ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Na slavnostni podelitvi nagrad sekcije Multi Channel, ki je potekala 8. oktobra 2011, je Multi Channel žirija Zlatega bobna oznanila preostale zmagovalce festivala.

12 Silver Drum, 12 Golden Drum in 6 Grand Prix nagrad je bilo podeljenih najboljšim kreativnim delom tega leta. Skupaj je bilo v Single Channel in Multi Channel podeljenih 14 Grand Prix, 39 Golden Drum in 46 Silver Drum nagrad. Za najbolj uspešno agencijsko mrežo leta in prejemnico Golden Net nagrade je bila razglašena mreža Leo Burnett (133 točk). Najbolj uspešna agencija letošnjega leta in prejemnica Golden Rose nagrade je postala BV McCann Erickson Romania SRL (93 točk). Za najbolj uspešno blagovno znamko na Festivalu Zlati boben, ki je prejela nagrado Brand Grand Prix, pa je bila nagrajena znamka Vodafone (60 točk).

V kategoriji posebnih nagrad je Golden Watch nagrado za najboljšo celostno oglaševalsko kampanjo, predstavljeno na Zlatem bobnu, prejela agencija Leo Burnett SP. Z.O.O. za kampanjo Secrets behind paintings, naročnika PZU S.A. – National Museum in Krakow, Poljska. Virtuoso nagradi sta bili podeljeni v kategorijah Best Cinematography, kjer sta si nagrado prislužila direktorja fotografije Jiri Malek in Mischa Rozema, Year Zero/Offf Barcelona 2011 Savage, Češka ter v kategoriji Best Illustration avtor ilustracij Paolo Garcia za serijo Aspirin Before & After Bride, Driver in Employee, BBDO Russia Group, Russia. Zmagovalca neuradne tekme Off Drum Piran Portoroć Poster Award sta Mateusz Gaca in Aleksandra Marchocka iz agencije NETIZENS SP. Z O.O., Poljska za serijo posterjev Edward Scissorhands 1, 2 and 3.

Multi Channel žirijo je vodil predsednik Matias Palm-Jensen, Chief Innovation Officer, EMEA, McCann Worldgroup, President of the Multi Channel Jury s pomočjo ostalih članov: Claudiu Dobrita, Creative Director, Draftfcb Bucharest, Peter Kačenka, Executive Creative Director, Wiktor Leo Burnett, Slovak Republic, Volkan Karakasoglu, Creative Director, TBWAIstanbul, Turkey, Mikhail Kudashkin, Creative Director, Leo Burnett Moscow, Anthony Kyriazis, Director of Creative Services @Tribal DDB Athens, Krešimir Macan, Director and Senior Partner, Manjgura, Croatia, Désirée Maurd, Creative Director & Partner, Prime, Sweden, Mitja Petrovič, Director and co-owner of the agency Publicis Group Slovenia, Felix Del Valle, Executive Creative Director, Contrapunto BBDO, Spain in Robin Weeks, Regional Creative Director for Ogilvy CEE.

Felix Del Valle, Executive Creative Director, Contrapunto BBDO, Španija, ki je na novinarski konferenci predstavljal Multi Channel žirijo, je povedal, da so v letošnjo tekmo Zlatega bobna prispele zelo zanimive kampanje. Med šestimi skupinami Multi Channel je žirijo letos najbolj prijetno presenetila skupina Integrated communication channel.

Na vprašanje, kaj je žirija letos iskala v skupini Digital, je Felix povedal: »Dela, ki poskušajo komunicirati z ljudmi. Ljudje se počutijo veliko bolj blizu digitalnemu kot pa televiziji ali drugim bolj tradicionalnim kanalom. Z digitalnim se lahko počutiš bolj vključenega. Ni samo pomembno imeti profil na spletu, ampak da lahko tam narediš nekaj za ljudi, nekaj uporabnega.

»Vendar pa postaja vse težje in težje opaziti razlike med na primer digitalno kampanjo, kampanjo za odnose z javnostmi ali celostno oglaševalsko kampanjo. Čeprav oglaševalski festivali spreminjajo kategorije vsako leto, se oglaševalska industrija spreminja še hitreje.« je povedal Felix in dodal: »Ko ocenjuješ v mednarodni žiriji festivala kot je Zlati boben, se moraš vedno vprašati, kako so nekatere kampanje učinkovite v državah za katere so bile narejene in kako jo tamkajšnji ljudje cenijo. Odziv občinstva je najbolj pomemben, vsebina je kralj …« je zaključil Felix.

