Fundacija Solidarnostni sklad Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) je v začetku oktobra objavila razpis, s katerim bo v študijskem letu 2006/2007 socialno ogroženim študentom namenila 15,1 milijona tolarjev pomoči. “Sredstva iz razpisa so namenjena študentom za plačilo bivanja in prehrane med študijem. Opozoriti moramo, da lahko študenti zaprosijo le za eno obliko pomoči. Solidarnostni sklad ŠOUM podeljuje finančno pomoč socialno najbolj ogroženim študentom Univerze v Mariboru,” nam je povedala Lidija Novak, predstavnica za stike z javnostjo na ŠOUM-u. Solidarnostni sklad bo finančno pomagal 80 študentom pri plačilu bivanja v študentskih domovih v Mariboru (tudi v zasebnem domu Tomi) in Kranju. Študentje bodo dobili 12.000 tolarjev subvencije, razliko do polne cene študentske sobe pa krijejo sami. Za plačilo bivanja v študentskih domovih je na voljo skupno 8.640.000 tolarjev. Preostanek sredstev v vrednosti 6.480.000 tolarjev bo sklad namenil za plačilo stroškov nesubvencioniranega dela študentske prehrane, t.j. študentskih bonov, do česar bo prav tako upravičenih 80 prosilcev.
OKS nadaljuje s štipendiranjem
Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS), Ministrstvo za šolstvo in šport ter Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji od leta 1999 podeljujejo štipendije za slovenske športnike in športnice. Rok za oddajo vlog za pridobitev štipendij za šolsko in študijsko leto 2006/07 se je iztekel 30. septembra, na OKS pa pričakujejo, da bo število štipendistov podobno lanskemu, ko je štipendije prejemal 301 športnik. Štipendije se gibljejo med 44 in 55 tisočaki za srednješolce ter med 66 in 80 tisočaki za študente. Največ štipendistov je starih od 17 do 21 let, med njimi pa so tudi športniki iz kolektivnih športnih panog.
Podjetniški inkubator mariborske univerze dobil nove prostore
Mariborska univerza je bogatejša za nove prostore, ki jih je ob peti obletnici obstoja dobil njihov podjetniški inkubator Tovarna podjemov. Projekt je nastal s pomočjo evropskih sredstev iz programa Phare, z njim pa si je inkubator zagotovil infrastrukturo za nemoteno opravljanje dejavnosti. Novi prostori vključujejo pisarne za inkubirana podjetja, svetovalce,
tehnično dobro opremljeno učilnico, sejno sobo ter osrednji prostor z delovnimi postajami, ki omogočajo dostop do informacijskih baz in delovno okolje za pripravo poslovnega načrta.
Protest Filozofske fakultete
Filozofska fakulteta je v začetku študijskega leta na svojih spletnih straneh objavila odločitev dekana Božidarja Jezernika, da odpade načrtovani začetek pedagoškega procesa, ker “pristojni niso zagotovili prostorov, nujno potrebnih za izvajanje vseh razpisanih študijskih programov.”
Univerza v Ljubljani in Filozofska fakulteta sta kasneje vendarle našli rešitev glede prostorske stiske fakultete, zaradi katere so sprva več kot 8000 študentom fakultete odpadla vsa predavanja. Manjkajoče prostore so fakulteti začasno zagotovili na rektoratu. Kot so v sporočilu za javnost pojasnili v službi za stike z javnostmi Univerze v Ljubljani, pa je bilo jedro zapleta dejstvo, da je država odstopila od podpisanega pisma o nameri o rešitvi stiske Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani iz leta 2003, Filozofska fakulteta pa je ocenila, da ponujene začasne rešitve za izvajanje programov zahodnoslovanskih jezikov niso primerne.
