Svetovalnica – ljubosumje

Pozdravljeni!

Imam veliko težavo s svojim fantom. Skupaj sva že četrto leto in razmišljava o poroki. Pred pol leta sva se preselila skupaj v najemniško stanovanje, sva pa oba študenta zadnjega letnika. Že nekaj časa opažam, da me je začel preverjati na vsakem koraku, zalotila sem ga že, kako pregleduje mojo elektronsko pošto, SMS-e, vedeti hoče, kje sem, s kom sem, kaj počnem. Opazila sem tudi, da se mu niti ne upam več povedati, da sem na pijači, sploh pa, če sem na pijači s prijateljem, saj je zelo ljubosumen in ga bo to razjezilo do take mere, da bo name vpil in me zmerjal. Fanta imam zelo rada in ne bi ga rada izgubila, vendar me ta odnos utruja, jezi, saj se mi ne da več stalno iskati nekih izgovorov in skrivati stvari, ki jih počnem. Popolnoma sem obupana in ne vem, koliko časa bom še zmogla.

Ana

Pozdravljena Ana,

Najprej bi se ti rada zahvalila za zaupanje. Stiska, ki jo občutiš v vajinem partnerskem odnosu, je povsem naravna, logična in upravičena. Težko je živeti v vzdušju, kjer te nekdo želi kontrolirati, usmerjati tvoje življenje in nadzorovati vsak tvoj korak. Verjamem, da ti je celotna situacija še bolj mučna in neprijetna, saj imaš fanta rada in želiš ohraniti in graditi vajin odnos.

Praviš, da fanta zelo razjezi, da nate celo vpije in te zmerja, če narediš kaj takega, kar mu ne ustreza. Naj te opomnim, da gre v tem primeru za psihično nasilje, ki ga fant izvaja nad tabo. Za psihično nasilje označujemo namerno ali nenamerno uporabo grobih besed, vpitje, poniževanje in zmerjanje, ustvarjanje slabih in neprimernih mnenj o človeku, izsiljevanje in grožnje. Psihično nasilje velja za najbolj razširjeno obliko nasilja. Vsaka žaljiva ali neprimerna beseda lahko našega sogovornika zaboli. Čeprav navidez nedolžna beseda, lahko včasih preraste v večje, bolj vztrajne in težje oblike psihičnega nasilja. S psihičnim nasiljem načenjamo človekovo duševnost, čustveno stabilnost in njegovo samozavest. Vršimo ga predvsem na besedni ravni, s premišljenimi ali nepremišljenimi besedami, predsodki in negativnimi in žaljivimi mnenji, lahko pa tudi tako, da osebo ignoriramo in z njo pretrgamo vse komunikacijske stike. S psihičnim nasiljem poskušamo razvrednotiti sočloveka in mu vtisniti občutek manjvrednosti. S tem se človek počuti ponižano in mi naj bi s tem dosegli cilj, da ga podredimo in pridobimo nad njim večjo moč ali pa ga hočemo le izkoristiti v svoje dobro. Zato je zelo pomembno, Ana, da postaviš mejo sebi in njemu, do katere boš še tolerirala njegovo obnašanje do tebe. Moč za upravljanje s tvojim lastnim življenjem je v tebi in zato ne dovoli drugim, da jo prevzamejo.