Prve zmagovalce festivala sekcije Single Channel je Single Channel žirija Zlatega bobna oznanila 6. oktobra 2011. 34 Silver Drum, 27 Golden Drum in 8 Grand Prix nagrad je bilo podeljenih najboljšim kreativnim delom tega leta. V skupini G – Digital je kot edino delo iz Slovenije bilo s srebrnim bobnom nagrajeno delo Who needs another Facebook friend, agencije Publicis d.o.o., izdelano za naročnika Zavetišče Gmajnice.

Single Channel žirijo je vodil predsednik Stefan Schmidt, Creative at large/ Chief creative officer, TBWA Europe, Germany s pomočjo ostalih članov: Davor Bruketa, Creative Director & Founder, Bruketa&ZinicOM, Croatia, Tolga Büyükdoganay, Creative Director, Demner, Merlicek & Bergmann, Austria, Razvan Capanescu, Creative Director, Publicis Romania, Romania, Zoran Gabrijan, Creative Director, Futura DDB, Slovenia, Pawel Heinze, Executive Creative Director, Leo Burnett Warsaw, Poland, Leandro Raposo, General Creative Director, McCann Spain, Spain, Will Rust, Executive Creative Director, Ogilvy Group Hungary & Ukraine , Dejan Stajnberger, Creative Director, VCCP, Czech Republic, Andrej Štuk, Creative Director, Mark BBDO Prague, Czech Republic in Jon Williams, Chief Innovation Officer, Grey London, UK.

Dodatne informacije na www.goldendrum.com

Fotografije na http://www.goldendrum.com/press/photo-galleries-2011/.

Borut Odlazek

odnosi z javnostmi

18. Zlati boben

Kljub študijskim obveznostim, se še vedno najde čas za različne obštudijske aktivnosti. Pri izbiri teh je pomembno, da nas dejavnost veseli in/ali je tudi uporabna. Znanja ni nikoli preveč. Vendar tudi ni treba pretiravati s preveč aktivnostmi, ker jih potem ne boste mogli opraviti kakovostno. Še zmeraj naj bo prioriteta študij.

Učinkovit študij vodi k uspehu

Obštudijske dejavnosti smiselno dopolnjujejo in bogatijo študij na fakulteti. Usmerjene so v pridobivanje kompetenc in osebnostni razvoj študentov. Koristile vam bodo pri nadaljnji karierni poti, morda omogočile tesnejše sodelovanje s profesorji, asistenti in strokovnimi sodelavci, omogočile navezovanje novih stikov ter širjenje socialne mreže.

Če ste v dvomih in niste prepričani, ali ste se pravilno odločili glede izbire študija in kaj bi poleg študija še počeli, poskusite več stvari. Če pa ste prepričani, da je izbran študij pravi, izbirajte obštudijske dejavnosti povezane s svojo stroko. Upoštevajte, katera znanja so na trgu dela najbolj zaželena in spremljajte, katera znanja pričakujejo vaši potencialni delodajalci.

Tovrstne dejavnosti organizirajo na fakultetah različna društva; preverite, kaj ponujajo študentske organizacije, razne nevladne organizacije, Zavod Šolt, Odbor za obštudijske in interesne dejavnosti v sklopu ŠOS in drugi. Možnosti je veliko, cene pa so velikokrat prilagojene študentskim žepom.

Raznolika ponudba jezikovnih tečajev

Že od nekdaj se študentje radi udeležujejo jezikovnih tečajev, katerih je danes na voljo ogromno. Tako se lahko učimo poleg klasičnih (evropskih) jezikov tudi bolj eksotične (hebrejščina, hindujščina, turščina, arabščina in drugi). Ti so prilagojenim različnih potrebam in razdeljeni na več stopenj oziroma nivojev, vse od poslovnega do akademskega, osvežitvenega do konverzacij in priprav.

Še posebej pestro ponudbo jezikovnih tečajev z ugodnimi cenami za študente ponuja Zavod Šolt. Njihova prednost so majhne skupine, vsaka stopnja tečaja se konča s testom, za opravljeni tečaj pa dobimo tudi potrdilo.

Različni strokovni tečaji

Zavod Šolt ponuja prav tako bogato ponudbo strokovnih tečajev za študente. Ponujajo različne računalniške tečaje (učinkovita uporaba različnih programov), desetprstno slepo tipkanje, osnove digitalne fotografije, kreativno pisanje, šola retorike, različne praktične tečaje v povezavi z urejanjem doma (feng šui, urejanje bonsajev, krojenje in šivanje ter druge).