Promocija Bruca
Revija Študent je že osmo leto zapored pripravila posebno izdajo Bruc, ki smo jo namenili vsem novopečenim študentom. Za skupno akcijo obveščanja smo se tokrat odločili s podjetjem Moja kariera, ki je v posebni brošuri bruce opozorila tudi na možnosti poznejšega zaposlovanja. Za distribucijo na večini ljubljanskih fakultet je poskrbelo 60 študentov, ki smo jih pravočasno obvestili o vseh operativnih in vsebinskih poudarkih brošure. Tako so bruci v ponedeljek pri podelitvi indeksov dobili vse potrebne informacije o študiju, dodatnem izobraževanju, prehrani, delu in dodatnih aktivnostih, ki jih študij in čas omogočata. Še en dokaz, da revija Študent vsako leto sproti skrbi in osvešča bruce pravočasno.
Kambodža-skrivnostni Ankor Wat
V Bankoku na Kaosanu sva uredila še zadnji vizi, ki sva ju potrebovala za nadaljevanje poti. Naslednji dan sva zaužila vsak svoj “fried rice” na tajskem ozemlju ter se vkrcala na avtobus, ki je bil namenjen do tajsko – kamboške meje.
Na meji sva naletela na zanimive prizore – asfaltirana cesta naenkrat izgine, tuk-tuke zamenjajo ročne rikše, lokalni dobičkarji naju napadejo in nama ponujajo vizo in prevoz. Ignorirava jih in se odpraviva do imigracijskega okenca, izpolniva formularje in poleg potnega lista predloživa vsak po 20 dolarjev, kot piše na tabli. “Welcome to Cambodia,” nama reče še zadnji uradnik, s katerim imava opravka. Po birokratskih formalnostih sedeva na drug avtobus in po cesti, ki si komajda zasluži svoje ime, sledi 150 kilometrov dolga pot v Siem Reap.
Ankor Wat
Siem Reap je mesto, kjer se nahaja največja znamenitost Kambodže, Ankor Wat. Templji, ki so spomin na veličastno civilizacijo, danes veljajo za eno največjih arheoloških najdbišč na svetu. Številne zgradbe in templji pričajo o starodavni kulturi. Na začetku 11. stoletja je imelo mesto milijon prebivalcev in je gotovo bilo čudovita prestolnica vse Azije. Cvetelo je do 14. stoletja, ko so vanj vdrli tajski bojevniki. Mesto so požgali, prebivalci so ga leta 1430 zapustili in počasi je utonilo v pozabo. Džungla je prerasla skoraj vse stavbe in templje. Leta 1860 so jih ponovno odkrili in začeli odkopavati, leta 1987 so pričeli s celovito obnovo. To ogromno starodavno civilizacijsko gmoto templjev si lahko ogledate s taksijem, kar stane od 15 do 20 dolarjev, s tuk-tukom za 10 dolarjev in z moped taksijem za 6 dolarjev na dan. Za tiste, ki radi kolesarijo, so na voljo tudi kolesa, ki jih najamete za 2 dolarja na dan. Ker sama nisva športne narave, sva izbrala drugo najugodnejšo varianto, ki se nama je hkrati zdela tudi najbolj udobna – moped taksi. Vstopnice za Ankor Wat se prodajajo pri glavnem vhodu, nama jo je že dan prej prinesel najin taksist, ki sva ga najela vnaprej. Cena enodnevne vstopnice je 20 dolarjev, za tri- ali petdnevno vstopnico boste odšteli 40 oziroma 60 dolarjev, zanjo potrebujete še fotografijo. Že dan prej imate vstop na razgledni tempelj Bakheng, ki je ob zahajajočem soncu najlepši za fotografiranje. Z dnevno karto je možno obiskati glavne templje, če pa bi želeli v bolj odročne in odmaknjene dele, boste potrebovali tridnevno vstopnico.
Verjetno ste si ogledali film Lara Croft: Tomb Raider, v katerem igra znana lepotica Angelina Jolie. Večina filma je bila posneta prav v Siem Reapu, v Ankorju. Zato tod najdete tudi številne bare, v katerih ponujajo cocktaile po imenu “Lara Croft Cocktail” ali “Cocktail Angelina”, ki so presenetljivo dobrega okusa.
