablja v deželo pomlad in prinaša dobro letino. Oblečen je v ovčji kožuh, okrog pasu ima verigo z zvonci, na nogah gamaše, obut je v težke čevlje, na glavi ima kapo oziroma masko, k njegovi opravi pa sodi še ježevka.

Kurentovanje se je začelo s sprevodom tradicionalnih pustnih mask iz Markovca leta 1960. Kmalu je priljubljena prireditev dobila mednarodne razsežnosti. Osrednji dogodek je sprevod tradicionalnih pustnih mask in karnevalskih skupin na pustno nedeljo popoldan. Na večdnevni prireditvi si lahko ogledamo nastope tradicionalnih pustnih skupin, pokop pusta itd. Letošnje kurentovanje bo v znamenju številnih presežkov. Pod geslom ‘Etno dediščina povezuje celine' z glavnima temama etnološka dediščina in mednarodno povezovanje bo prireditev razdeljena na tri vzporedno potekajoče festivale: EtnoFest, KarnivalFest in ArtFest. V mestu bo potekalo srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask sveta, t. i. Prvi medcelinski EtnoFest. Lahko si bomo ogledali maske iz kar 18 različnih držav sveta, med njimi tudi eksotične like iz Senegala, Nove Zelandije in Brazilije. Obiskovalci bodo deležni skupno kar 150 različnih prireditev, razstav, predavanj in koncertov.

Podroben program: http://www.kurentovanje.net/.

Cerkljanski laufarji

Prav tako posebno in zanimivo je pustovanje v Cerknem, kjer poteka po nenapisanih pravilih, ki so se z ustnim izročilom prenašala iz roda v rod in segajo v 13. oziroma 14. stoletje. Posebnost cerkljanskih laufarjev so naličja, t. i. lesene larfe, izrezljane iz lipovega lesa, ki preganjajo zimo. Osrednji lik predstavlja pust, ki simbolizira zimo in je kriv za vse, kar se je v preteklem letu slabega, neumnega ali nespametnega zgodilo. Zato je obsojen na smrt z »botam«. Na pustno nedeljo sodnik cesarsko-kraljeve sodnije pustu pred zbranim občinstvom prebere obtožnico. Pust večkrat pobegne in se skuša izogniti procesu, a ga seveda najdejo. Po končanem zborovanju ga do torka, ko mu dokončno izrečejo kazen, priprejo. Zanimiva je obsodba v starem cerkljanskem narečju. Druge maske so še ta krastov, ta loparjev, ta žleht, ta star in ta stara, ta smrekov, ta bršljanov in marjetica, ta kožuhov, ta slamnat, ta košev, ta žakljev, gospod in gospa, ta perjcv, lamant, ta pijan in ta pijana, ta divji in ta ličnat.

Več informacij: http://www.laufarija-cerkno.si/.

Cerkniški Butalci in Uršula

Zelo priljubljeno je pustovanje v Cerknici. Na debeli četrtek bo potekalo žaganje babe, sledi butalski petek, sobotno pustovanje ter veliki nedeljski pustni karneval. V ponedeljek sledi pustni počitek oziroma butalsko premišljevanje, v sredo pa pogrebne svečanosti z upepelitvenim ceremonialom ob pokopu pusta. Ogledamo si lahko tradicionalno coprnico Uršulo, ščuko velikanko, Butalce, maškare Bovec, Vrsno in Bilje itd.

Več informacij in podroben program: http://www.cerknica.net/pust/.

Številna pustovanja po Sloveniji

Veliko pustovanj in pustnih običajev je tudi po drugih krajih Slovenije. V Idriji poteka Graparski festival, katerega maskota je krava. V Kostanjevici na Krki, dolenjskih Benetkah, poteka Šelmarija s ponedeljkovim občnim zborom in izvolitvijo vlade imenovane Prforcenhaus. V Prekmurju poteka na pustno nedeljo v vaseh, kjer se v prejšnjem letu ni poročil noben fant ali dekle, »borovo gostüvanje« (poroka). V Brkinih in Čičariji, v vaseh Podgrad, Javorje in Hrušica poteka pustni običaj pod imenom škoromatija.

Ksenija Gider

OČISTIMO SLOVENIJO (tudi v) 2012!