V sklopu športnih tečajev se lahko naučite jadrati, leteti s padalom ali opravite tečaj za vaditelja čolnov. Nekateri se poslužujejo inštrukcij, ki so lahko individualne ali skupinske. Poleg navedenih tečajev se lahko udeležite tudi specifičnih veščin – poznavanja osnov ekonomije, zakonodaje študijskega področja, ureditve države, znanja s področja borzništva ali vzajemnih skladov.

Tečaji potekajo v obliki teoretičnega in praktičnega dela, prvi v učilnici, slednji pa tudi na terenu, v temnici, ob strojih ali drugje, odvisno od vrste tečaja. Skupine so prav tako majhne.

Športne aktivnosti

Na področju športnih aktivnosti je na prvem mestu ŠOU šport, ki ponuja vse od aerobike, joge, pilatesa, plavanja, zumbe do programa mama telovadi. Ponujajo pa tudi športne tečaje alpinizma, boksa, golfa, jadranja, baleta, kajtanja itd. Poleg tega se lahko usposobite za učitelja smučanja, deskanja, vaditelja aerobike itd. Poskrbijo tudi za ljubitelje adrenalinskih športov. Cene so za študente ugodne in odvisne od programa.

Prednosti sodelovanja v obštudijskih dejavnostih so nova znanja in izkušnje

Pri vsaki dejavnosti vas čakajo nove izkušnje in znanja, ki so lahko zelo dobra popotnica za vstop v delovno okolje, zato jih je smiselno poskušati pridobiti čim več. Udeležba na različnih dejavnostih ponuja možnost za srečanja z novimi, zanimivimi ljudmi. Širjenje socialne mreže je eden od temeljev kariernega uspeha. Morda se med njimi nahaja celo vaš bodoči delodajalec.

Številne dejavnosti nam širijo obzorja. Izmenjava mnenj z drugimi in v različnih okoljih je dragocena in v življenju zelo koristna, saj vam pomaga videti stvari zunaj ustaljenih okvirjev.

Študenti, vključeni v obštudijske dejavnosti ob koncu študijskega leta pri večini programov prejmejo vpis v e-Nefiks, indeks neformalnega izobraževanja, v katerega se vpisujejo potrjeni podatki o neformalnih usposabljanjih, študentskem delu in drugih dejavnostih. S tem študenti bodočim delodajalcem lahko dokažejo uradno pridobljene kompetence ter zato bolj konkurenčno vstopajo na trg dela. Pozanimajte se, ali vaš želeni program ponuja to možnost.

Pa še cene

Primerjava cen različnih dejavnosti je pokazala, da so najbolj ugodni programi vezani na ponudnike v okviru ŠOU. Cene jezikovnih tečajev se za študente Univerze v Ljubljani gibljejo od 99 eur naprej, odvisno od programa. Študentje drugih univerz imajo malo višje cene, neštudenti pa še malo višje. Pri strokovnih tečajih se cene gibljejo od 30 eur naprej, kar je zopet odvisno od trajanja in zahtevnosti programa. Nekoliko dražji so računalniški tečaji, od 125 eur naprej.

Ker je ponudba različnih programov res zelo raznolika, je smiselno spremljati spletne strani ponudnikov in se prijaviti na prejemanje novic z želenega področja. Občasno ponujajo tudi ugodnejše programe ali celo brezplačne.

Ne smemo pozabiti na prostovoljstvo, ki prav tako pomeni zelo zanimivo in bogato izkušnjo. Pa seveda aktivnosti, ki jih lahko izvajamo sami, od športa do učenja s pomočjo knjig, priročnikov, spleta in s sodelovanjem s prijatelji.

Glavno, da prosti čas izkoristimo prijetno in koristno.

Ksenija Gider

»Med bolj priljubljenimi obštudijskimi dejavnostmi je kultura,« pravijo na ŠOU v Ljubljani.

V okviru ŠOU v Ljubljani deluje Resor za obštudijske dejavnosti, ki skrbi za pestrost življenja študentov zunaj okvira študijskih programov, na področjih kulture, založništva in obštudijskega izobraževanja ter turizma in športa.

Klemen Kristan, minister za obštudijske dejavnosti ŠOU v Ljubljani

1. Se študentje bolj odločajo za obštudijske dejavnosti, ki jih veselijo ali tiste, ki nadgrajujejo njihovo strokovno znanje in so uporabne za prihodnost?