Posledice vojne
Naslednja destinacija je bila glavno mesto Phnom Penh. V prestolnici ni veliko znamenosti, še tiste, ki so, so bolj žalostnega značaja. V sedemdesetih letih je bila Kambodža priča verjetno najbolj krvavemu poskusu iztrebljanja ljudi. Skrajni komunistični režim Rdečih Kmerov je bil neposredno kriv za smrt skoraj petine prebivalstva. Državljanska vojna je trajala vse do leta 1998, ko je končno napočil mir, še danes pa je moč videti malodušnost in zaprtost ljudi. Kljub vsemu se Kambodža počasi, a vztrajno uvršča na turistične zemljevide; največje zasluge za romanja popotnikov v to deželo ima nedvomno Ankor Wat, popularna tura pa so tudi “killing fields” – množična grobišča, kjer so Rdeči Kmeri na grozovit način pobijali domačine. V bližini so spremenili srednjo šolo v najbolj razvpit in krvav zapor v Kambodži, Tuo Sleng, znan tudi kot S-21, kjer so mučili in pobili več kot 16.000 ljudi. Danes je ta kraj muzej, za domačine predstavlja poduk prihodnjim generacijam.
Po desetletjih vojn je kamboško gospodarstvo eno najslabše razvitih na svetu. Tri četrtine prebivalstva se preživlja s kmetijstvom, industrija je zaradi nelagodja tujih investitorjev zelo šibka, prav tako infrastruktura. Slabo organizirana državna uprava, ki trpi zaradi korupcije, nima vpliva na sivo in črno ekonomijo. Medtem ko si eni polnijo žepe, podeželsko prebivalstvo večinoma životari v revščini. Državo močno načenja tudi nenadzorovano izsekavanje gozdov: drag les, kot je mahagoni, izvažajo in prodajajo v tujino, predvsem na Tajsko in Malezijo. Količina posekanega gozda daleč presega letno prirast, zato bodo posledice kmalu katastrofalne.
Krut ostanek vojne vihre je na milijone pehotnih min, ki so raztresene po vsej deželi. Vsaka hoja izven označenih poti je izredno nevarna in povsem na lastno odgovornost. Priče so mnogi invalidi, ki prosjačijo in beračijo na ulicah.
Zaradi kupov zastarelega orožja, ki je ostalo od državljanske vojne, pa Kambodža ponuja tudi eno najbolj nenavadnih turističnih atrakcij daleč naokoli. V stari vojašnici vam je na voljo pestra ponudba: streljate lahko z brzostrelko, celo vrsto pištol, mečete lahko tudi bombe. Na ceniku se najde prav vse – od avtomatskih pušk do protiletalskih topov. Streljate lahko v kokos, razne embalaže ali v kokoš, za 200 dolarjev lahko ustrelite z “bazuko” v živo kravo. Midva tega nisva počela, vi tudi ne bi, kajne? Ideja, kako privabiti popotnike, pa je vsekakor zanimiva.
Kambodža je prežeta z lepotami čisto drugačnih razsežnosti in vredno jih je spoznati. Če želite okusiti potovanje, ki še ni obremenjeno z industrijskim pridihom množic turistov, bo ta del Jugovzhodne Azije kot nalašč za vas.
Darin Geržina
Kdo si upa trditi, da…?
Kdo si upa trditi, da poletje ni najlepši letni čas? In le kdo se lahko upre brezskrbnemu popoldanskemu posedanju ob kavici in opazovanju mimoidočih mladenk, študentk, uradnic, dobro ohranjenih mamic, katerih prenapete majčke kar vabijo k oči željnim limonicam, breskvicam, melonicam in še bi se našel kakšen sadež, s katerim bi lahko primerjali objekt moških fantazij in prekinjenih fantazijskih sanj.
Prednost poletja je, da vsako leto pride in vsako leto nam vročina razgali nežne teleščke, ki burijo duhove in sproščajo domišljijo. Za vsakogar nekaj! Eni bi rajši malce večje, drugi koničaste s štrlečimi bradavičkami, tretji viseče, spet eni se zadovoljijo z drobnimi, ki jih spominjajo na nočne avanture – materiala, kolikor si ga želiš.
