Študentje, ki ste zaradi oddaljenosti doma od kraja študija med tednom prisiljeni bivati v mestu študija, imate dve možnosti nastanitve.

Prva je, da oddate prošnjo za sprejem v študentski dom (velja tudi za dijaški dom), druga in bolj pogosta pa je najem študentske sobice ali stanovanja pri zasebnikih. Seveda, pa poleg teh naštetih možnosti obstajajo še druge, odvisne od iznajdljivosti in zmožnosti študentov. Informacije nam je posredovala Mateja Lašič, Oddelek za socialna in zdravstvena vprašanja pri ŠOUM.

Študentje, ki prvič prosite za bivanje v študentskem domu, morate vloge za sprejem v študentski dom vložiti do 10. avgusta, medtem tisti, ki si bivanje podaljšujete, oddate vloge do 20. avgusta. Do subvencije bivanja so po 12. členu Pravilnika o subvencioniranju študentskega bivanja upravičeni državljani Republike Slovenije, ki imajo status študenta in se izobražujejo po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni študij, niso v delovnem razmerju ali samozaposleni, njihov povprečni bruto dohodek na člana družine v preteklem letu ne presega 150 % povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju, imajo stalno prebivališče, oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija, niso izključeni iz študentskega doma. Pravico do subvencioniranega bivanja imajo tudi študenti izrednega študija, ki niso v delovnem razmerju ali samozaposleni, če se študijski program izvaja najmanj tri dni v tednu. Subvencija se dodeljuje tudi za partnerico ali partnerja študentke ali študenta z otrokom. Partnerica ali partner študentke ali študenta morajo biti državljani Republike Slovenije, imeti status študenta in se izobražujejo po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni ali izredni študij, ter niso zaposleni ali iskalci zaposlitve. Subvencija se dodeljuje tudi za otroka študentke ali študenta.

Subvencija za bivanje v študentskem domu se dodeljuje za čas trajanja enega študijskega programa na prvi stopnji, enega na drugi stopnji in enega na tretji stopnji.
Če je posamezen študent vzporedno vpisan na več študijskih programov, se kot merodajen upošteva samo študijski program, na katerega je bil študent vpisan ob začetku prejemanja subvencije.

Izjeme
Izjemoma se subvencija dodeli študentu, če ima podaljšan status študenta in predloži dokazila iz pristojnih organizacij oziroma organov (socialno skrbstvo, zdravnik specialist, invalidska komisija, upravni organ) o težkem socialnem in zdravstvenem položaju (brez staršev oziroma skrbnikov, najmanj 80 % invalid, težak bolnik, težke socialne razmere, nezaposleni starši oziroma skrbniki) in sicer največ za eno leto. Subvencijo se dodeli tudi študentu, ki je končal višješolski študij in ga nadaljuje po visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem programu v skladu z merili za prehode.
Izjemoma se lahko subvencija dodeli tudi študentu, katerega stalno prebivališče je od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km, če ima do najbližjega postajališča javnega prevoznega sredstva najmanj 4 kilometre ali če živi v posebno težkih socialnih in zdravstvenih razmerah.
Vlogo za sprejem v študentski dom pa lahko po preteku vložitvenega roka vložijo študenti s težjimi zdravstvenimi in socialnimi razmerami, če je do njih prišlo po vložitvenem roku.
Študenti s težjimi zdravstvenimi razmerami. Za težje zdravstvene razmere se smatra, da je študent težek bolnik oziroma najmanj 80 % invalid (dokazilo se dobi v specialističnem zdravstvenem zavodu, pri invalidski komisiji oziroma pri sektorju za socialno skrbstvo). Glede na naravo ter stopnjo bolezni ali prizadetosti imajo ti študenti tudi pravico do samostojne uporabe enoposteljne ali dvoposteljne sobe. V kolikor pa potrebujejo pomoč in nego, lahko z njimi v študentskem domu biva tudi spremljevalec.

Mojca Buh

V osnovi v Sloveniji poznamo 5 vrst štipendij, od katerih so vsekakor najbolj uveljavljena Zoisova štipendija, državna štipendija in kadrovska štipendija.
Študentom so na voljo državne štipendije, Zoisove štipendije in kadrovske štipendije. Več informacij o njih so nam pripravili Brigita Grbin in Danijela Gutić, Študentska svetovalnica, socialno svetovanje, ter Maršenka Marksel, Oddelek za socialna in zdravstvena vprašanja pri ŠOUM.

Državna štipendija

Državna štipendija je dopolnilni prejemek, namenjen kritju stroškov v zvezi z izobraževanjem, do katerega so upravičene osebe, ki poleg splošnih pogojev iz Zakona o štipendiranju izpolnjujejo tudi materialni pogoj za pridobitev te vrste štipendije. Državna štipendija je namenjena študentom iz socialno šibkejših družin, glavno merilo za pridobitev pa je materialni cenzus na družinskega člana, ki ne sme presegati 65 do 68 % vsote mesečnih minimalnih plač v preteklem koledarskem letu glede na to, ali štipendist študira v kraju svojega stalnega bivališča (65 %) ali študira izven kraja svojega stalnega bivališča in koliko je štipendistov kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja študija (66-68 %).