»Študentje se udeležujejo tako dejavnosti, ki jih veselijo, kot tudi tistih, ki nagradijo njihovo strokovno znanje. Čedalje več študentov se zaveda, da se je potrebno dodatno izobraževati, saj s tem dobijo dodatno znanje, ki jim olajša iskanje zaposlitve. Projekti, ki jim to omogočajo, so torej dobro obiskani. Enako dobro so na drugi strani obiskani tudi projekti, ki so družabne oziroma zabavne narave.«

2. Katere obštudijske dejavnosti so najbolj priljubljene, katere so »in«?

»Med bolj priljubljenimi obštudijskimi dejavnostmi je kultura. V ŠOU v Ljubljani je mesec marec vsako leto namenjen kulturi. V okviru projekta se zgodijo številni večinoma brezplačni kulturni dogodki in dejavnosti, ki so jih študentje dobro sprejeli in so zato tudi dobro obiskani. Poleg kulturnih se študentje radi udeležujejo tudi izobraževalnih, civilno-družbenih, športnih in zabavnih dogodkov oziroma dejavnosti. ŠOU v Ljubljani v mesecu oktobru vabi študente na različne dogodke: na študentsko krvodajalsko akcijo, na dva zaposlitvena torka, na delavnico za otroke študentskih družin in teden odprtih vrat ŠOU športa. Konec meseca bo na vrsti tudi največje slovensko brucovanje Bruc 2011. V tem mesecu bodo aktualni tudi vpisi v (predvsem jezikovne) tečaje Zavoda ŠOLT in športno-rekreativne tečaje Zavoda ŠOU šport, od katerih oba delujeta pod okriljem ŠOU v Ljubljani.«

3. Kje se jih največ poslužujejo?

»ŠOU v Ljubljani obštudijske projekte izvaja na različnih lokacijah, tako na fakultetah, kot tudi v zavodih ŠOU v Ljubljani ter v različnih kulturnih, športnih, izobraževalnih ustanovah. Praviloma sicer velja, da si študentje za obštudijsko dejavnost, ki jo obiskujejo kontinuirano, izberejo lokacije v bližini bivališča v Ljubljani ali fakultete, za vse ostale dogodke in dejavnosti pa splošnega pravila ni – z obiskom dogodka na npr. neki za študenta novi lokaciji v Ljubljani ta spozna tudi določen del mesta.«

4. Se študentje dovolj ukvarjajo s tovrstnimi dejavnostmi?

»Na podlagi dosedanjega odziva lahko rečemo, da se študenti v veliki meri udeležujejo obštudijskih dejavnosti. V ŠOU v Ljubljani jih pri tem spodbujamo, saj mladi na tak način širijo svoja obzorja in ustvarjalnost ter s tem pomembno gradijo svojo osebnost. Tudi zato ŠOU v Ljubljani študentom skupaj s svojimi zavodi (Zavod ŠOLT, Zavod ŠOU šport, Zavod K6/4, Zavod Radio Študent, Zavod Študentska založba, Zavod Študentska svetovalnica, Zavod Socialni inkubator, Zavod ŠOUhostel Celica) ponuja številne obštudijske dejavnosti – od športnih, kulturnih, izobraževalnih, humanitarnih in civilno-družbenih do zabavnih dogodkov.«

Kratek povzetek glavnih projektov, ki jih Resor za obštudijske dejavnosti ŠOU v Ljubljani pripravlja v novem študijskem letu:

–       Največje slovensko brucovanje Bruc (26. 10. 2011)

Bruc je tradicionalen dogodek ŠOU v Ljubljani, in sicer eden izmed tistih dogodkov manj formalne narave, ki s svojimi dejavnostmi, kot so slavnostna zaprisega brucev, športne in zabavne igre, koncert, druženje, predstavlja predvsem simboličen vstop v študentsko življenje. ŠOU v Ljubljani vsako leto na začetku študijskega leta poleg mnogih aktivnosti informativne narave, tudi na tak način že dobro desetletje izreka dobrodošlico vsem brucem, pa tudi njihovim starejšim kolegom.

–       ŠOU Smučarski začetek (predvidoma v začetku decembra 2011)

ŠOU Smučarski začetek je tradicionalni zimski projekt, ki ga že dalj časa organizira resor za obštudijske dejavnosti v sodelovanju s študentskimi organizacijami visokošolskih zavodov (ŠOVZ). Študentje so projekt dobro sprejeli, zato se ga vsako leto udeleži veliko nadobudnih smučarjev in deskarjev.