Naj namenim še nekaj besed ljubosumju. Ponavadi se tisti, ki je pretirano ljubosumen, ne čuti povsem varnega in sprejetega v odnosu. Strah ga je, da bo »zamenjan«, kar pa je največkrat povezano tudi s tem, da sam ne verjame, da si zasluži iskreno ljubezen, popolno predanost in zvestobo. In s tem, ko ta strah večkrat izraža na neprimeren način, si dejansko nehote tudi sam poveča možnosti, da bo kdaj res »zamenjan«.
Verjamem, da je težko, ko se običajni stavki iskrenega zanimanja za drugega (kje si bil, kaj si počel ipd.) nenadoma spremenijo v obsedeno preverjanje in zasliševanje, kakor čutiš ti, da se vama dogaja. Na tak način fantova strah in nezaupanje kar »bruhata« iz njega. Zelo verjetno pa sploh nimata s tabo veliko opraviti, ampak sta predvsem njegova in jih bo moral razrešiti pri sebi in s tabo predvsem on. Hkrati pa ob tem najbrž tudi ti čutiš, da se ti dogaja krivica, saj si tega preverjanja ne zaslužiš, ker je to do tebe nespoštljivo. In zato te tudi upravičeno jezi.
Predvsem pa je krivično to, da v tem odnosu ne moreš biti ti res ti, z vsemi svojimi željami, potrebami … in da moraš pred fantom skrivati, kaj počneš. Dogajanje je zoprno za oba. Vendar pa lahko pomeni tudi nov začetek, odskočno desko za izboljšanje odnosa – ker vaju dobesedno sili, da se morata odnosu več posvetiti. In to predvsem z iskrenostjo, sočutjem za drugega in sebe ter vztrajanjem pri spoštovanju doživljanja vsakega od vaju. Predlagam ti, da se s fantom o tej težavi iskreno pogovoriš. Da mu poveš, kaj čutiš ob tem, ko te preverja, kako ti je, ko te sprašuje kje in s kom si in o tem, da te je strah iskreno govoriti o svojih stvareh, saj ne veš, kako bo reagiral. Hkrati pa se pogovorita tudi o tem, kaj on doživlja ob tem, kako se počuti, od kje izvira takšno nezaupanje, kaj bi ga pomirilo, da bi se počutil bolj varno. Naštela sem nekaj iztočnic za pogovor. Zavedati se morata, da so to rane, ki po vsej verjetnosti izhajajo že iz otroštva, ko smo bili ranjeni kot otrok in ko smo živeli v odnosih, ki niso bili za nas dovolj varni, zato te težave ne bodo izginile čez noč. Oba bosta najbrž potrebovala kar nekaj časa, da bosta ponovno lahko zaupala in bila iskrena ter pristna drug z drugim. In čeprav bosta morala oba vložiti veliko truda, je bistveno, da vidva začutita, da so se začele stvari premikati, da se o tej težavi lahko pogovorita in da se zaupanje med vama povečuje. Hkrati pa se bo povečevala tudi vajina samozavest, saj bosta videla, da zmoreta stvari reševati drugače in s tem se bo (vsaj delno) odpravil tudi vzrok za ljubosumje in posesivno vedenje.

Če pa bosta ugotovila, da sama s pogovorom ne moreta razrešiti težave, želita pa rešiti odnos, potem vama predlagam, da poiščeta strokovno pomoč. V okviru Študentske svetovalnice (psiholoska.svetovalnica@sou-lj.si, tel. št. 01/43 80 253) ponujamo tudi brezplačno psihoterapevtsko pomoč, ki se je lahko udeležita oba ali pa vsak posamezno. Terapevtska srečanja posamezniku namreč omogočajo, da lahko v varnem okolju, ob prisotnosti terapevta prepoznava svoje vzorce vedenja, mišljenja in čutenja. To mu omogoča, da v svojem življenju lahko kaj spremeni. Partnerska terapija pa temelji na predpostavki, da je kakovost intimnih odnosov pomembna za zdravje posameznikov. Vsak varen odnos, v katerem se trudimo ustvariti prostor iskrenosti, pristnosti, ranljivosti, sočutja in zaupanja, še na poseben način pa partnerski odnos, je tako za nas priložnost, da se naučimo nekaj novega o sebi.