Kandidat vlogo za državno štipendijo (skupaj s prilogami) lahko vloži na kateri koli center za socialno delo, vendar pa bo o vlogi za državno štipendijo odločil tisti center za socialno delo, na območju katerega ima kandidat svoje stalno prebivališče. To pomeni, da se zaradi hitrejšega odločanja o državni štipendiji kandidatu splača vložiti vlogo na tistem centru za socialno delo, na območju katerega ima svoje stalno prebivališče.

Vloga za pridobitev državne štipendije se lahko vloži kadar koli med letom, če študent za državno štipendijo zaproša prvič! V primeru, da se vloži vloga sredi leta, se začne štipendija izplačevati s prvim naslednjim mesecem po odločitvi o popolni vlogi za pretekli mesec.

Zoisova štipendija
Zoisova štipendija je namenjena študentom, ki so dokazali nadpovprečen uspeh v šoli oz. na fakulteti. Za nadpovprečen uspeh se šteje: povprečna ocena na gimnaziji najmanj 4.1, na fakulteti pa 8.5; pomembno je tudi, da se kot šolski oziroma študijski uspeh šteje povprečje vseh številčno izraženih končnih ocen tistih predmetov nižjega letnika glede na letnik, za katerega se v tekočem študijskem letu uveljavlja pravica do štipendije. Je v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju glede na povprečno oceno uvrščen med najboljših 5 % v svoji generaciji. Pri tem se kot generacija upoštevajo redni in izredni študentje in dijaki tistega letnika študijskega programa, kamor je vpisan študent. Je dosegel izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja, ne glede na letnik šolanja. Izjemni dosežki so npr. najvišja mesta na državnem tekmovanju, objava znanstvenoraziskovalne naloge v strokovni reviji, nad 30 točk pri maturi itd. Vlogo za pridobitev Zoisove štipendije skupaj s prilogami je treba oddati do začetka oktobra na Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije.

Kadrovske štipendije
Kadrovske štipendije dodeljujejo delodajalci študentom oziroma dijakom, ponavadi v zameno za to, da se štipendisti pravno zavežejo, da bodo po koncu študija določeno število let delali pri tem delodajalcu, če bo delodajalec takrat to želel. Starostne omejitve za pridobitev kadrovske štipendije ni, prav tako pa se ne upošteva študijski uspeh ali državni cenzus. V večini primerov gre za individualni dogovor med štipendistom in štipenditorjem, ki medsebojno razmerje uredita s pogodbo, zato naj se študent pred podpisom tovrstne pogodbe temeljito seznani s svojimi obveznostmi! Dijaki in študenti se lahko s kadrovskimi štipendijami, ki jih podeljujejo delodajalci, seznanijo na dva načina, bodisi preko skupnega razpisa kadrovskih štipendij za posamezno šolsko/študijsko leto, ki ga objavi Sklad, ali pa na podlagi javnih razpisov kadrovskih štipendij v okviru enotnih regijskih štipendijskih shem, ki jih objavijo regionalne razvojne agencije.

Več informacij o Zoisovih in kadrovskih štipendijah lahko pridobite na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije, ki podeljujejo tako Zoisove in kadrovske štipendije in so dostopni tudi na: http://www.sklad-kadri.si/ ter na spletni strani Študentske svetovalnice www.svetovalnica.com.

Mojca Buh

Kaj pomeni evalvacija bolonjskih predmetov? Informacije so nam posredovali Zlatka Keček in Alen Brkić, Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje pri ŠOUM, ter Brigita Grbin in Danijela Gutić, Študentska svetovalnica, socialno svetovanje ŠOU.

Nujni sestavni del izvedbe prenovljenih študijskih programov je tudi sprotno spremljanje in evalviranje izvedbe vsakega posameznega predmeta.

Cilj te evalvacije je dvojen:
1.) Lahko bi identificirali/prepoznali težave oziroma probleme, s katerimi so soočeni tako učitelji/asistenti kot tudi študenti pri izvedbi vsakega posameznega predmeta;
2.) Pridobimo ocene o tem, kakšne so obremenitve učiteljev in obremenitve študentov pri vsakem posameznem predmetu.

Izdelek ali storitev je kakovosten, če zadovolji pričakovanja potrošnikov oz. če ustreza predpisanim standardom. Podobno je s kakovostjo izobraževanja. Študentje imajo določena pričakovanja, kot so npr. zanimiva predavanja, smiselno sestavljeni urniki, udobne in pregledne predavalnice. Primarno je za kakovost študijskih programov odgovorna visokošolska institucija. Ta ima postavljen t. i. notranji sistem zagotavljanja kakovosti, kjer institucija ocenjuje samo sebe. Za merjenje lastne kakovosti uporablja študentske ankete, spremlja določene parametre in jih primerja z nacionalnimi ter mednarodnimi standardi.