Po lanski izjemno uspešni okoljski akciji ‘Očistimo Slovenijo v enem dnevu!', v kateri se je angažiralo 13,5 % prebivalcev Slovenije, je letos čas za ponovitev, in sicer v drugačni, širši dimenziji.

24. marca 2012 bo drugič v zgodovini Slovenije organizirana vseslovenska prostovoljska okoljska akcija.

Okoljska akcija ‘Očistimo Slovenijo 2012' ni enodnevni projekt; velik del je namreč narejen že pred 24. marcem. Prostovoljci do pomladi na terenu popisujejo nelegalna odlagališča odpadkov, s čimer prispevajo k boljši organizaciji same čistilne akcije.

24. marca bo ‘dan D' – takrat bodo udeleženci odstranjevali odpadke s teh nelegalnih odlagališč. Poleg tega bodo očistili tudi okolice šol, vrtcev, naselij in sprehajalnih poti.

Organizatorji so se odločili, da bo letošnja izvedba vseslovenske čistilne akcije, ki bo 24. marca 2012, potekala v sklopu globalne čistilne akcije z nazivom ‘Očistimo svet 2012' (World Cleanup 2012).

Naslov spletne strani, na kateri je moč najti vse v zvezi s čistilno akcijo (in še mnogo drugih zanimivih informacij) je www.ocistimo.si.

Skupni cilji projekta so, kot piše na www.ocistimo.si, odstranjevanje nezakonito odloženih odpadkov, združevanje in ozaveščanje ljudi. Priprave trenutno potekajo v več kot 80 državah sveta, cilj globalnega projekta pa je povezati prostovoljce v vsaj 100 državah sveta, ki bodo iz narave odstranili preko 3 milijone ton odpadkov in pomagali ustvariti svetovni register odlagališč nelegalno odloženih odpadkov. Projekt Očistimo svet 2012 (World Cleanup 2012) bo sestavljen iz vrste enodnevnih čistilnih akcij na ravni držav ali velikih mest, te pa se bodo zvrstile od 24. marca do 25. septembra 2012.
Ideja za ta projekt je zrasla iz državljanske pobude Let’s Do It!, ki je 3. maja 2008 v Estoniji povezala 50.000 prostovoljcev, da so v samo 5 urah na območju celotne države odstranili iz narave 10.000 ton odpadkov (v običajnih okoliščinah bi država za to potrebovala 3 leta in več kot 22 milijonov EUR). Video posnetek o modelu enodnevnega čiščenja države se je virusno razširil po spletu, projekt pa je doslej ponovilo že 15 držav. V čistilnih akcijah je skupno sodelovalo že več kot 2,4 milijona prostovoljcev in udeležba je v posameznih državah predstavljala od 4 do okoli 14 % prebivalstva. Slovenija je bila izmed vseh držav po udeležbi daleč najboljša, saj nas je sodelovalo 270.000, kar je 13,5 % prebivalcev.

Slovenski prostovoljci bodo tako letos del večmilijonske množice, ki bo od marca do septembra 2012 v svojih državah izvedla enodnevne prostovoljske čistilne akcije v preko 70 državah vsega sveta.

Na spletni strani www.ocistimo.si so zapisani cilji slovenskega projekta:
1. 23. in 24. marca 2012 povezati 250.000 prostovoljcev v skupni okoljski akciji
2. ozaveščati, izobraževati in opolnomočiti javnost na področju ravnanja z odpadki, vsak lahko spreminja svet
3. odstraniti iz narave 10.000 ton odpadkov oz. eno vrečo odpadkov na vsakega prebivalca Slovenije
4. krepiti sodelovanje v slovenski družbi – povezati 1.000 organizacij, da aktivno sodelujejo v projektu
5. krepiti prostovoljstvo v vseh segmentih družbe

Čistilna akcija je lansko leto povezala ogromno število ljudi in dokazala, da znamo stopiti skupaj, ko je to potrebno!

Tovrstna prireditev je neprecenljiva tudi v smislu krepitve zavesti življenja v skupnosti z drugimi ljudmi. Širok odziv na tako prireditev je morda pri starejših generacijah nekakšen nostalgičen spomin na ‘mladinske delovne brigade', ki so mladino celotne Jugoslavije pritegnile k delu za pospeševanje gospodarskega razvoja, gradnjo najrazličnejših objektov. Kaj takega je danes zaradi ustavne prepovedi prisilnega dela nedopustno, vendar to ni z vseh vidikov pozitivno, saj so bile tovrstne akcije pri mladini takrat večinoma dobro sprejete in slišati je marsikateri glas, kaj vse naj bi se zanimivega dogajalo ob samem primarnem namenu tovrstnih delovnih brigad. Le zakaj ne bi bilo tako tudi danes?