–       ŠOU Smučarski zaključek (predvidoma v začetku marca 2012)

ŠOU v Ljubljani konec smučarske sezone organizira tudi slovo od belih strmin. Na smučarskem začetku in zaključku je poleg športnih aktivnosti na snegu poskrbljeno tudi za dobro večerno zabavo in druženje.

–       ŠOU športni turnirji

Resor za obštudijske dejavnosti ŠOU v Ljubljani vsak mesec načrtuje turnir v določenem športu. S tem bomo poleg lanskoletnih futsal turnirjev zajeli tudi ostale ekipne športe (košarka, odbojka, rokomet …). Študentom s tem omogočimo športno udejstvovanje in tekmovanje izven okvirov fakultetnih programov. Zmagovalne ekipe prejmejo simbolične nagrade.

–       ŠOU širi obzorja

V okviru projekta “ŠOU širi obzorja” je predvideno spoznavanje evropskih prestolnic, raziskovanje domačih krajev in njihove kulinarike ter oddih na morju v začetku julija. Študentom nudimo potovanja in širjenje obzorij po ugodnih cenah. Tovrstni izleti so zelo dobro obiskani, zato bodite pozorni na pravočasno prijavo in zagotovitev mesta na avtobusu.

–       ŠOU tečaji

V okviru tega projekta bomo omogočili tečaje specifične vsebine, ki so za posameznika zelo dragi. To so npr. tečaj hitrega branja in učenja, tečaj fotografije, tečaj izdelave spletne strani itd.

–       ŠOU teden kulture

Projekt “ŠOU teden kulture” zajema vsakokratni mesečni dogodek, v okviru katerega bodo lahko študentje obiskali opero, balet, dramo, musicale, likovne, slikarske in kiparske razstave ipd.

–       Mesec kulture 2012

Mesec kulture ŠOU v Ljubljani, ki ga resor za obštudijske dejavnosti ŠOU v Ljubljani vsako leto organizira meseca marca, je namenjen študentom in študentski kulturi. Mesec kulture zajema več kot 25 dogodkov, koncertov, predstav, razstav, delavnic, ki so v večini brezplačni. Predstavljena je študentska kultura, tako tista institucionalizirana (predstavitev vseh akademij Univerze v Ljubljani), kot tudi druge oblike (natečaji, delavnice), kjer se lahko kultura približa študentom, ali pa se študentje predstavijo kot kulturniki.

–       ŠOU adrenalin

Pod tem naslovom bodo študentje lahko obiskali adrenalinske parke ali organizirali paintball turnir. S tem bomo poskušali udeležence razbremeniti vsakodnevnih študijskih obveznosti in jim omogočiti sprostitev v naravi.

–       Planinski izleti

Resor za obštudijske dejavnosti bo v novem študijskem letu organiziral tudi planinske izlete. Namen projekta je spodbuditi študente k spoznavanju slovenskih gora in spodbujanju planinarjenja – športa in prostočasne aktivnosti, ki je med Slovenci zelo priljubljena. Za začetek načrtujemo dva planinska izleta, ki se bosta med seboj razlikovala predvsem po težavnosti vzpona.

–       ŠOU tarok liga

Tarok velja za študentsko igro s kartami. Za študente ljubitelje te igre bomo organizirali številne turnirje, na katerih se bodo pomerili za naziv najboljšega tarok igralca. Zmagovalci bodo prejeli simbolične nagrade.

–       ŠOU izobraževanje

Namen novega projekta resorja za obštudijske dejavnosti ŠOU v Ljubljani je ponuditi študentu vsa potrebna znanja na enem mestu in v kratkem času. Študentje bodo lahko izbirali med več tečaji, med drugim retoriko, izdelavo spletnih strani, bontonom, zaposlitvenimi razgovori ipd. V sklopu izobraževalnega vikenda bo organizirana tudi okrogla miza, kjer bodo predstavljeni primeri dobrih praks.

–       ŠOU žuri

Dvakrat na mesec bodo potekali ŠOU žuri v znani ljubljanski diskoteki. Organizirane zabave z nagradnimi igrami za vse študente, ki si želijo spoznati nočno življenje v naši prestolnici.

Potrebno je upoštevati, da tudi ostali resorji ŠOU v Ljubljani (resor za socialo in zdravstvo, resor za študijsko problematiko, resor za mednarodno sodelovanje in resor za ŠOVZ) skozi vse leto pripravljajo številne obštudijske dejavnosti za študente (študentska krvodajalska akcija, Mesec sociale in zdravstva ŠOU v Ljubljani, Mesec mednarodnih izzivov …).