Področja, na katerih se meri kakovost študijskih programov, so:

– zadovoljstvo študentov z izvedbo predavanj in vaj,
– kakovostna študijska literatura;
– zaposljivost diplomantov, zadovoljstvo delodajalcev z diplomanti;
– participacija in upoštevanje študentov v univerzitetnih oz. fakultetnih organih;
– število študentov na profesorja, dostopnost profesorja na govorilnih urah, odnos profesorjev in drugega akademskega osebja do študentov;
– fleksibilnost študija, število izbirnih predmetov, priznavanje različnih oblik izobraževanja;
– število gostujočih profesorjev, število lastnih profesorjev, ki gostujejo na drugih institucijah, število tujih študentov, število študentov, ki gredo v tujino;
– enakopravna zastopanost vseh družbenih skupin v študentski populaciji;
– ustrezne prostorske in druge materialne kapacitete, dobro založena knjižnica z ažurnimi strokovnimi revijami, ustrezno urejena čitalnica, številni računalniki s hitro internetno povezavo na razpolago študentom in še številni drugi parametri.

ECTS (European Credit Transfer and Accumulation System) je sistem, namenjen vrednotenju časovne obremenjenosti povprečnega študenta s študijem za dosego predvidenih učnih dosežkov. V bolonjskem procesu se ECTS, povzet iz programa Erasmus, nekoliko spremeni. Ne vrednoti več obremenjenosti profesorja, temveč se osredotoči na časovno obremenitev študenta pri posameznem predmetu in na učne dosežke, ki naj jih študent v tem času razvije. Ta omogoča oblikovanje racionalnih študijskih programov, ki niso ne prenatrpani ne preveč enostavno zastavljeni. Koliko ECTS točk je vreden posamezen predmet, pa se ugotavlja na osnovi rednih študentskih vprašalnikov. ECTS omogoča enostavno razumevanje in primerjanje različnih študijskih programov. Dijaki se tako lažje odločajo za najprimernejši študij, študenti pa za kombinacijo predmetov iz različnih študijskih programov (v kolikor to visokošolski sistem dovoljuje).

Skupaj z bolonjsko reformo se je na fakultete vpeljal tudi nov sistem evalvacije predmetov. Predmeti se sedaj evalvirajo s kreditnimi točkami, ki vrednotijo študentovo delo oz. količino truda, vloženega v študij posameznega predmeta. Ena kreditna točka tako predstavlja od 25 do 30 ur vloženega dela v predmet. Od fakultete do fakultete je odvisno, kako vrednoti izvajane predmete. Nekateri se točkujejo z višjim številom točk, bistven podatek pa je, da je en letnik vreden 60 kreditnih točk. Točke naj bi izboljšale prehodnost med programi. Ob zaključku magistrskega študija naj bi tako študent pridobil 300 kreditnih točk. Podrobnejše informacije o bolonjski prenovi so na voljo na spletni strani www.bolonja.si.

Mojca Buh

Status študenta avtomatično pripada redno vpisanemu študentu.

Prinaša ti predvsem številne ugodnosti, in sicer od študentske vozovnice za razne avtobuse, vlake itd. do bonov za prehrano, pa razne mednarodne študentske karte, ki ti omogočajo poceni spoznavanje sveta, omogočeno imaš bivanje v študentskem domu, znižane imaš razne športne, kulturne prireditve, tečaje (športne, jezikov in drugih stvari), skratka, ugodnosti je veliko …

Iz statusa študenta izhajajo pravice do:
• subvencioniranega bivanja – študentski dom ali bivanje pri zasebnikih s subvencijo,
• subvencioniranega prevoza,
• subvencionirane prehrane – študentski boni,
• štipendije,
• zdravstvenega zavarovanja po starših do 26. leta starosti,
• dela prek študentskega servisa,
• otroškega dodatka, preživnine, družinske pokojnine do 26. leta starosti.
(Vir informacij: Brigita Grbin in Danijela Gutić, Študentska svetovalnica, socialno svetovanje)

Kot smo v uvodu povedali, si z vpisom na visokošolski zavod pridobiš status študenta, katerega izkazuješ s študentsko izkaznico. S statusom študenta ti pripade tudi pravica, da lahko v času študija enkrat ponavljaš letnik ali pa spremeniš študijski program ali smer; lahko se izobražuješ po več študijskih programih, po interdisciplinarnih ali po individualnih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov; lahko pa študij tudi prekineš.

V kolikor študent izpolnjuje pogoje, si lahko pridobi tudi status športnika, kulturnika ali status študenta invalida. Vsekakor pa status študenta ne prinaša samo pravic in ugodnosti, temveč tudi dolžnosti.

Glavne dolžnosti in naloge študenta so obiskovanje predavanj, vaj in seminarjev, redno opravljanje izpitov, kolokvijev in drugih študijskih obveznostih. Status pa študent izgubi, če diplomira, če ne diplomira v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra, če se izpiše, se ne vpiše v naslednji semester ali letnik, je bil izključen, dokonča podiplomski študij ali če ne dokonča podiplomskega študija v ustreznem, s statutom predpisanem roku.
(Vir informacij: Zlatka Keček in Alen Brkić, Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje pri ŠOUM)

Mojca Buh

Kje, kdaj in na kakšen način se lahko zabavate? Kateri klubi so najbolj in oz. kje je najbolje poskrbljeno za zabavo do jutranjih ur?

