V Sparu je na voljo 18 različnih menijev za vsakogar, ki jih obišče vsak dan, in vsakogar, ki prvič pride k njim. Zato se samo za vas dnevno trudijo skrbeti za najboljšo izbiro toplih jedi, hladnih predjedi, vseh vrst solat in sladic. Nudijo vam vrsto najrazličnejših pijač in toplih napitkov, ki si jih k izbrani jedi izberete sami, po svojem okusu. Za študente le za 2,29€!
Preveri tukaj!
OVEN
V oktobrskih dneh se boste navajali na nov tempo in predavanja, ki bi jih v hladnih jutrih najraje preskočili. Poskusite se bolj zdravo prehranjevati in več gibati, saj se boste v tem primeru lažje osredotočili na študijske obveznosti. Tisti, ki še niste v polnem zagonu, se boste udeleževali zabav in si življenje zapolnili z novimi poznanstvi, ki lahko, če boste odprti za nasprotni spol, pripeljejo celo do pričetka prijetnega razmerja.
BIK
V zadnjih dneh oktobra boste imeli občutek, da ne živite tako kot bi si želeli. Retrogradni Jupiter v vašem znamenju vam prinaša nekaj nezadovoljstva in občutkov povezanih z vašim osebnim življenjem. Morda je čas, da si privoščite nekaj adrenalina ali pa ples do jutra, da se odklopite od vaših obveznosti. V novembrskih dneh se bo vaše počutje ponovno prestavilo na točko zadovoljstva, takrat se lotite tudi pomembnih opravil.
DVOJČKA
Prijatelj bo potreboval vašo pomoč in nasvete, zato si ob koncu oktobra vzemite nekaj časa zanj in se poglobite v njegove težave, ki se vam niti ne bodo zdele tako velike. Na ljubezenskem področju boste na študentskih zabavah spoznali osebo, ki se vam bo vtisnila globoko v srce, vendar bo za globlji odnos potrebno še nekoliko počakati, da se ljubezen med vama razvije v celoti. Zažareli boste od sreče!
RAK
Vaša čustva bodo v zadnjih dneh oktobra nekoliko razdvojena. Pogrešali boste nekoga iz preteklosti, čeprav ste se sami odločili za prekinitev, saj vam svoboda in zabave pomenijo več kot pa resno razmerje, kjer se je potrebno prilagajati. V prvi polovici novembra se boste začeli spopadati z zaostalimi obveznostmi in loviti roke za izpite, ki bi se jim najraje, če bi bilo možno, izognili. Kljub temu se soočite z njimi, saj se vam nakazuje sreča!
LEV
V preostanku oktobrskih dni se bo Mars nahajal v vašem znamenju in dvignil vašo samozavest ter zmožnost, da nekoga prepričate celo v nenavadne zadeve. Jutra bodo nekoliko zaspana, tako da boste večkrat preskočili kakšne zgodnje predavanje, kar ni v vaši navadi, saj želite biti vedno na tekočem z informacijami. Tudi iz razloga, da lahko v družbi vedno odgovorite na vsako vprašanje, ki ga kdo postavi.
DEVICA
Slaba volja bo počasi odkorakala vstran in vi se boste v zadnjih dneh oktobra končno počutili pripravljene na nove podvige in dosego svojih ciljev. V pomoč vam bo tudi prijetna energija, povezana z osebo nasprotnega spola, ki vas bo vznemirjala v realnosti in v vaših sanjah. V novembru vam zabave ne bodo najbolj dišale, raje se boste enkrat za spremembo usmerili domov, v vaše okolje.
TEHTNICA
Obveznosti, s katerimi ste opravili v zadnjem času, vam bodo še nekaj časa dvigovale samozavest. Pohvala vam bo godila in vas vzpodbujala. Ne pozabite pa na ljubezen in osebo, ki ste ji že nekaj časa nazaj obljubili srečanje, do katerega lahko pride v prvih dneh novembra. Vašim prijateljem ne bo najbolj jasno, kaj se dogaja z vami, da ste tako zamišljeni in zasanjani. Razložite jim, da ste enostavno zadovoljni.