Verjetno ste uganili, da je tudi moj najljubši čas poletje, ko si pasem oči na globokih dekoltejih kjer žensko bogastvo kar vre iz stisnjene tkanine. Tudi za slabovidne je poskrbljeno. Potrebno je le kupiti žeton za avtobus mestnega prometa in predstava se začne. Sami izberete odgovarjajoči kader, igralko in pozicijo uživanja.
Ta dan se mi kljub obilici obetavnega materiala zaradi vročine ni ljubilo čakati na prenapolnjeni avtobus in odločil sem se za sprehod skozi park. Česa vsega ne vidiš! Penzionisti, ki se držijo za roke, babice s solato s tržnice, skrokani mladci, ki vodijo na sprehod svoje borbene pse, sveže pečene mamice z najnovejšimi trendovskimi vozički in še kdo bi se našel. Nekaj študentov se je utaborilo pod javorjem in vestno praznilo pločevinke hmelja.
Mešanih občutkov sem nadaljeval, pot me je vodila mimo fontane, kjer sem namesto urejene poti izbral svežo travo in prehod preko jase.
Nič dobrega sluteč sem skorajda spregledal nekoga, ki je ležal za grmičkom. Bliskovito sem se ustavil ter poiskal zaklon. S knjigo v roki, sončnimi očali in slušalkami me verjetno ni niti opazila. Popoldanski študij študentk v poletnem izpitnem obdobju sem si predstavljal povsem drugače kot v parku, za povrh pa je še pomanjkljivo oblečena.
Imel sem čudovit razgled nad njenimi manjšimi, vendar čudovitimi joškicami, ki so požirale sončne žarke. Prizor je bil vreden ogleda in naslajanja vse do trenutka, ko se ni nekdo približal z nasprotne strani. Potno čelo se mi je še bolj orosilo, srce mi je začelo divje utripati, da sem kar otrpnil.
Moja Afrodita je sprehajalca opazila, se pokrila ter nadaljevala z literaturo. Škoda … A ne za dolgo. Odvrgla je majico in potegnila krilce krepko čez kolena. Pobožne želje, da bi bila spodaj brez, so bile tokrat uslišane, vendar sem moral stopiti še malo bližje, kar pa je pomenilo tveganje, da me opazi.
Še malo in še malo, skoraj sem ujel že celo vidno polje. Lepo urejena pričeska za moje pojme pohotne muce, ki se ne sonči brez razloga tukaj sredi parka; kar sama prosi ter čaka, da se najde nekdo, kot sem jaz, da jo popelje na avtocesto užitkov in nepozabnih orgazmov ter ji razblini še najmanjši dvom o sposobnostih pravih moških.
Misli so mi švigale kot oblaki pred nevihto, namislil sem cel scenarij, strategijo napada, nisem pozabil niti na orožje, vse do sekunde, ko je snela očala in me ljubko pogledala.
– Kaj je, mucek, bi se igral, se nasmejala in nadaljevala z branjem. Ko sem po nekajsekundnem okamenelem buljenju vseeno zbral moči, sem nič kaj ponosno opustil vse svoje bojne načrte ter se očitno zardel in zaripel v lica pobral po najkrajši poti ter iskal krivca za neuspelo misijo.
Miselne strategije so se razblinile, ostal sem brez miške in moškega ega. Brez besed, z velikim dvomom v svoje spretnosti za ohranjanje vrste ter moške sposobnosti za očaranje nasprotnega spola, sem se vrnil v študentski dom, kjer smo s prijatelji ob pivu podrobno preučili dogodek in izdelali nov načrt, kako ukrepati, če še enkrat naletim na podobno situacijo.
Ja, mogoče v naslednji vojni v naslednjem življenju.