To in še veliko več vam ponuja pestro študentsko življenje, ki je vsekakor posebno življenjsko obdobje. Da ga boš zaživel/a v polni meri, nikar ne spreglej naslednjih dejstev!

Brucevanja

V Ljubljani, natančneje na gospodarskem razstavišču, se vsako leto odvija največje brucevanje pri nas. Dogodek, ki vedno privabi velike množice ljubiteljev glasbe in nore zabave, zares ne smete zamuditi. Najbolj popularni slovenski glasbeniki, DJ-ji, zvezdnice in zvezdniki … vse to samo za vas in za pester vstop v študijsko življenje!
Posamezna brucevanja pa se odvijajo nekje v mesecu oktobru oz. začetku novembra. Tudi tega se udeležite in spoznajte nove prijatelje.

Lampiončki
Tradicionalno organiziran dogodek vsako leto privabi zares ogromno študentov. Gre za športno obarvan dogodek, ki povezuje študente Univerze v Mariboru, privabi pa tudi športne navdušence drugih univerz. Ponavadi se ta dogodek, ki je prerasel že v skoraj pravi študentski praznik, odvija konec maja, ko so izpiti že za vami!

Škisova tržnica
Si že slišal zanjo – seveda, le kdo ni?! Gre za največjo študentsko prireditev, ki traja en dan, poteka na enem mestu in kjer se skupaj zbere kar prek 55 študentskih klubov iz celotne Slovenije. Začetek maja si obvezno rezerviraj za Škisovo tržnico!

Cvičkarija
… vsako leto poskrbi za pravi cvičkarski dogodek. 4 fenomenalne zabave, ki jih organizirajo novomeški študentje – kako tudi ne, saj spijo, dihajo in mislijo s cvičkom. Ljubljana, Izola, Novo mesto in Maribor so lokacije, kjer vino teče v potokih. Vsekakor pa je dogodek združitev prijetnega s koristnim, saj je prvi del namenjen predstavitvi dolenjske kulturne dediščine, drugi del pa je bolj zabavno obvarvan. Torej, prieditev se odvija nekje med koncem aprila in koncem maja s cvičkom v roki in obilo dobre glasbe. Če si sorodna duša tem dejstvom potem si rezerviraj čas za Cvičkarijo!

Mortadeljada
Mmmm, kako je dobra! Kaj že?! Kraljica Mortadela, seveda! Mortadeljada – prireditev, namenjena pravim gurmanom, je ena izmed mnogih študentskih zabav. Obilo dobre glasbe, pijače in jedače, najboljša publika, odlično vzdušje, pa še vse skupaj na enem mestu. Kaj še želite boljšega?!

Majske igre
… so največji kulturni, športni in zabavni dogodek, ki je namenjen predvsem sprostitvi po napornih dneh za knjigo. Odvijajo se v Ljubljani, sledi jim tradicionalen pohod na Rožnik, pričakujete pa jih lahko meseca maja.

Bujta repa
Tudi študentje Prekmurja imajo poseben študentski večer, katerega so poimenovali Bujta repa. Prekmurci trdijo, da je to dogodek, ki je najdlje zapisan v zgodovino, in sicer v leto 1993. Komur ni težko in seveda lahko za dobro zabavo, odšteje nekaj »evrčkov« več, zabavo prične z dobro večerjo, nadaljuje pa se s še boljšo glasbo, kjer gre ponavadi za prekmurske glasbenike.

Drugo
Seveda pa se tekom leta odvijajo še druge študentske zabave – nikakor ne smete zamuditi Refoške fešte, Koroške gaude, Zabl žura, Jazz Cerkno, Lent, Rock Otočca, Piše se leto … in še mnogih drugih dogodkov, ki zares popestrijo študentsko življenje.

Ljubljana – mesto pestrega nočnega življenja!

Mesečni razpored zabav – da ne boste česa zamudili:
– december je mesec prednovoletnih zabav, za katere poskrbijo posamezne fakultete
– februarja se v Rožni dolini odvija pravo študentsko pustovanje
– zabava ob zaključku meseca izobraževanja in kulture se odvija konec marca
– april je čas za Mortadeljado
– začetek maja čas Millionhuana Mars
– konec aprila se študentje odžejajo na Cvičkariji
– maj, Škisova tržnica
– maj, Majske igre in zabava na Rožniku

Ne le, da sprostijo vaše telo, možgančke in duha, temveč popestrijo tudi vaše življenje. Zabave so namenjene vam – študentom – zato se udeležite vsaj tistih, ki so oblikovani po vašem okusu. Študijsko življenje pomeni tudi »žuranje«, ampak nikar tega ne vzemite dobesedno – na prvem mestu naj bo namreč študiranje!