ŠKORPIJON
Oktobrski dnevi vas usmerjajo k drugačnosti in poglobljenemu razmišljanju. Zasebno ste se za veliko spremembo v sebi že odločili, vprašanje je le, kdaj boste zbrali dovolj poguma za pomemben korak. Ne smete pa pozabiti, da s tem ne odločate samo o svoji usodi. Študijske obveznosti boste v novembrskih dneh postavili nekoliko na stran, saj vas bo Sonce v vašem znamenju spodbujalo k sproščenemu vzdušju.
STRELEC
Vihravost, ki se bo pojavljala v zadnjih dneh oktobra, vas bo pripeljala do rezultatov, ki vam ne bodo najbolj všeč. Potrebno bo spremeniti svoje načrte in plan dela, povezan z učenjem za prihajajoče izpite. Preganjale vas bodo negativne misli, povezane s strahom pred neuspehom, vendar se boste hitro dvignili, kot je v vaši navadi. V novembru pojdite ven, družite se, pazite le, da ne boste pretiravali z alkoholom.
KOZOROG
Vaša trma v zaključku oktobra ne bo poznala meja. Vztrajali boste pri svojem, še posebej kar se tiče prijateljskih odnosov. Morda je čas, da se brezskrbno posvetite situacijam, ki se vam ponujajo in nekoliko manj analizirate. Tisti, ki ste v razmerju, se boste v prvih dneh novembra veliko družili s svojo ljubljeno osebo in se usmerili proti poglobitvi odnosa. Za samske še ni prišel tisti pravi, ugoden čas.
VODNAR
Čeprav vam hladna jutra niso pisana na kožo, se odločite in se udeležite predavanj, saj bi lahko zamudili nekaj pomembnega. Sošolci vam bodo v oporo, še posebej pri predmetih, za katere nimate svojih zapiskov. Zberite pogum in pojdite do profesorja, boljše se boste počutili. Čustva bodo aktualna šele v novembrskih dneh, ko boste ugotovili, da o nekomu od prijateljev zelo veliko razmišljate, v smeri poželenja.
RIBI
Strahovi, povezani z izpiti so za vami. Še vedno vas bo sledil dober občutek, povezan z jesenskim obdobjem, vendar se nikar ne zapustite, saj se vam lahko v zelo kratkem času naberejo številne obveznosti. V začetku novembra bo prisotne nekaj labilnosti, povezane s čustvi do osebe, ki vam je v preteklosti veliko pomenila. Samskim se na zabavah obeta simpatična osebica, ki bo ogrela vaše srce in vas vodila v topel objem.
Prepravljeni smo z nasveti o zdravi prehrani, pa tudi s strah vzbujajočimi vestmi o tem, da je hrana vedno bolj zastrupljena. Kako sploh še kaj jesti, če vsemu temu verjamemo?
Moje mnenje je, da je potrebno narediti čim več v smeri skrbi za svojo prehrano, torej, da jemo čim bolj naravno in zdravo, si hkrati dovolimo občasne izjeme, sicer pa se izognemo pretiranemu kompliciranju in bojazni glede hrane. Menim namreč, da nam ravno pretirana paranoičnost glede prehrane lahko povzroči kar nekaj škode.
Primer, ki potrjuje pomembnost našega odnosa do tega, kar jemo, bi bil ta, da denimo z užitkom pojemo mikaven zrezek in se počutimo dobro, kmalu zatem pa nam nekdo pove, da smo v resnici pojedli denimo brejo mačko (predpostavka je seveda, da nismo Kitajci ali podobni sladokusci); večina bi reagirala na način, da bi jim postalo slabo in jih morda celo sililo na bruhanje. Tako torej vidimo, kakšen vpliv ima percepcija na to, kako na nas vpliva zaužita hrana.
Glede zdrave prehrane se je sicer smiselno držati nekaj preprostih usmeritev
Najbolj pomembno je, da dnevno spijemo dovolj tekočine, najbolje navadne vode. To je pomembno zaradi dejstva, da smo dejansko zelo ‘vodnata' bitja in ima lahko za nas že (procentualno) manjša dehidriranost resne posledice.