Dr. Violonchelo
Služenje denarja po študentsko
Predvidenih in malo manj predvidenih stroškov se v povprečnem študentskem življenju nabere kaj nekaj. Ker pa je študentski žep že po pravilu bolj prazen kot poln in ker za vse stroške, ki jih imamo, navadno ne zadostujejo štipendije ali žepnine, se večina odloči, da nekaj prostega časa nameni tudi delu preko študentskega servisa. Poleg očitne koristi, služenja denarja, ima tako delo tudi druge prednosti: pridobimo si neprecenljive delovne izkušnje, spoznamo mnogo novih in zanimivih ljudi …
Iščemo delo …
Najprej se morate odločiti, kakšno delo želite opravljati. Če boste delo iskali v času počitnic, prav veliko izbire ne boste imeli, saj je takrat naval na študentske servise največji, če pa boste želeli delati med letom, je ponudba kar pestra. Najbolje je, da preverite spletne strani študentskih servisov (poskusite na primer na http://www.studentski-servis.com/, http://www.stud-serv-mb.si/, http://www.web-servis.com/) ali pa se kar osebno oglasite v poslovalnici študentskega servisa. Iskanje prostega dela so v zadnjem času močno poenostavili, večina študentskih servisov omogoča svojim članom brskanje po ponudbi prostih del kar na svoji spletni strani. Ko najdete delo, ki vas zanima, samo pokličete v poslovalnico in dobili boste nadaljnja navodila in kontaktne podatke za delo. Ko se dogovorite za začetek dela, le še naročite napotnico in že lahko pričnete služiti denar!
Najbolj in najmanj priljubljena dela?
Po podatkih študentskih servisov se med najbolj priljubljena dela med dijaki in študenti uvrščajo administrativna dela (predvsem pri dekletih), zato so tudi zelo hitro oddana, fantje pa največ povprašujejo po kratkoročnih fizičnih delih, delih v proizvodnji, skladišču in na terenu. Veliko zanimanja je tudi za anketiranje, sestavljanje, selitve in programiranje.
In najmanj priljubljena dela? Mednje spadajo predvsem dela z nizko urno postavko in tista dela, kjer je zaslužek odvisen od učinka (akviziterstvo, telefonska prodaja …).
Kakšno plačilo lahko pričakujemo?
Zelo različno. Veliko je odvisno od termina dela, trajanja dela, regije, v kateri delate, tipa dela, vaših izkušenj in še marsičesa. Kljub vsemu obstajajo približne urne postavke, ki naj bi se jih delodajalci držali, predvsem pa bi jih morali poznati vsi dijaki in študenti, ki delate preko študentskega servisa, saj tako veste, kaj lahko pričakujete. Približne urne postavke si lahko ogledate že med iskanjem dela in hitro boste dobili precej natančen vtis, kakšno je plačilo za določeno delo. Za podrobnejše podatke si oglejte stran http://www.studentski-servis.si/?id=11. Seveda so to le okvirne urne postavke, s svojim delodajalcem se lahko dogovorite za nižjo, pa tudi za mnogo višjo urno postavko – vse je odvisno od vas in vašega delodajalca!
Kdo lahko dela?
Preko študentskega servisa lahko delajo vsi s statusom študenta ali dijaka, osebe, ki so se med šolskim letom vrnile s služenja oz. še niso bile napotene na služenje vojaškega roka in bodo pridobile status študenta šele s pričetkom novega šolskega leta, in osebe, ki obdržijo pravico obiskovanja predavanj in opravljanja izpitov, vendar najdlje eno leto po izgubi statusa študenta in ne več kot enkrat v času študija. Za vpis potrebujete različna dokazila – da boste zagotovo imeli vse s seboj, je najbolje, da pokličete na študentski servis, kamor se nameravate vpisati, ali obiščete njihovo spletno stran.
Pozor!!!
Napotnica za delo preko študentskega servisa mora biti obvezno izdana pred začetkom dela!
Študentski servis ne sme od dijaka ali študenta zahtevati nobenega plačila (vpisnina, plačilo storitve posredovanja …)!