Za informacije o njihovih projektih naj študentje spremljajo spletno stran ŠOU v Ljubljani: www.sou-lj.si

Ksenija Gider

Kaj pa pravijo študentje?

Nadia, 23 let, Ekonomska fakulteta

»Zelo rada se udeležujem jezikovnih tečajev. Že pred leti sem obiskovala nemščino, pozneje španščino in sedaj francoščino, ki sta mi v veliko pomoč na potovanjih. Ravno zaradi tega sem se za njih tudi odločila. Drugače pa prosti čas preživim s prijatelji, veliko se ukvarjamo s športom, vendar ne v organizirani obliki.«

Tjaša, 22 let, Pedagoška fakulteta

»Veliko časa mi vzame vožnja do Ljubljane, kjer študiram, poleg študija pa tudi veliko delam, tako da mi za izvenštudijske dejavnosti ostane zelo malo časa. V tem času raje počivam, občasno se ukvarjam s kakšnim športom. Če bi imela več časa in živela v Ljubljani, bi verjetno obiskovala kakšne kulturne dejavnosti ali kaj podobnega. Trenutno o tem ne premišljujem, ker me omejujeta čas in denar.«

Matej, 24 let, Ekonomska fakulteta

»Poleg študija se s prijatelji ukvarjamo z različnimi športnimi aktivnostmi. Pred leti sem naredil tečaj za potapljanje. Če bi imel možnost, bi opravil tečaj za vaditelja smučanja, vendar mi ne uspe prišparati tega denarja. Saj ni tako veliko, vendar ima zmeraj prednost kaj drugega. S prijatelji radi pogledamo kakšen dober film v kinu ali gremo na koncert.«

Boštjan, 23 let, Ekonomska fakulteta

»Želje ali realna situacija? Rad bi se učil čim več jezikov, vendar sem ostal le pri španščini. Končal sem osnovni tečaj, še se določam za nadaljevalnega. Vendar se je treba tega lotiti »profesionalno« in brez izgovorov kot “jutri je izpit”, “potem se dobimo s prijatelji” in podobnimi. Velikokrat tudi gledamo na ceno. Če pogledam, kolikokrat zapravimo denar tako brez veze za druge stvari, se mi zdi, da tečaji niso dragi. Vendar prevečkrat porabimo denar za druge stvari in premalo vlagamo v sebe. Pozneje, v času službe, bo to vse težje, ker bomo imeli manj časa in volje. Sicer pa se ukvarjam s športom, vendar ne organizirano, ampak sam. Tudi na ta način spoznaš nove ljudi in nabiraš nove izkušnje.«

Katarina, 25 let, že zaposlena (kako na obštudijske dejavnosti gleda bivša študentka)

»V času študija sem obiskovala španščino in italijanščino. Čeprav osnovni tečaj ne prinese nekega pomembnega znanja jezika, sem tudi s pomočjo tega dobila zaposlitev. Italijanščina je bila pogoj za zaposlitev. Sedaj obiskujem nadaljevalne tečaje in si znanje jezikov krepim in še lažje komuniciram v službi. Študentom svetujem, da tega izkoristijo čim več. Tudi pri meni so ostale neuresničene želje, kaj vse bi počela in delala zraven. Vsaj nekaj od tega izkoristite, sicer pa se človek uči in izobražuje vse življenje, tudi ko dobi službo.«

Ne morem si pomagati, moram spet ponoviti: Banke so kot sex – niso vse, a brez njih pa tudi ne gre. Hočeš ali nočeš, tu so in slej ko prej jih vsi rabimo. V to, da so sokrive za sedanje gospodarsko stanje, se sploh ne bi spuščal – nimamo dovolj prostora za to, pa še dosti slabe volje bo… Rajši si poglejmo nekaj zadev, ki jih moramo študenti vedeti o bankah.

Primerjava bank

Katera banka oz. hranilnica (tudi hranilnice vam nudijo vse bančne storitve, kot banke; v nadaljevanju uporabljam izraz banke za oboje) je ugodnejša, naj si presodi vsak sam, predvsem glede na storitve, ki jih potrebuje oz. uporablja. Primerjavo najbolj osnovnih storitev boste našli spodaj. Na tem mestu bi samo na kratko povedal nekaj o posamezni storitvi:

Elektronska banka: Ker smo študentje, nam večina bank strošek pristopnine ne zaračuna, dodatno pa nekateri tudi stroška vodenja ne. Če plačujete položnice, je elektronska banka tudi zelo poceni varianta, ki pa je hkrati tudi zelo enostavna. 