Pomembno je tudi, da jemo čim več svežega in čim bolj naravnega sadja in zelenjave. Poleg vitaminov in mineralov večina sadja in zelenjave vsebuje tudi vlaknine, katerih funkcija je predvsem v tem, da skrbijo za hitrost naše prebave.
Vsa maščoba v prehrani ni slaba
To velja predvsem za tako imenovane mononenasičene, polinenasičene omega 3 in do določene mere tudi omega 6 maščobne kisline, ki imajo na telo številne pozitivne učinke, ne samo v smislu varovalne funkcije, ampak denimo tudi denimo pri pridobivanju mišične mase. Škodljive pa so na drugi strani transmaščobne kisline, katerih se največ skriva v sodobno predelani hrani kot so majoneza, slaščice, solatni prelivi in seveda hitra prehrana.
Zelo pomembno hranilo so tudi beljakovine
Najbolje je poseči predvsem po takih, ki jih telo lahko dobro izkoristi; take najdemo v pustem piščančjem in govejem mesu, ribah, jajcih in manj mastnih mlečnih izdelkih. Beljakovine imajo eksistencialno funkcijo pri mnogih telesnih procesih.
Pomembno hranilo so tudi ogljikovi hidrati. Najbolje je, da posežemo po kompleksnih ogljikovih hidratih (predvsem takih z nizkim glikemičnim indeksom), ki jih najdemo v polnozrnatih žitaricah, neoluščenem rižu, kruhu in zelenjavi.
Dnevno zaužijmo več obrokov, najbolje pet ali šest
Tako je naša prebava vedno enakomerno obremenjena. Pogosta napaka, ki jo počnejo ljudje, ki želijo izgubiti nekaj telesne mase, je v tem, da ‘stradajo', pojejo le malo hrane in ob tem trpijo; tu zlahka pride do t. i. ‘jojo' efekta, saj na tak način morda kratkoročno res morda izgubijo nekaj mase, vendar se jim dolgoročno, ko se spet lotijo ‘normalnega' prehranjevanja, vse to vrne, ponavadi pa pridobijo še kakšen dodaten kilogram. Najboljši način zdravega prehranjevanja je tak, ki se ga lahko dolgoročno držimo. Tako moramo za dolgoročno zadovoljive rezultate spremeniti našo miselnost glede prehrane.
Zelo koristno in prijetno v smislu gurmanizma je tudi uzaveščeno hranjenje
Kakšno pa je to? Ni skrivnost, da večina ljudi pogosto je, na da bi dejansko občutila, kaj sploh je, hrano le ‘meče vase', da dobi energijo, ki jo potrebuje. Uzaveščeno hranjenje na drugi strani ni nič drugega, kot da jemo počasi in poskušamo čim bolj začutiti senzacije, ki nam jih ponuja hrana, ki jo jemo. Lahko poskušamo začutiti razlike, ki jih občutimo na različnih delih jezika. Tak način prehranjevanja vodi k večjemu užitku, hkrati pa tudi prej dosežemo občutek sitosti.
Hkrati pa velja izpostaviti še pravilo, da je brez telesne vadbe vsaka dieta (ne samo v smislu diete za izgubo telesne mase, ampak tudi v pomenu diete kot načina prehrane) nezdrava. Tako je za nas koristna telesna aktivnost, seveda odvisna od cilja, ki ga želimo doseči.
Blaž Božnar
Pred kratkim sem dobil odziv bralke moje kolumne, katerega sem bil zelo vesel, saj razkriva njeno pozorno branje; v nadaljevanju ji bom na kratko odgovoril.
Če pa je napisano zmotilo še koga, tolikanj bolje; tudi taki boste namreč deležni odgovora.
Tudi v splošnem so odzivi in konstruktivne kritike dejansko lahko pravo darilo za tistega, ki se loteva česarkoli – če tako darilo seveda zna sprejeti in se ne skrije za zaveso užaljenosti – saj mu da pomembno povratno informacijo glede tega, kako je moč razumeti, kar je napisal (ali naredil) – ali je svoje misli ubesedil na pravilen način. Hkrati mu konstruktivna in argumentirana kritika lahko bogati znanje in pomaga vzpostaviti večjo samo-kritičnost. Druga plat medalje pa je seveda, da nas – v začetku – negativen odziv okolice ne sme odvrniti od naših načrtov, če verjamemo, da delamo dobro in prav, ampak moramo ostati zvesti sami sebi in vztrajati, ampak to je že druga zgodba.