Tjaša Kržišnik

Z vstopom na fakulteto je zares skrajni čas, da postanemo tudi finančno samostojni …

Ko človek dopolni 18 let, je zares že skrajni čas, da odraste. Velikokrat želimo biti odrasli v vseh pogledih, ko pa beseda nanese na finančno samostojnost, se zavemo, da bomo še kar nekaj časa otroci, odvisni predvsem od staršev. Toda z vstopom na fakulteto se pojavijo nove potrebe. Imeti svoj bančni račun je eden izmed pomembnejših, saj tekom študija večkrat potrebujemo tisto plastično kartico. Banke študentom omogočajo brazplačno vodenje računa, limite in ugodne obrestne mere pri varčevanju. Kljub temu, da so si ponudbe bank zelo slične, je treba preučiti in dobro pregledati vsako posamezno, saj že vsak evro pomeni veliko že tako praznemu študentskemu žepu.

Študentski račun!?
Gre za račun, kamor se nakazujejo vaši osebni prihodki – štipendije, nakazila študentskega dela, lahko tudi starševska žepnina idr., poleg varno shranjenega denarja pa vam banke nudije še 1 % obrestne mere glede na pozitivno stanje. Poleg tega imate določen tudi osebni limit, ki ponavadi ne presega 100 evrov?! Pod določenimi pogoji se le ta lahko tudi poviša. Danes, ko se nam vseskozi mudi, nam zelo prav pridejo tudi storitve, kjer lahko z banko poslujete kar preko medmrežja oz. mobilnega telefona. Študentje imate tudi možnost najema posojila ali sklenete določeno obliko varčevanja. Skoraj večina bank pa vam informacijo o stanju na računu pošljejo tudi prek SMS sporočil.

Osebni račun pri banki lahko odpre vsak študent, ki predloži:
– izpolnjeno vlogo
– davčno številko
– osebni dokument
– potrdilo o šolanju oz. veljaven indeks

Študentski krediti!
Če ste v finančni stiski in ne veste oz. se nimate na koga obrniti, potem bo za vaš študentski primankljaj poskrbela banka. Kratkoročni namenski kredit brez stroškov odobritve si lahko privoščite pri večini bank, in sicer za stroške knjig, tečajev, računalnika ipd., odobritev slednjega je dovisna od posamezne banke, toda večinoma gre za letnik študija (bolj kot ste pri koncu, večja je možnost odobritve), višino mesečnega priliva na vaš račun ipd. Kredit zavarujete s porokom, obrestna mera pa je primerna študentskemu žepu – no skoraj! Doba odplačila navadno traja do enega leta.

Pameten študent je varčen študent!
Bančni račun pa študentu omogoča tudi varčevanje. Saj veste, kako negotova je naša prihodnost, zato to sploh ni slaba ideja! Nekatere banke omogočajo študentom račun s stimulativno obrestno mero, zato se o tem pozanimajte! Odločite se lahko tudi za neprekinjeno vezavo, pri čemer je obrestna mera pogojena s številom vezanih dni. Gibljejo se okoli 7-8 %. Na voljo vam je tudi rentno varčevanje, kjer svoje evre vežete za daljše obdobje. Pridobite pa lahko celo plačilne kartice z odlogom plačila – seveda pod pogoji, ki jih določa posamezna banka.

Na voljo pa so vam tudi sodobni plačilni inštrumenti:
– telefon
– trajni nalog (trajnik)
– bančni avtomat
– bančna kartica
– elektronsko bančništvo

Skupno vsem inštrumentom je predvsem to, da pri sebi nikoli ne potrebujete ogromno gotovine in je posledično ne morete izgubiti oz. vas ne morejo okrasti, prihranite na dragocenem času, s kartico lahko plačujete skoraj povsod v Sloveniji, z ustrezno (npr. mastercard) pa celo po vsem svetu. Skratka prihranite pri času, denarju in seveda energiji!

Odprt bančni račun imajo danes že otroci, zato je z vstopom na fakulteto zares že skrajni čas, da si ga omisliš in v vsaj majhni meri zaživiš samostojno.

Tjaša Kržišnik

Pri vpisu morate vedeti prav vse, da ne pride do pomote …

Si že danes zaskrbljen/a glede vseh birokratskih stvari, ki se tičejo samega vpisa na fakulteto? Ne veš, kdaj se je treba vpisati, kako in kakšen je na splošno vpisni postopek?! Ne skrbi – o vsem boš pravočasno obveščen/a, nekaj splošnih dejstev pa smo zate »izbrskali« mi!

Kdaj
Torej, v sredini januarja so posamezne fakultete razpisale števila prostih vpisnih mest, kamor se dijaki lahko prijavite. Torej »biltene«, ki prikazujejo te statistične podatke, navadno priskrbijo vaše srednje šole, tako da ste jih morali imeti že vsaj nekajkrat v rokah. No, če ste se jih do sedaj izogibali, potem je zdaj zadnji čas, da jih preštudirate.
V februarju pa so samo za vas, četrtošolce, vsako leto organizirani informativni dnevi. V teh dneh že morate imeti izoblikovane cilje za prihodnost, zato so obiski fakultet le tista končna pika na i, ki vas prepričajo oz. vas odvrnejo od študija. Ta dan izkoristite v čim večji meri, vprašajte vse, kar vas zanima, in se nikar ne »potuhnite« v zadnji vrsti. Vsaka informacija bo dobrodošla, saj gre za življenjsko odločitev!
In končno, začetek meseca marca, z ustrezno prijavnico za vpis na fakulteto zabeležite svojo usodo. Takrat ni časa za premišljevanje, ni časa za zbiranje informacij in končno, ni časa za dvome in pomote. Takrat morate biti že povsem z glavo pri stvari in se odločiti, katero delo boste opravljali v prihodnosti.