Angažirajte se in prispevajte svoj delež k čistejšemu okolju!

Blaž Božnar

PREVEČ SOLI ŠKODI!?

Ste tudi vi med tistimi študenti, ki jim je dan vedno prekratek za vse obveznosti. Dan ima 24 ur, a kaj ko študentu predavanja vzamejo polovico dneva, potem je tu še učenje in vožnja do fakultete in dneva je konec.

Ni časa?

To posledično pomeni, da študentje nimajo časa za vsakdanja gospodinjska opravila, recimo za kuhanje. Ker ni časa za pripravo zdravega obroka, posegajo po živilih, ki se jim med proizvodnjo najpogosteje dodaja precej soli. Sol se uporablja kot konzervans, študentje pa si želijo stvar čimbolj poenostaviti in svoj hladilnik založijo z živili, ki imajo daljši rok trajanja. Res je, da je enostavneje odpreti konzervo, jo pogreti in omako zliti čez testenine kot skuhati golaž, za katerega rabimo eno uro, samo da spražimo meso, da o ostalem postopku zgoščevanja itd. sploh ne govorimo. Res pa je tudi, da je v tistem hitrem pripravljenem golažu precej več soli kot v tistem, ki bi si ga skuhali sami.

 

O soli krožijo različne teorije

Od tistih ekstremnih, ki pravijo, da že 5 čajnih žličk pomeni smrtno dozo, do tistih malo manj ekstremnih, ki pravijo, da preveč slana hrana enostavno ni zdrava. Če sol ni zdrava, to še ne pomeni, da se ji moramo popolnoma odpovedati, saj jo v določenih količinah naše telo potrebuje. Znano je, da sol slabo vpliva na elastičnost ožilja in s tem ustvari prave pogoje za razvoj resne poškodbe, kar lahko vodi do ateroskleroze ter srčne ali možganske kapi. Študentje o teh rečeh še ne razmišljajo, a pri soli se je potrebno držati pregovora, da je bolje stvari v mladosti preprečiti kot jih v starosti zdraviti. Pravijo, da sol ubija počasi, zato pri naslednjem nakupovanju živil le pomislite, da je pametno vlagati v svojo zdravo prihodnost. Ni potrebno, da v nakupovalni voziček mečete le čipse, slane arašide, konzervirano hrano, že pripravljene obroke, … Najdite alternativo in kupite neslane oreške, suho sadje in mogoče le eno vrečko čipsa, ki si ga privoščite ob kakšnem posebnem dnevu.

V prekomernih količinah pomeni velike težave

Prekomerno soljenje vodi v bolezni in v nekaterih primerih tudi v smrt. Potrebno se je zavedati, da je okusna tudi hrana, ki ne vsebuje toliko soli, predvsem je potrebno svoje telo in brbončice navaditi na manj slane okuse. Navadite se, da si hrano kuhate sami. Tako boste lahko spremljali, kolikšno količino soli dejansko zaužijete. Sol uničuje naše srce, žile, kosti in še kakšen organ bi se našel, ki mu sol v velikih količinah naredi več škode kot koristi. Odločite se, sami boste vlagali v zdravje ali v bolezen. Vsak dan se izognite hrani, ki ima dodano veliko soli in lahko imate mirno vest, da že s tem vlagate v svoje zdravje. Odločitev je vaša, za lažjo odločitev pri nakupu manj slanih živil pa nekaj podatkov:

 

Sol se med proizvodnjo najpogosteje dodaja naslednjim živilom:

  • konzervirana hrana
  • že pripravljene polivke, omake, marinade
  • paštete
  • sladkarije
  • kruh
  • peciva
  • slani prigrizki
  • zelenjava v slanici
  • sir
  • hrenovke
  • suho meso, suhe salame, pršut, …