Konkreten pomislek drage bralke se je nanašal na moja razmišljanja v prejšnjih prispevkih. Tako sem v zadnji kolumni ‘hic et nunc' govoril o tem, da je za izboljšanje razpoloženja potrebno spremeniti način mišljenja, torej da nas že pozitivno mišljenje reši slabo-voljnosti. V pred-prejšnji kolumni z naslovom ‘Ali se/te/to sprejemam?' pa sem govoril o tem, da nam prepričevanje samega sebe, da z nami ni nič narobe (v primeru, da nekaj dejansko ni v redu in mi to vemo, pa si nočemo priznati), dolgoročno ne koristi, saj lahko temelji na tlačenju določenih emocij, ki nekoč pač morejo priti na dan in bodo neizogibno prišle v pomnoženi obliki.
Dejansko se oba pristopa dopolnjujeta, kar potrjujejo tudi številni psihologi.
V praksi je torej zrel odziv na slabo počutje tak, da najprej sprejmemo (vsako) stanje, ki je v nas prisotno v sedanjosti (denimo slabo počutje), in sicer ne v smislu pasivnosti ali resignacije, temveč v smislu, da tega ne vidimo kot katastrofo, ki bo trajala večno, ampak le kot tako, kot pač je (saj ni drugačno ali pač?), da torej priznamo resničnost in se ji ne upiramo.
Takega pristopa nas uči uzaveščenost (ang. mindfulness). Takšen pristop je hkrati nekakšna iskrenost do samega sebe, ki je zelo pomembna, saj nam dovoli občutiti vse, kar pač čutimo. Nasprotna varianta ni produktivna – je tlačenje občutkov (supresija), ki daje kaj klavrne rezultate. Pristop uzaveščenosti uči (in realnost to potrjuje), da bolj kot mislimo, da nekega občutka, ki ga dejansko že čutimo, ‘ne bi smeli' občutiti, bolj verjetno je, da ga bomo še bolj intenzivno občutili; podobno uči tudi zenovska filozofija. Če nam torej denimo absolutno ne sme spodledeti, je zelo verjetno, da nam bo. Če ne prenesemo nobenega občutka žalosti, smo na poti v depresijo. Če zanikamo in tlačimo svojo jezo, prav tako.
Za pot k boljšemu počutju pa so pomembni nadaljnji koraki, ki jih ukrenemo s slabim počutjem, potem ko ga sprejmemo (podrobneje sem jih opisoval v ‘hic et nunc' kolumni) – zelo nam koristi, če se (po sprejemanju stanja, ki ga občutimo) pozitivno naravnamo, torej da pričakujemo dobro in da to poskušamo začutiti v sedanjosti; do tega lahko pridemo preko tehnike afirmacij. Korak za korakom se tako lahko potegnemo iz ‘brezna' slabega počutja, ki ga pomaga vzdrževati naš odziv nanj v smislu negativnega mišljenja. Vzdrževanje je namreč povsem naša domena, kar nam dobro ponazarja rečenica, da je bolečina (naravno, biološko) dejstvo, trpljenje – vzdrževanje tega stanja – pa je (naša) izbira. K sreči imamo vedno na razpolago možnost, da si premislimo, imamo torej moč izbire.
Tako moram za zaključek reči, da sem izbral naravnanost, da bom izjemno vesel vaših, četudi morda kritičnih komentarjev (pa tudi predlogov) na zapisane vrstice, ki jih lahko pošljete na boznar.blaz@gmail.com ali pa me morda kontaktirajte na kakšen drugačen, vam bližji način.
Blaž Božnar
Vreme se je poslabšalo in tudi koledar nakazuje, da bo rekreacijo počasi potrebno preseliti v notranje prostore. Se želiš rekreirati, pa je najbližji fitnes oddaljen nekaj kilometrov? Imaš doma prosto sobo, ki bi jo lahko spremenil v fitnes ali pa je tvoja soba dovolj velika za vadbo?