Bankomati: Splošno pravilo je, da manjše banke, ki imajo zelo malo lastnih bankomatov, provizije za dvigovanje ne zaračunavajo. Če ste strasten ljubitelj gotovine, je to strošek, o katerem se vam splača premisliti.

Ostali plačilni promet: Če ste še toliko za časom in še ne uporabljate elektronske banke, malo premislite, kje boste plačevali svoje položnice – cene zelo variirajo. Dobro je tudi vedeti, da ni treba biti komitent posamezne banke, da tam plačujete položnice. Posebna pozornost pa velja tudi trajnikom – ti so najcenejša oblika plačevanja položnic in tudi z najmanj dela. Primerni so za tiste zadeve, ki jih plačujemo vsak mesec oz. periodično – npr. mobitel. Naredite si uslugo in sklenite trajnik in posledično vam bo banka avtomatsko na določen dan v mesecu (npr. vsakega 18.) trgala iz računa sredstva ter sama plačala položnico. Vse, kar morate pri tem storiti, je, da imate na računu sredstva. Ponavljam – naredite si uslugo… Nekatere banke pri tem sploh ne zaračunavajo provizije.

Študentski krediti: Ker tudi študentje potrebujemo kredite, so nam banke v določenih primerih celo pripravljene pomagati. Tu naj takoj omenim, da v tabeli, tam kjer piše, da ni podatka, to še ne pomeni, da banka te storitve nima. Študentski krediti so običajno cenejši kot potem po prenehanju statusa, a so tudi zneski manjši. Načeloma je tako, da vam bo banka z veseljem dala kredit, a le če boste priskrbeli kreditno sposobnega poroka – pomeni, da mora porok (npr. starš) biti zaposlen za nedoločen čas ter sam še brez kredita oz. da je sposoben financirati še vaš kredit v primeru vašega neplačevanja. Seveda morate imeti tudi sami določene prihodke (štipendija, študentsko delo …) – a ne pričakujte kredita, če delate dvakrat mesečno in zaslužite 100 eur. Določene banke nudijo tudi možnost odplačevanja kredita po izteku študija oz. naknadno.

Dokler smo študenti, nam večina bank ponuja večino svojih storitev brezplačno – opozarjam pa, da se to potem v večini spremeni. Najbolj osnovni primer take storitve je vodenje računa – za študente imajo vse banke to storitev brezplačno, po izteku statusa pa vse banke začnejo za strošek zaračunavati.

Kako pa nas, študente, banke snubijo?

Kar nekaj bank vam bo (še posebej ob začetku novega šolskega leta) dejansko plačalo, da boste pri njih odprli račun – zneski so tam od 10 eur pa do 50 eur, a vseeno lahko nekaj zaslužite tudi na ta način. Stane vas pa itak nič – razen malo časa in enega potrdila o šolanju, ki ga morate prinesti.

Najpogostejši način pa so seveda nagradne igre – če padate na take fore oz. vam je to kul, potem ‘knock yourself out'!

Bančni miti

Vzgoja o bančnih oz. finančnih ‘zadevah' je v Sloveniji po raziskavah sodeč zelo slaba. Poglejmo si nekaj najbolj zgrešenih idej o bankah in osebnih financah:

Mit #1: »Banke niso varne!« Ironično to ponavadi reče študent, ki je še pred letom vlagal svoje drobižke v vzajemne sklade ali naložbena zavarovanja (brez zavarovanja glavnice) ali pa celo ‘pomagal' nigerijskim princem prati denar oz. vlagal v Forex… V Sloveniji trenutno velja, da vsa sredstva fizičnih oseb do višine 100.000 eur (mislim, da to za študente ne bo problem) spadajo v sistem zajamčenih vlog, kar pomeni, da v primeru propada ene izmed bank, druge banke oz. celoten bančni sektor jamči za vaša sredstva – v glavnem, od nekoga boste dobili vaš denar nazaj in to v maksimalno 30 dneh.

Mit #2: »Najbolj varno in donosno je varčevati doma!« Če imate denar spravljen doma v nogavici, se le-ta ne plemeniti, ampak zaradi inflacije realno izgublja svojo vrednost. Sicer trenutno, ker je inflacija nizka, le nekaj procentov na leto, a vseeno je to precej nedonosno, če ga hočemo plemenititi. Če ne veste, kaj je inflacija in ste zraven tudi študent, se pravi bodoči intelektualec, se imate lahko za živ primerek katastrofalnega slovenskega šolskega sistema – kot rečeno niste krivi vi, a vseeno malo zadeve ‘poguglajte'. 