Minerali …
Kljub slabi luči, ki pada na sol, lahko na sol gledamo tudi z druge strani. Sol vsebuje minerale, brez katerih naše telo ne bi moglo preživeti. Pomanjkanje teh mineralov se hitro pokaže ob aktivnostih, saj je takrat izguba vode in mineralov skozi pot velika. Pri tem se najpogosteje pojavljajo krči, ki se jih lahko odpravi s pravo količino zaužite soli. Znano je tudi, da ljudje manj slano hrano zaužijejo v večjih količinah, kar vodi tudi v večjo konfekcijsko številko. Argumentov za in proti je kar nekaj. O svojem zdravju odločate sami, a najbolje je, da v nobeni stvari ne pretiravate, da sol uživate v normalnih količinah in se slanim prigrizkom enostavno izogibate. Pozanimajte se o alternativah, ki nadomestijo navadno sol. Obstaja tako imenovana zdrava sol, ki ima bolj pestro sestavo mineralov in je zato bolj priporočljiva v prehrani, zadnje čase se veliko govori tudi o himalajski soli. Alternativ je torej kar nekaj, odločitev je samo vaša, odločite se pametno.

 

Tjaša Ruparčič

Poleti v tujino – na delovne počitnice!

Za pridobivanje novih znanj lahko študentska leta izkoristiš tudi na drugačen način: združi delo, zabavo in potovanje. Iz tipičnega turista se spremeni v poznavalca novega mesta ali države in se po izkušnje in dogodivščine odpravi na poletno delo v ZDA, kadarkoli v letu pa v Kanado, Avstralijo, Novo Zelandijo, London, Španijo, na Portugalsko ali v Italijo.

 

Pridobil boš neprecenljive delovne izkušnje, izboljšal znanje tujega jezika, spoznal številne nove prijatelje z vsega sveta in se ob tem tudi neizmerno zabaval. Domov pa se boš vrnil bogatejši za neprecenljiva spoznanja, poln novih idej in energije.

 

Delo v tujini odpira tudi nešteto vrat v prihodnost in so odlična referenca pri kasnejšem iskanju redne zaposlitve. Prijave za odhod v ZDA vsako leto potekajo do februarja, za ostale destinacije pa se lahko prijaviš kadarkoli, dva do tri mesece pred odhodom. Več informacij najdeš na www.staljubljana.com.

Odrasli slušatelji DŠBB se s poezijo predstavijo že v petek

Dramska šola Barica Blenkuš in slušatelji skupine Odrasli-nadaljevalni vabijo v petek, 3. februarja 2012, ob 19.30 na Večer poezije v prostorih DŠBB na Rozmanovi 12 v Ljubljani. Predstavili se vam bodo z interpretacijo poezije Toneta Pavčka in enim samostojnim avtorskim projektom.

Slušatelji pod mentorstvom pedagoginje in igralke Barbare Žefran so že ob začetku šolskega leta izrazili veliko željo po ustvarjanju produkcij za vse dramske navdušence, zato se vam bodo letos predstavili kar dvakrat. Svoje polletno delo in pridobljeno znanje bodo predstavili z interpretacijo poezije prihajajoči petek. V naslednjega pol leta pa se bodo pripravljali na zaključno produkcijo, s katero se bodo predstavili konec maja na že 22. Malem festivalu zaključnih predstav.

Skupino Odrasli-nadaljevalni sestavljajo Petra Balažič, Lara Bunta Črnigoj, Urša Dolinar, Ajet Kevrić, Tanja Kovjenić, Nina Mestek, Luka Plečnik, Jasna Plestenjak, Špela Popit Prelogar, Erika Rerečić, Luka Skrbinšek, Alenka Vidic, Tina Zabukovec in Alenka Zdešar, spoznali pa jih boste lahko že v petek.

Vstop na dogodek je prost. Vljudno vabljeni!

DANCE REPUBLIC FESTIVAL 2012

*HARDWELL* Novinec, ki ga je greh spregledati

Če v koledarju še niste označili datuma 22. junij, potem je skrajni čas, da to storite v tem trenutku. Poletje se uradno začne z Dance Republic Festivalom 2012, ki tudi tokrat ne bo razočaral.

Organizatorji so na socialnem omrežju Facebook že opozorili na prihod komaj 23-letnega Nizozemca, ki sliši na ime Hardwell. Potencial mladeniča so opazili mnogi, med drugim tudi Tiësto, ki je v Ljubljani leta 2009 pod okriljem organizatorja Dance Republic napolnil Gospodarsko razstavišče, in ga je minulo poletje celo popeljal na svojo poletno turnejo.