FS Šport ti ponuja ugoden nakup fitnes opreme in pripomočkov za domačo uporabo. Ponujajo ti fitnes naprave in klopi, uteži, drobne fitnes pripomočke, izdelke za aerobno vadbo ter tudi ostalo opremo za šport in aktiven prosti čas.
Da boš ostal fit tudi jeseni in pozimi, obišči www.fitnes-oprema.com.
Jana Plestenjaka poznamo bolj ali manj vsi. Znan je kot zelo uveljavljen glasbeni ustvarjalec, ki niza hit za hitom in je hkrati neprekosljiv glasbeni šarmer z ‘latino' pridihom.
Malo manj znano pa je, da Jan že od petega leta igra kitaro in da pri tem vedno poudarja, da za njegovim uspehom stoji trdo delo, ki ga zmore le zato, ker v svojem delu resnično uživa. Večina prav tako denimo ne ve, da Jan hodi spat okrog štirih zjutraj in vstane tam okrog poldneva; ima pač malo drugačen bioritem kot večina.
Jan pa je hkrati še vedno dovolj samokritičen, da se kljub uspehom, ki jih žanje, še vedno zaveda, da je uspeh vedno moč doseči in si tega tudi želi. Sicer je tudi zelo prijeten in sproščen sogovornik, da pa bi nama beseda še lažje stekla, sva se dobila v najini (skupni) rodni Škofji Loki.
Študentska leta si prvič začutil v Združenih državah Amerike, in sicer na Berklee College of Music v Bostonu. Kako se spominjaš svojih študentskih let tam?
Najprej moram poudariti, da na študentska leta nimam najlepših spominov, v nasprotju s splošnim prepričanjem, da so to najlepša leta.
Zavedal sem se namreč, da se moram, da bi postal dober, še zelo veliko naučiti.
Kot študent tudi nimaš denarja, da bi si privoščil, kar si želiš, pa tudi osebnostno se šele izgrajuješ. Lahko rečem, da mi je veliko lepše zdaj kot tedaj.
Kar se tiče mojih prvih študentskih let, pa moram reči, da bi težko rekel, da vem, kako poteka življenje v Ameriki. Moj študij je namreč potekal tako, da sem šel zjutraj na fakulteto, ko sem prišel domov, pa sem popoldne in zvečer kakih 6, 7 ur vadil kitaro, ob tem pa študiral tudi glasbeno teorijo.
Nisem imel denarja, da bi kaj dosti hodil po zabavah. V stanovanju smo bili štirje, bilo je zelo skromno opremljeno, pa tudi ne najbolje vzdrževano.
Vendar je bila to zame dobra šola za življenje, predvsem za disciplino. Kljub štipendiji, ki sem jo imel, so me morali finančno podpirati starši, tega sem se vedno dobro zavedal, zato se mi je zdelo neodgovorno, da bi se tam zafrkaval, in tako sem v enem letu dokončal kar celoten obseg sicer dvoletnega študija.
Moja izkušnja s študijem v ZDA je taka, da ga sicer lahko vsak uspešno opravi, koliko pa se bo naučil, pa je dejansko odvisno od vsakega posameznika.
Nam je bilo jasno, da se je za dobrega profesorja potrebno boriti. Spomnim se zelo priznanega profesorja za aranžiranje; Japonci in Kitajci so bili že ob 7h pri njem v vrsti. Jaz sem k sreči prišel že ob 6h, da sem si zagotovil svoj prostor – dejansko je bila to kar nekakšna borba. To se mi hkrati zdi super, da se navadiš že v študentskih letih boriti za kakovost.
Rad bi tudi povedal, da takrat nikoli nisem slišal besedne zveze ‘pravice študenta'; tudi na splošno ocenjujem, da pri nas govorimo zgolj o pravicah, ki naj bi nam pripadale, redko ali pa sploh nikoli pa ne slišim besede ‘dolžnost'.
Potem ste študirali še na glasbenem konservatoriju v sosednji Avstriji. Kako bi primerjali izkušnji s študijem v obeh državah?