Za posamezna nakazila, enaka ali manjša od 100.000 SIT, se akontacija dohodnine ne odvede. Nad tem zneskom pa študentski servis od tvojega zaslužka odvede davčni upravi 22.5% akontacije tvoje dohodnine. To akontacijo lahko dobiš, pod pogoji iz zakona o dohodnini, delno ali v celoti povrnjeno. V vsakem primeru (ne glede na višino nakazila) se dohodnina v višini 25% od nakazila odvaja pavzerjem, osebam, ki so se vpisale na študij po dopolnjenem 26. letu, in starejšim od 26 let, pri katerih je od začetka študija minilo več kot 6 let na dodiplomski stopnji ali več kot 4 leta na podiplomski stopnji študija.
Druge možnosti za iskanje dela
Seveda študentski servisi niso edina možnost za iskanje prostih del. Če v aktualni ponudbi ne najdete ničesar, kar bi vam ustrezalo, lahko na primer poiščete delo preko staršev, sorodnikov, prijateljev … Predvsem poleti namreč različna podjetja iščejo študente za pomoč, gotovo pa vas bodo raje zaposlili, če vas bo priporočil sorodnik ali prijatelj. Splača se poskusiti!
Če vas zanima delo v točno določenem podjetju, je najbolje, da pošljete ponudbo za delo kar na njihov naslov. V ponudbi se predstavite, na kratko opišete svoje izkušnje, predvsem pa razložite, zakaj si želite delati prav pri njih. Zelo priporočljivo je, da prošnji priložite tudi življenjepis (kako ga sestaviti, preberite na spletni strani http://www.studentski-servis.com/kariera/index.html).
Še ena možnost, ki je nikakor ne smete spregledati, je iskanje dela na vaši fakulteti. Na oglasni deski fakultete se ponavadi znajdejo ponudbe za delo, ki je povezano z vašim študijskim področjem. Pri takem delu torej ne samo zaslužite, ampak si naberete tudi številne delovne izkušnje, ki vam bodo prišle prav pri nadaljnjem študiju in zaposlitvi.
Veronika Žagar
(Nam) bodo dali?
Čeprav je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) zbrala nekaj več kot 47 tisoč podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o visokem šolstvu, tega ne bo, saj je bilo overjenih le 12.296 podpisov od potrebnih 40 tisoč.
Preostanek podpisov, ki niso bili overjeni na upravnih enotah, je ŠOS namreč zbral preko medmrežja ter “na cesti”, kar ni skladno z določitvami zakona o referendumu in ljudski iniciativi. In kaj prinaša sporna novela zakona o visokem šolstvu? Glavna točka je vsekakor vrednotenje novih bolonjskih diplomantov v primerjavi s tistimi, ki so doštudirali po starem sistemu. Tako bo stopnja izobrazbe, ki zdaj prinaša višji in visokošolski strokovni naziv, enaka bolonjski prvi stopnji, univerzitetna izobrazba in visokošolska strokovna s specializacijo bosta enakovredni bolonjski drugi stopnji, medtem ko bosta tretji bolonjski stopnji ustrezala magisterij in doktorat znanosti ter univerzitetna izobrazba s končano specializacijo. Ker pa je bila prvopodpisana med pobudniki za referendum Jožica Ribič in ne ŠOS kot krovna organizacija študentov, ki je sicer potem posodil naslov za zbiranje podpisov, nas je zanimalo, zakaj je bilo temu tako. Tomo Juvan, predstavnik za odnose z javnostmi na ŠOS-u, nam je povedal: “Prvopodpisana med pobudniki za referendum Jožica Ribič je bila nedosegljiva in kontaktiral nas je njen bivši soprog, ki nas je v njenem imenu prosil, če lahko posodimo naslov za zbiranje podpisov.” ŠOS je to storil, a vseeno ni uspel zbrati dovolj overjenih podpisov. Kot glavni razlog za neuspeh (ugibanja o pomanjkanju podpore Študentski organizaciji so s