Mit #3: »Zamenjava banke je zakomplicirana zadeva!« Združenje bank Slovenije je pred leti sprejelo pravilnik, ki zelo poenostavlja postopek zamenjave banke. Če zelo poenostavim, potem greste samo na novo banko, tam odprete račun, nato pa še poveste, da bi starega radi zaprli in po nekaj papirologije ter birokracije vam bo to vse uredila nova banka – uredi vam tudi prenos denarja, prenos vseh trajnikov, v določenih primerih vam tudi omogočijo kredit, s katerim poplačate starega pri prejšnji banki ter nato plačujete naprej pri novi banki. Edina stvar, ki jo rabite še narediti je, da greste na študentski servis oz. na zavod ter sporočite nov transakcijski račun, na katerega naj vam sedaj nakazujejo sredstva.

Mit #4: »Varčevanja na bankah niso donosna…« Če izpustimo razne Forex variante ter športne stave in ostale visoko rizične zadeve, potem nam ostane na izbiro še kar nekaj varčevalnih produktov. Pred leti smo vsi veselo vlagali v vzajemne sklade ter naložbena zavarovanja, pri katerih so nam agenti ponujali oz. obljubljali tudi do 8-% letne donose. Realno so sicer predvidevali 6-% donose ter vam v določenih primerih zagotovili tudi, da je vaša glavnica zavarovana. Pri tem vam seveda niso povedali, da neto glavnica, ki vam je obljubljena, ni enaka glavnici, ki ste jo vplačali, saj gre od vsakega obroka določen del za zavarovanje, večinski del pa v sklade oz. se plemeniti. Po navadi je bilo razmerje približno 90 % proti 10 %, se pravi da gre 10 % v zavarovanje. Z drugimi besedami – v primeru krize, ko bodo skladi padli oz. delali negativne donose, boste dobili ven približno 90 % vloženega denarja. In kaj se je zgodilo? Kriza… Banke vam v zadnjih letih nudijo obrestne mere za depozite ali vezane vloge npr. za eno leto tam nekje 4-%, za tri leta pa tudi do 5-% letno obrestno mero; pri tem pa gre, kot že rečeno, za varno naložbo, kjer tudi točno veste, koliko denarja boste dobili ven. Priporočam, da vsaj delno varčujete v takih oblikah, saj imate prihranke razpršene in tako vsaj del v varnih naložbah.

Upam, da ste skozi vse moje moraliziranje in filozofiranje dobili kakšen pameten nasvet, kako bolje skrbeti za svoj denar, da ga bo ostalo več za pomembnejše stvari v življenju – pivo, potovanja, nasprotni itn., saj je bil to tudi prvotni namen.

Mitja Urbanček

PS: Oktober je tudi mesec varčevanja – izkoristite kakšne akcije, ki vam jih pripravljajo vaše (nove) banke.

V soboto, 5. 11. 2011 ob 21.00 bo v Cvetličarni edinstvena priložnost, da podožitive skupino Nirvana, saj prihaja skupina, ki najbolje obvlada glasbo te legendarne skupine, ki sliši na ime Nervana! Skupina je na evropski turneji ravno v času, ko se po 20. letih spominjamo izida plošče “Nevermind” in pa 17 let od smrti legendarnega pevca Kurta Cobaina in tudi toliko od njihovega nastopa v Sloveniji. V živo boste lahko slišali najboljšo možno izvedbo skladb kot so “Breed”, “Smells Like Teen Spirit”, “Come As You Are”, “Heart Shaped Box”, “Lithium”, “In Bloom” in številne druge! Ravno v imenu 20. obletnice izdaje plošče “Nevermind” bo skupina Nervana zaigrala tudi vse skladbe s te plošče!

Bi ti ob začetku študijskega leta prišlo prav 100€? Revija Študent ima zate posebno nagradno igro.

V sodelovanju s Spleticna.si na naši Facebook strani pripravljamo nagradno igro, kjer se lahko poteguješ za bon v vrednosti 100 € (za nakup v spletni trgovini Spleticna.si) in še za drugih 20 privlačnih nagrad. 

In kaj moraš storiti, da sodeluješ v nagradni igri? Lajkaš našo FB stran, če je še nisi, povabiš 20 prijateljev in pustiš svoje podatke. Nagradna igra traja vse do 12. oktobra. Z malo sreče boš lahko prav ti med srečnimi dobitniki.