V Avstriji sem študiral tri leta. Dejansko študentskega življenja tam nisem kaj dosti doživljal, saj sem takrat že snemal albume in se vmes trikrat na teden vozil na študij v Avstrijo. Tako študentskega življenja in vsega, kar mu pritiče, torej žuri, druženje v domovih … nisem nikoli doživel. Čim prej sem namreč želel postati dober in uspeti; morda prav zaradi trdega dela, ki sem se ga navadil že prej kot klasični kitarist, to je bil namreč pravi ‘ruski', vojaški dril, vojaški. To se mi še danes pozna; moji sodelavci pravijo, da sem zelo discipliniran, dejansko pa je to še od takrat.
V mladih letih sem bil trikrat prvak klasične kitare v celotni nekdanji državi, tako da sem bil velik up klasične kitare in moji mentorji so bili razočarani, ker sem odšel – najprej v jazz, potem pa v pop glasbo.
Vseeno vztrajam, da mi poveš, kako je izgledalo tvoje družabno življenje na faksu?
Ni ga bilo! Nadoknadil sem ga, ko sem začel z rokenrolom (smeh). Takrat tudi nisem imel dovoljšnje samozavesti, da bi znal osvojiti punce, bil sem namreč hecen tip, ki je vedno igral kitaro in pisal note (smeh). Samozavest pa so mi dali uspehi v življenju; prepričan sem, da si samozavesti ne moreš umetno ‘nabildati', primere umetne samozavesti opažam v današnjih ‘reality' šovih in ‘bitkah talentov' … Jaz sem se vedno koncentriral na delo in na to, da bi bil še boljši; znanje je bilo vedno moja osnova. Potrebno je tudi vedeti, da ko diplomiraš, si dejansko šele na začetku.
Ko sem sam zaključil z izobraževanjem, mi ni bilo ‘pod častjo' igrati denimo po osnovnih šolah, čeprav sem igral stvari, ki so bile za moje znanje nekako pod nivojem; zavedal sem se namreč, da sem šele na začetku, moral sem zaslužiti denar, obenem pa sem se iz te izkušnje ogromno naučil o stiku s publiko.
Kaj pa izpiti, kako so šli?
V ZDA sem imel povprečen uspeh 98 %, tako da sem bil očitno kar dober. Naj ponovno poudarim, da sem bil tudi sicer prisiljen biti asket – varčeval sem denar, celo na način, da sem kupoval denimo dva dni star kruh, ki je precej cenejši, večinoma pa smo jedli testenine. Na koncu sem privarčeval toliko, da sem si lahko kupil 300 zgoščenk, ki sem si jih želel imeti (iz druge roke).
Ali se ti je investicija v študij povrnila?
Seveda, saj sem se veliko naučil; finančno sicer nisem računal, ampak menim, da se je.
Poudarim naj, da sem v Avstriji zaključil tri leta študija, ki je sicer trajal štiri leta; ko sem želel začeti z zadnjim letnikom, mi je moj profesor prvi dan rekel, da me nima več česa naučiti, da moram le še vaditi.
Vprašal sem ga torej, zakaj naj bi torej hodil trikrat na teden tja in odgovoril mi je, da zaradi ‘papirja', diplome, to pa sem odklonil.
Ničesar v življenju namreč ne počnem le zaradi ‘papirja', ampak se želim česa naučiti. Moj proces učenja pa še vedno traja. Še vedno poslušam producente, berem knjige in gledam DVD-je, da se stalno učim.
Čudi me, da danes med mladimi, ki študirajo in diplomirajo glasbeno produkcijo, ni nikogar, ki bi me poklical in vprašal, če lahko pride kako pomagat (kuhati kavo, zlagati kable …), hkrati pa opazovati, kako delamo in se tako učiti; očitno je premalo želje po znanju – vsakogar bi zanimalo le, koliko bi zaslužil.
Tudi Hanz Zimmer, svetovno znani komponist filmske glasbe in dobitnik večih oskarjev, je začel na način, ki sem ga opisal. Ko je diplomiral na Berklee College of Music v Bostonu, ki velja za eno najboljših glasbenih fakultet na svetu, je prosil, če bi lahko pomagal v Universal studios. Dve leti je kuhal kavo in zlagal kable po studiu, obenem pa je opazoval mojstre, kaj in kako delajo. Vse to seveda zastonj; za preživetje pa je dopoldan kelnaril – temu jaz pravim predanost, ki je potrebna za uspeh!