1. prijava!
Prvo prijavnico za vpis izpolnite in oddate v začetku marca. Toda, zavedati se morate, da fakulteta v določen študijski program sprejme le določeno število vpisanih. Če je presežek vpisanih višji od 20 %, sledi omejitev vpisa. Minimume po posameznih univerzah tekom prejšnjih let si lahko ogledate na naslednji povezavi http://www.sc-rm.net/index.php/dijaki-in-stari/vpis/vpisnafakulteto.

Ob omejitvi vpisa se na večini fakultet upoštevajo naslednji kriteriji:
– 40 % splošni uspeh 3. in 4. letnika
– 60 % uspeh na maturi
Nekateri programi pa poleg tega upoštevajo še oceno enega oz. več predmetov na maturi, oceno točno določenega predmeta na maturi, preizkuse sposobnosti ipd.

2. prijava!
V kolikor na prvi prijavni rok niste bili sprejeti, se lahko vpišete na drugi rok – začetek septembra. Ta prijava je namenjena dijakom, ki niso bili sprejeti na želeni program, se zaradi takšnih in drugačnih razlogov niso mogli vpisati na 1. rok oz. če želijo zamenjati študijski program. Za slednjo je treba oddati tudi prošnjo!

3. prijava!
V začetku oktobra pa se lahko kandidati prijavijo tudi na 3. rok, in sicer na programe, ki razpišejo ostala prosta mesta.

Informativni dnevi so tu, vaše želje in cilji v vaših glavah in srcu, stisnite zobe še pri zadnjih testih in spraševanju in poskrbite za to, da bodo življenjske vizije postale realnost!

Tjaša Kržišnik

Finančni zalogaj je včasih za posameznika enostavno preveč ….

Večne in tečne finančne težave bremenijo skoraj vsakega študenta. Danes se mora vsak znajti tako ali drugače, da se lahko prebije skozi težko študentsko življenje. Nekateri si bančni račun krepijo s študentskim delom, drugim študij omogočijo zlati starši, nekateri se skozi študentska leta prebijajo s štipendijami. Toda kaj če za študij potrebujete večjo vsoto denarja? Če vam starši v dneh po recesiji ne morejo kaj dosti pomagati? Kam se obrniti, če si zares želite študirati pa za študij nimate dovolj denarja?

Banke nudijo ugodna posojila!

Če se zares nimate na koga obrniti, potem se odločite za bančno posojilo. Študentom nudijo ugodna posojila, tako da si lahko študentje to zares privoščijo. Edini pogoj za odobritev posojila je kreditna sposobnost poroka oz. redni mesečni priliv na njegovem bančnem računu.

Šolnine le za izredne!

Večinoma redna oblika študija danes ne terja visokih šolnin, kot npr. v ZDA, toda če se vpišete izredno, vas zasoljene šolnine stanejo marsikatere luksuzne dobrine. Ste se tudi vi zamislili? Vam je žal, da se niste tekom srednješolskih let bolj posvetili učenju? Obžalujete vsako uro lenarjenja pred maturo? Seveda, saj se številke gibljejo med 2.000 in 3.000 evri, nič manj, raje več za posamezen letnik študija.

Različne banke – različne ugodnosti!

Tako kot smo si ljudje različni in nekateri potrebujemo posojila za študij, spet drugi ne, ravno tako je z bankami. Nekatere banke študentom nudijo takšne prednosti, spet druge popolnoma drugačne. Vsekakor se vam splača povprašati pri različnih posojilnicah in se na podlagi ponujenega odločiti za vam najbolj ustrezne pogoje.

Pri posojilu bodite pozorni predvsem na:
– višino mesečnega obroka
– dobo odplačevanja kredita
– višina ostalih stroškov najema kredita
– finančno zanesljivost vašega poroka
– možnosti do posebnih ugodnosti (npr. za študente višjih letnikov)
– možnosti porabe dobljenega zneska (samo za šolnino oz. druge stroške študija)
– višina obrestne mere
– višina stroškov odobritve

»Birokratske zadeve«!

Za odobritev posojila poleg poroka oz. rednega mesečnega priliva na vaš bančni račun potrebujete še potrdilo o statusu študenta – tega dobite ob vpisu na fakulteto – davčno številko, vaš osebni dokument ter osebni dokument poroka ter odločbo štipendije oz. pokojnine, v primeru, če jo prejemate. Navadno pa morate oddati tudi obrazec za odobritev posojila.

Vsaka banka ponuja določene prednosti, ki se vam bodo zdele mikavne in sprejemljive. Velikih razlik med ponudnicami kredita ni, toda za študentsko denarnico že vsak evro pomeni veliko, zato pretehtajte vse možnosti in se odločite za najboljšo »varianto«.
Tjaša Kržišnik

Če nam spodleti na maturi, imamo rešitev …!