 

*DJ MAG je HARDWELLa proglasil za novinca z izjemnim potencialom in enega vodilnih didžejev nove generacije, ki ga ne smemo spregledati.*

 

Naj bo pesem Encoded za glasbeno podlago v sredo, 1. februarja, ko se tudi uradno začne predprodaja vstopnic: http://www.youtube.com/watch?v=JHOX-T5FNI4.

 

Informacije o vstopnicah:

Predprodaja vstopnic za dogodek – DANCE REPUBLIC FESTIVAL 2012 – se prične v sredo, 1.februarja 2012.

VSTOPNICE:
Pripravili smo enkratno obiskovalcem prijazno vstopnino! Prve vstopnice bodo na voljo v ekskluzivni predprodaji od 9. ure naprej, po ceni 15€, samo v agenciji Supra Travel, Slovenska 6, v Ljubljani.

REDNA PREDPRODAJA se prične v sredo, 1. februarja 2012 ob 10. uri, na spodaj navedenih prodajnih mestih. Cena vstopnice je *18€. *Navedena cena velja do 4.3.2012. Kasneje se bo cena vstopnice dvigovala skladno z razprodajo določenega kontingenta.



Predprodajna mesta po Sloveniji: 
- EVENTIM poslovalnice 
- PETROL servisi 
- BIG BANG trgovine 
- KOMPAS poslovalnice 
- SUPRA TRAVEL poslovalnica (Slovenska cesta 6, Ljubljana)

 

VSTOPNICE NA DAN DOGODKA:
Cena vstopnice na dan dogodka bo 35€.

AXWELL SHOWCASE

Axwell @ Ambasada Gavioli, petek 3. februar 2011

Avdio datoteko si lahko pretočite tukaj:

www.sendspace.com/file/rgxthf

 

Swedish House Mafia – One

TV Rock ft Rudy – In The Air (Axwell Remix)

Temper Trap – Sweet Disposition (Axwell & Dirty South remix)

Axwell ft. Errol Reid – Nothing But Love (Axwell vs. Daddy's Groove Remix)

Michael Calfan – Resurrection (Axwell's Recut Club Version)

Swedish House Mafia vs Knife Party – Antidote

Axwell – Heart Is King

Axwell, Ingrosso, Angello & Laidback Luke – Leave The World Behind

David Tort ft. Gosha – One Look (Axwell vs. Dimitri Vegas & Like Mike Remix)

Axwell, Sebastian Ingrosso – Together

Coldplay – Every Teardrop Is A Waterfall (Swedish House Mafia Remix)

Swedish House Mafia vs. Tinie Tempah – Miami 2 Ibiza (Extended Vocal Mix)

Nanchang Nancy ft. Prok & fitch – Walk With Me (Axwell vs. Daddy's Groove remix)

Sunfreakz ft. Andrea Briton – Counting Down the Days (Axwell remix)

Axwell ft. Steve Edwards – Watch The Sunrise (Vocal Dub)

Jerry Ropero & Denis The Menace pres. Sabor ft. Jaqueline – Coracao (Axwell Mix)

Mambana – Libre (Axwell Vocal Mix)

Faithless ft. Cass Fox – Music Matters (Axwell Remix)

Axwell – Feel 4 Glory (Dimitri Vegas & Like Mike Mashup)

Axwell – Feel The Vibe (Till The Morning Comes) (Vocal Club Mix)

Supermode – Tell me why

Axwell vs. Avicii – I Found U Street Dancer (G.Reg Bootleg)

C-Mos – 2 Million Ways (Axwell Remix)

 

 

Tandem S.e.c.r.e.t. Disco, v postavi DJ DeeJake in MC Gizzy, ustvarja istoimensko radijsko oddajo z elektronsko glasbo, ki se je na valovih Radia Capris, Radia Hit in več spletnih radiev že odvrtela v preko 300 epizodah. Dejavna sta tudi na plesiščih, na njunih zabavah je zamigalo že preko 150.000 obiskovalcev. Med domačimi ljubitelji elektronske glasbe izstopata tudi po tem, da ustvarjata veliko bootlegov in editov, lani pa sta izdala avtorski prvenec Dirty Swingers, za katerega že nastaja tudi videospot.

www.secret-disco.com
www.facebook.com/secretdisco69
http://soundcloud.com/letmeentertainyou