Če bi mene denimo danes poklical Eros Ramazzotti in me povabil, naj si pridem ogledat, kako snema glasbo, bi šel, da bi se česa naučil, in to kljub vsem albumom, ki sem jih že posnel.
Če nimaš te predanosti, se moraš zadovoljiti s povprečjem – ne, da je s tem kaj narobe, vendar je problem, če si človek želi več in hkrati misli, da si to zasluži, pa se ne posveti stvari v popolnosti.
Ali te je kdaj vleklo, da bi študiral kaj drugega?
Za to ni bilo časa! Če pa bi se mi zdaj kaj zgodilo, da ne bi mogel več nastopati, bi verjetno počel kaj kreativnega, morda bi poskušal ustvarjati kakšne TV oddaje ali pa bi poskušal zbrati pravo ekipo in začel izdajati kakšno zanimivo revijo.
Kaj bi želel sporočiti/priporočiti/svetovati študentom?
Pri tej generaciji se mi zdi, da obstaja velika nevarnost zaradi računalnikov in interneta; to je čudovito orodje, ki pa ima nevarnost, ki je v tem, da je moč zelo hitro priti do vseh informacij in to mlade lahko navadi, da mora vse hitro priti – znanje, zaslužek. Resnično se z vsemi ‘plug-in-i' in programsko opremo z vgrajenimi predstavitvami celo da na hitro priti do nekega zelo solidnega nivoja, obstaja pa nevarnost, da se s takim nivojem prehitro zadovoljiš in ne stremiš k vrhunskosti.
Mladi morate vedeti, da tudi če ste stokrat zavrnjeni, morda stoprvič ne boste; ne smete obupati, reči, da te drugi ne razumejo; potrebne so vztrajnost, želja po učenju, radovednost. Sam se zavedam, da še vedno obstaja veliko stvari, ki jih ne znam…
Resnica je, da če imaš neko stvar res rad in želiš uspeti, to ni le služba, ampak celo tvoje življenje, zato je potrebno to imeti vedno v mislih; če bi mene denimo kdo poklical ob dveh zjutraj in mi rekel, da ima zame dobro pesem, bi se takrat usedel v avto, obiskal kolega in začel delati na pesmi; ta strast ostaja.
Prepričan sem, da je srečo treba prepoznati, ko pride mimo in zgrabiti priložnost, ki se ti ponuja. Če imate znanje, se nimate česa bati.
Blaž Božnar
Več kot 10.000 brucev se bo lahko tudi letos zabavalo na prireditvi Bruc 2011. ŠOU Ljubljana prireja 26. oktobra že enajsti Bruc, na katerem se bo glasbeno dogajanje odvijalo na Gospodarskem razstavišču na dveh odrih. Na glavnem odru bodo nastopili Vlado Kreslin in Mali bogovi, Tabu, Društvo mrtvih pesnikov, Zlatko in Optimisti, The Tide, Heretic, Can of bees. Elektronsko glasbo pa bodo izvajali Funkerman, Beltek, Mike Vale, Vibe tonight (Collegium clubbing). Glasbeno dogajanje bodo dopolnjevale zabavne igre in obvezna slavnostna zaprisega za bruce.Vstopnice za Bruca 2011 (od 7 do 12 eur) bo možno kupiti od 22. 9. 2011 dalje na vseh Eventimovih prodajnih mestih.
Jesenski dnevi prinašajo tudi pečen kostanj.
Kmalu bo vse začelo dišati po pečenem kostanju. Takrat vemo, da je resnično nastopila jesen. Že dolgo let nazaj je kostanj pomenil glavno hrano v času jesenskih in zimskih dni. Izhaja namreč iz Male Azije in Sredozemlja.
V Sloveniji največ dreves kostanja najdemo v toplejših gričevnatih legah na Primorskem, Beli Krajini in v jugovzhodnem delu. Drevo zraste do 35 metrov in v izjemnih primerih tudi do debeline 3 metrov. Obrodi vsako leto, več plodov pa daje vsako tretje leto.