Velikokrat se prepozno zavemo, kaj si želimo, in tako nam lahko splavajo po vodi življenjske priložnosti in življenjski cilj, kot je npr. vpis na medicino, želja, da postaneš pravnik/ca oz. učitelj, vzgojitelj. In kaj je skupnega vsem tem poklicem? Seveda predvsem visoka omejitev – visoko število zahtevanih točk. Mladost je norost in največkrat razlog za naše največje napake. Le kdo v kriznih letih misli na prihodnost? Prav nihče. Bolj ko se bližate koncu srednješoslkih dni, vse bolj se zavedate, da prihodnost trka na vaša vrata. Mislite, da se izgubljenih točk ne da nadoknaditi? Vse se da, če se le hoče – vaš rešitelj se imenuje maturitetni tečaj!

Dejstva!

Maturitetni tečaj je program, ki vas skozi vso šolsko leto počasi in temeljito pripravlja na ponovno srečanje z maturo.

Vsako leto se zanj odloči vse več četrtošolcev, ki s svojimi osvojenimi točkami niso sprejeti na željene fakultete, oz. vsi tisti, ki so uspešno zaključili srednjo tehniško, srednjo poklicno oz. drugo srednjo strokovno šolo ali 3. letnik gimnazije ter prekinili šolanje najmanj za 1 leto.
Maturitetni tečaj ima odprta vrata tudi za vse tiste, ki imajo zaključeno osnovnošolsko izobraževanje in opravijo preizkus znanja na ravni 3. letnika gimnazije.

Tečaj se izvaja vsako leto, s pričetkom prvega dne v oktobru. Nanj se je seveda potrebno pravočasno vpisati, navadno nekje do konca septembra.

Prijava!

Če si se odločil/a, da svoje znanje utrdiš na maturitetnem tečaju, to lahko storiš le na en sam način – s prijavnico, ki jo najdeš na spletu oz. na matični srednji šoli. Prijavnico moraš odposlati do zahtevanega datuma, ponavadi do 12. septembra, zraven pa priložiti še fotokopije vseh spričeval iz 1.,2., in 3. letnika ter kopijo spričevala o poklicni maturi oz. zaključnega izpita. Vsi tisti, ki ste zaključili 3. letnik gimnazijskega programa, morate poslati spričevala za vsa 3 leta in potrdilo, ki dokazuje, da se niste izobraževali vsaj 1 leto po končanem 3. letnniku gimnazije. Potrdilo lahko dobite na vaši dosedanji šoli. Vsi tisti, ki imate končano le srednješolsko izobrazbo, pa morate predložiti še dokazilo o opravljenem preizkusu znanja za raven 3. letnika.

Izbirate lahko med naslednjimi izbirnimi predmeti:

• zgodovino
• biologijo
• geografijo
• sociologijo
• psihologijo
• ekonomijo

Smisel oz. namen maturitetnega tečaja je predvsem v tem, da kandidate, ki iz takšnih in drugačnih razlogov niso dosegli dovolj točk na maturi oz. niso bili sprejeti na željeno fakulteto, dobro pripravi na ponovno uspešno opravljanje mature.
Maturitetni tečaj pa morate tudi uspešno zaključiti, kar pomeni, da morate ob koncu opraviti vse dolžnosti – vaje, seminarske naloge, poleg tega pa morate biti pozitivno ocenjeni pri posameznem predmetu in redno obiskovati predavanja. Tako tudi pridobite pravico do opravljanja splošne mature.

Četrtošolci, če vam v prvo spodleti, nikar ne obupajte, saj je z maturitetnim tečajem vaš uspeh skoraj zagotovljen!

Tjaša Kržišnik

Kaj je novega pri študentski prehrani in na kaj mora biti študent pozoren pri nakupu bonov, študentske prehrane?
Kaj vsebuje en obrok študentske prehrane? Kje lahko kupujemo bone? Koliko bonov mi mesečno pripada? Kaj je subvencionirana študentska prehrana in komu je namenjena? Se vam taka vprašanja porajajo? Na čim več vaših vprašanj bomo skušali odgovoriti v nadaljevanju. Pri informacijah nam je pomagala Mojca Škrjanec, vodja študentske prehrane ŠOU v Ljubljani, in Kristina Pajek, Oddelek za socialna in zdravstvena vprašanja ŠOUM.

Subvencionirana študentska prehrana
Subvencionirana študentska prehrana je obrok, kosilo, katerega stroške delno krije Republika Slovenija. Subvencija za posamezen obrok znaša 2,59 EUR na posamezno kosilo in se usklajuje na način ter v roku, ki ga določa zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
S subvencionirano študentsko prehrano je študentu zagotovljen topel dnevni obrok. Prednost pri sami ponudbi prehrane pa ima zdrava in energijsko polna hrana.