Ana, želim ti veliko notranje moči in poguma,

Anja Kozina, socialno svetovanje

 

 

 

 

NAPOVEDNIK MAREC

METELKOVA MESTO (www.metelkova.org)

Klub Gromka
16. 03. ob 22h: R.A.F.A.L; LAST LEGION ALIVE (Bel) + STIGMA (Hr)
17. 03. ob 22h: Koncertna Gromka; BUG (Avstrija) + PRUH (Slo), vstopnina: 5 EUR
18. 03. ob 22h: Rešetanje; glasbeni opremljevalci Radia Študent se predstavljajo,
19. 03. ob 22h: Klubska Gromka; DJ Nešo
23. 03. ob 21:30h: Literarna Gromka; literarni večer LUD-a Literatura; Pesniški pregibi; Gašper Malej – poezija; Andrej Medved – poezija; Miklavž Komelj – letošnji nagrajenec Prešernovega sklada za pesniško zbirko Nenaslovljiva imena (LUD Literatura, 2008)
25. 03. ob 22h: GIPSY JUNGLE PRESENTS: SHAZALAKAZOO (Srbija),
srbski DJ/producentski duo, ki je že večkrat navdušil ljubljansko občinstvo s svojim električnim live actom, bo tokrat predstavil svoj prvenec Speaking Balkanian
26. 03. ob 22h: Klubska Gromka; teoP (Belo smetje); Med Disco Punkom in Electro Popom ali med Post Rockom in Funky Trashem oziroma povsod tam, kjer na rezek zvok kitare odgovarja sintetični ritem fluidnega
30. 03. ob 22h: R.A.F.A.L; ALL DAY HELL (Pl) + gostje; Hc crust koncert
02. 04. ob 22h: Klubska Gromka; DJ R1
03. 04. ob 22h: R.A.F.A.L; TALBOT (Estonija) + MORAINES (Hrvaška) + UMOR (Hrvaška)Talbot – Down tempo, experimental (http://www.myspace.com/talbotmusic), Moraines – progressive, ambient, instru-metal (http://www.myspace.com/moraines), Umor – Down-tempo (http://www.myspace.com/umordoom)

Channel Zero
15. 03. ob 22h: DubLab: DUB L.F.O (Izrael), vstopnina: 5 eur
18. 03. ob 21h: PERO DEFFORMERO (Novi Sad, Srbija), vstopnina: 6 eur
19. 03. ob 23h: Dirty Beats 2, KITAJC, DADO (Code.EP), NubiS (Smetnjak / Volatile),
FREEVERSE (Krunch.it!!/Synaptic), SUNNEH (Krunch.it!!),vstopnina: 2 eur do 24h/5 eur
20. 03. ob 22h: Hard Destruction Movement presents: Darkness Falls, TREZOR (BoneBreakers, Madžarska), MICHAEL VAN DEMON vs. VIRUS (HDM, Substance Abuse records), PAYMON (HDM), EARBLOWER (Fatal Error), TERROR KITTEN, DJ CRAZY; vstopnina: 6 eur
22. 03. ob 22h: DubLub, DubLub crew; Dubbing Is a Must!!! Vstopnine ni!
26. 03. ob 23h: Individa; th e 9th anniversary; Old Skool Goa Trancing DJS:
PSYKOPTER (old skool psy); ZVUK (old skool goa); NAVEEN (old skool goa),
TOGETHERNESS [[[Zvuk & Naveen]]] ( old skool psy-goa ); vstopnina: 5 eur
27. 03. ob 22h: Elektroliza meets Elektrana II,TRICKLZ aka DAGOBERT(What What Rec., Dominance Electricity / Ger)DIRECT CONTROL (E75 Records, Dominance Electricity / Srb), KALSON(E75 Records, Dominance Electricity / Srb), YAS (Elektroliza, Soba 23 / Hrv), E.B.KING (Scienceofuse, Gumitwist / Slo), video oscilacija: Dr.EK (Elektroliza), vstopnina: 6 eur
29. 03. ob 21h: DubLab w. RADIKAL GURU, RADIKAL GURU (Poljska/Cork, Irska),
RADIKAL MENIGA (Radikal Dub/Seasplash, Hrvaška), OCTEX (rx:tx), BASSICK; (Krunch.it!!/Rdyo DJs); FREEVERSE (Synaptic/Krunch.it!!), SUNNEH (Krunch.it!!); vstopnina: 5 eur
31. 03. ob 20h: Dirty Skunks: ATLAS LOSING GRIP (Šve), IN-SANE (Slo), LETS GROW (Srb), JAIBO! (Srb)