Za kostanj je značilna vsebovanost energijske vrednosti in mineralov. Vsebuje tudi veliko ogljikovih hidratov in škroba. Značilno zanj pa je, da se kostanjevo listje uporablja predvsem za zdravljenje dihalnih in želodčnih bolezni.
Gre za največji evropski projekt na področju produkcije modernega in klasičnega orientalskega plesa. Z namenom, da bi dvignili nivo tovrstnega plesa kot spoštovane umetnosti, je v skupini Amaya Dance Company združenih kar 16 profesionalnih plesalk, ki se jim bo na turneji v Trstu, Gorici, Ljubljani in Zagrebu pridružilo še 24 plesalk iz Amaya Collectiva. Plesalke skupine Amaya prihajajo iz Estonije, Švedske, BiH, Hrvaške, Italije in Slovenije, vodi pa jih Manca Pavli, ena najboljših evropskih plesalk Tribal Fusion stila. Poleg njenih koreografij so predstavo soustvarjale tudi plesalke Amaye ter gostujoče koreografinje iz Estonije in Slovenije. Predstava, ki bo 8. oktobra odplesala svojo evropsko premiero v Bresci, bo 9. oktobra gostovala v Gorici, nato pa bo v sklopu evropske turneje v letu 2011 obiskala še Krakov, Kiev, Trst, Zagreb, Benetke, Milano, Ljubljano in Maribor.
Več o plesalkah, predstavi in vseh datumih si lahko preberete na spletni strani: www.bellydance-infusion-project.com
TURNEJA predstave BELLYDANCE INFUSION PROJECT 2011
8. oktober – BRESCIA – Italija – EVROPSKA PREMIERA
9. oktober – GORICA – Italija
16. oktober – KRAKOV – Poljska
21. oktober – KIJEV – Ukrajina
11. november – LJUBLJANA – Slovenija – SLOVENSKA PREMIERA
12. november – TRST – Italija
13. november – ZAGREB – Hrvaška
25. november – BENETKE – Italija
26. november – MILANO – Italija
9. december – MARIBOR – Slovenija
10. december – LJUBLJANA – Slovenija
11. december – LJUBLJANA – Slovenija
Oktober je mesec trgatve, druženja, ob enem pa morda tudi obdobje, ko le pojemo malo več sadja. Zakaj je pomembno, da je naš vsakdan sestavljen iz sadja?
»Sadje ima velik pomen v zdravi prehrani, saj je biološko visoko vredno živilo, z nizko energijsko gostoto. Sadje vsebuje veliko vitaminov, mineralov, antioksidantov, prehranske vlaknine in še številne druge zaščitne snovi. Priporočena zaužita količina sadja vpliva na boljši imunski odziv in zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, različnih vrst raka ter možgansko kap. Zaradi nizke energijske gostote pomaga pri zmanjševanju in vzdrževanju telesne mase.« izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič, Inštitut za varovanje zdravja RS
V našo vsakdanjo prehrano je potrebno vključiti tako sadje kot tudi zelenjavo. Tako zelenjava kot sadje imata posebne zaščitne snovi. Sadje ne more nadomestiti zelenjave in obratno. Številne raziskave potrjujejo povezanost uživanja sadja z zmanjšanim tveganjem za nastanek raka pljuč, požiralnika, žrela, trebušne slinavke, dojke in debelega črevesa. Raziskave pa navajajo tudi sinergistično delovanje posameznih komponent v sadju kot so vitamini, minerali, antioksidanti, prehranske vlaknine in sekundarne zaščitne rastlinske snovi, ki preprečujejo nastanek rakavih obolenj ter bolezni srca in ožilja.
»Ne ugotavljamo problematike nezadostnega uživanja sadja, velik problem pa predstavlja premalo uživanja zelenjave. Priporočamo uživanje sezonskega, lokalnega sadja in zelenjave, ki sta tudi cenovno bolj dostopna, ter hranilno bogatejša,« zaključuje dr. Cirila Hlastan Ribič.
Mojca Buh