Mojca Škrjanec, vodja študentske prehrane ŠOU v Ljubljani: »Upravičenci do subvencionirane študentske prehrane so vse osebe s statusom študenta, ki se izobražujejo na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v RS, ki niso zaposlene oz. vpisane v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje, ta status pa izkažejo s študentsko izkaznico, indeksom ali s potrdilom o vpisu, skupaj z osebnim dokumentom s fotografijo. Upravičenci do subvencionirane študentske prehrane so tudi vsi študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov v RS opravljajo študijske obveznosti, in sicer ob pogoju recipročnosti. Upravičenci s posebnimi potrebami zaradi težke oz. težje funkcionalne prizadetosti, otroci padlih v vojni za Slovenijo 1991 in upravičenci – starši imajo pravico do 10 dodatnih bonov mesečno (starši imajo pravico do 10 dodatnih bonov za vsakega otroka, vendar pravico lahko uveljavlja le en starš).«

Prenova sistema subvencionirane prehrane
Po besedah Kristine Pajek iz Oddeleka za socialna in zdravstvena vprašanja ŠOUM,Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) skupaj s pristojnim Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) spreminja in preoblikuje obstoječi sistem subvencionirane študentske prehrane in ga prenavlja s pomočjo informacijske tehnologije.

Predvidevana prenova sistema je v obdelavi s strani ŠOS-a in MDDSZ-ja že približno dve leti, nov sistem bo za študente veliko bolj priročen, njegova uporaba pa bo veliko preprostejša in prijaznejša za uporabnike. Obstoječi način kupovanja in unovčevanja bonov se bo spremenil, ne bo več čakalnih vrst za nakup bonov in študentom se ne bo treba nekaj dni vnaprej odločati, kje bodo jedli.

Prenovljeni sistem bo študentom omogočal lažje koriščenje subvencij za prehrano, k čemur bo pripomogla tudi spletna aplikacija, s pomočjo katere bodo študentje lahko spremljali svojo porabo, novice povezane s prehrano, ponudbo le-te ter izkazovali svojo upravičenost do subvencionirane študentske prehrane. Na dosedanjih prodajnih mestih bonov bodo odprte informacijske točke, kjer bo študentom zagotovljena pomoč ob morebitnih težavah pri uporabi novega sistema.

Nov sistem bo temeljil na uporabi GSM aparata, za študente, ki le-tega nimajo oz. se odločijo drugače, pa bo na voljo brezkontaktna kartica. Plačilo razlike med ceno obroka in subvencijo se bo vršila neposredno pri ponudniku oz. gostincu.

Sistem bo poskusno predvidoma začel delovati v študijskem letu 2009/10 na območju ene od entitet ŠOS. Po poskusnem obdobju, v katerem se bodo odpravile še vse morebitne pomanjkljivosti, se bo sistem uvedel na področjih vseh ostalih entitet ŠOS-a. Sistem bo enoten za vse študente katere koli univerze v Sloveniji in bo omogočal tudi koriščenje subvencij na območju univerz, ki študentu niso matične.

Nakup študentskih bonov
Na področju ŠOU v Ljubljani velja, da v Ljubljani lahko bone študenti kupijo vsak dan od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 19.00, ob petkih pa od 8.00 do 15.00, in sicer na štirih prodajnih mestih: ŠOU v Ljubljani, Kersnikova 4 – Akvarij, Metropol, Kersnikova 6, Študentsko naselje Rožna dolina, Blok IV, Študentsko naselje Bežigrad, Kardeljeva ploščad 5.

Pomembno za bodoče študente!!!
Prvi nakup študentskih bonov v študijskem letu mora študent v Ljubljani opraviti na prodajnem mestu Metropol – Kersnikova 6, s seboj pa mora imeti:
– osebni dokument in statusni dokument. Statusni dokument je študentska izkaznica z nalepko za tekoče leto, potrjeni indeks in originalno potrdilo o vpisu,
– izpolnjeno izjavo o nezaposlenosti (izjavo dobite na prodajnih mestih).

Pri vsakem nadaljnjem nakupu pa zadošča že osebni ali statusni dokument. Izredni študenti pri prvem nakupu bonov ne potrebujejo več izpisa iz obveznih zdravstvenih zavarovanj, saj se omenjena evidenca pregleduje elektronsko.

Število bonov na mesec = število delovnih dni v mesecu
»Študentu vsak mesec pripada takšno število bonov, kot je delovnih dni v mesecu. Posamezen bon je veljaven še dva meseca od meseca nakupa, pretečeni bon pa lahko na prodajnih mestih zamenja za isti ali drugi bon, vendar izključno v roku enega meseca po prenehanju veljavnosti. Da bo pot do izbranega gostinskega lokala lažja, si na spletni stani ŠOU v Ljubljani, www.sou-lj.si, oglejte Zemljevid študentske prehrane.« Mojca Škrjanec, vodja študentske prehrane ŠOU v Ljubljani.

Kaj vsebuje en obrok študentske prehrane?
Študentu za študentski bon pripada glavna jed + dva hoda + 2 dcl vode ali brezalkoholne pijače. Hod je lahko juha, solata, sadje ali sladica.

Nasveti za nakup bonov: »Študentje naj se izognejo kritičnim trenutkom gneče, to je na začetku meseca, v zgodnjih popoldanskih urah in prve dni v tednu ter naj kupijo vse bone hkrati, da jim ne bo treba vsak dan stati v vrsti!« pravi Mojca Škrjanec.

Mojca Buh