tem spet glasnejša) na krovni organizaciji navajajo počitniški čas. Pa novela zakona pomeni korak nazaj na področju visokega šolstva v Sloveniji? “Po našem mnenju pomeni novela zakona odmik od začrtane bolonjske reforme v Sloveniji. Noveli med drugim očitamo, da ni usklajena z glavnimi partnerji v visokem šolstvu (študenti, univerzami in delodajalci) niti z vladnim Svetom RS za visoko šolstvo,” še dodaja Juvan. ŠOS je že vložil pobudo za ustavno presojo zakona, saj je ta po njihovem mnenju v nasprotju z več členi ustave Republike Slovenije. Omenjena novela zakona med drugim vsebuje še en sporen člen, saj bo Svet za kakovost visokega šolstva (med drugim ocenjuje programe po fakultetah in jim na podlagi tega namenja denar) pod “mentorstvom” Petra Jambreka, ki naj bi deloval kot avtonomen in neodvisen organ, svoje člane imenoval s strani Ministrstva za visoko šolstvo, kar naj bi po trditvah nasprotnikov zakona pomenilo, da tako opevane politične neodvisnosti dejansko ne bo. Novela je medtem številnim kritikam navkljub že stopila v veljavo. Bo posledično študentom (do)dala kakovost v študijske programe ali pa bo pomenila (še) en “kozmetični preparat” brez učinka?
Tadej Buzeti
Vpis v zadnjem hipu
Začetek oktobra je čas, ko vpise opravljajo še zadnji zamudniki. Prostih mest sicer navadno ni več veliko, izbira je majhna, morda pa vam le še uspe najti prosto mesto na želenem programu. Preberite si vse o načinu prijave in ostalih podrobnosti, ki jih morate vedeti za vpis v tretjem roku.
Kdaj in kako?
Tretji vpisni rok na fakultete in visoke šole poteka od 3. do 6. oktobra. Vpis bo mogoč na tistih visokošolskih zavodih, kjer bodo še ostala prosta vpisna mesta. Podatki o prostih vpisnih mestih pa za razliko od prvega in drugega roka ne bodo objavljeni, kandidati jih lahko dobijo na posameznem visokošolskem zavodu (najbolje je poklicati v referat, telefonske številke in ostale kontaktne podatke visokošolskih zavodov lahko najdete na naslednjih spletnih straneh: http://www.uni-lj.si/Clanice/ za članice Univerze v Ljubljani, http://www.uni-mb.si/ za članice Univerze v Mariboru in http://www.upr.si/sl/Clanice/ za članice Univerze na Primorskem).
Posebnega obrazca za vpis ni
Za prva dva roka v knjigarni kupimo poseben obrazec, ga izpolnimo in pošljemo na visokošolsko prijavno službo, za vpis v tretjem roku pa ni predpisanega obrazca. Kako se torej prijavimo? Neposredno na izbran visokošolski zavod pošljemo pisno prošnjo, v kateri navedemo le en program, na katerega se želimo vpisati in zanj izpolnjujemo razpisne pogoje. Dodamo svoje osebne podatke, overjene kopije spričeval in ostala dokazila ter vse skupaj pošljemo s priporočeno pošto.
Omejitve za vpis ostajajo enake!
Tudi v tretjem vpisnem roku velja, da se lahko na visokošolski zavod redno vpišete le, če še niste izkoristili možnosti ponovnega vpisa ali prepisa na drug visokošolski zavod. V nasprotnem primeru vam preostane le še izreden vpis.
Vpis na višje šole
Za tiste, ki bi si v tretjem roku želeli vpisati na višjo šolo, je postopek enak, le da tretji vpisni rok traja od 2. do 10. oktobra. Vse ostale podrobnosti so enake kot pri vpisu na visokošolske zavode. Velja opozoriti tudi na dejstvo, da sta sistema visokih in višjih šol zaenkrat še povsem ločena, tako da se lahko na višjo šolo redno vpišete tudi, če ste na visoki šoli oz. fakulteti že izkoristili možnost ponovnega vpisa ali prepisa.
Veronika Žagar