Gala Hala
19. 03. ob 22h: POD PRITISKOM; DJ Zhe (Code.EP Superbreaks), DJ Bayo (Duo Drevenšek), DJ Näzim (Duo Drevenšek), DJ BAKTO (Code.EP Superbreaks), vstopnina: do polnoči vstop prost, po polnoči 5 €
23. 03. ob 19:30h: Suffocation, ob njih se bodo predstavili še angleški brutalni up Annotations Of An Autopsy, italijanski Fleshgod Apocalypse, Nervecell iz Dubaja in ameriški Burning the masses. Karta z rezervacijo 20 evrov, na dan koncerta 24 evrov
24. 03. ob 21h: RED FIVE POINT STAR in WE CAN’T SLEEP AT NIGHT
25. 03. ob 21h: Dub Club: MAD PROFESSOR (VB) feat. Joe Ariwa & Lady Marga + selectors Ohoroho & Dr.Bancho, vstopnina: 12 € z rezervacijo na www.galahala.com, 15 € na dan koncerta
26. 03. ob 22h: TRIBUTE TO DJ PREMIER; DJ: SUPASTAR, ESCO (RAPETEK), vstopnina: 5 €
27. 03. ob 21h: Ropot in Dirty Skunks predstavljajo: KATATONIA (Švedska), predskupini: SWALLOW THE SUN (Finska), LONG DISTANCE CALLING (Nemčija), karta z rezervacijo 18 evrov, na dan koncerta 22 evrov
30. 03. ob 20h: Taake (Norveška), Horna (Finska), Angantyr (Danska), Black shore (Nemčija); karta z rezervacijo 20 evrov, na dan koncerta 24 evrov

KLUB K4 (www.klubk4.org)
19. 03. ob 23h: ASTRODISCO PREDSTAVLJA: Marcel Fengler astro floor: MARCEL FENGLER (O-Ton/Berghain, Vidab Records), Dojaja (Astrodisco), Bizzy (Astrodisco), Schrauff (Elements), video: vj Rasta; vstopnina: do 24h: 7 €, letak, študent: 8 €, ostali: 9 €
20. 03. ob 23h: TABASSCO – MAKOTO & DEEIZM (GLO, HE); veliki: MAKOTO (GoodLooking, Human Elements; JAP), DEEIZM (GoodLooking, Human Elements, VB), Borka (Code.ep), Danaja (DrumWise), Lunic (DrumWise),
Mali [HipHop, Breakz …]:IRon (BG Sindikat, SR; Dado (Code.EP); Sushi (Good Foot), video: Rex (Code.EP), vstopnina: prvih 100: 7 €, letak, študent: 9 €, ostali: 10 €
21. 03. ob 21h: K4 Roza, V’N VLEČT – Jadranka Juras, z Anastassio in Afrodito; mali: Bily; veliki: V’n Vlečt; vstopnina:5 €
24. 03. ob 23h: Exforium DEEP&TECH HOUSE clubbing; Mešalci glasbe:, Exo Beltram (Ballearic elegance, ee), Pan (Exforium), Gashi aka Agent Mushroom, Mistic (Exforium)
Vstopnina: 3 €
26. 03. ob 23h: DanzasNightWalk: Izgon iz Raja Catapult to Paradise: ALEX SMOKE live! (Soma Records, Vakant, UK), PATRICK ZIGON (Cocoon, Traumraum), Danza Macabra, Roja vs. Bastard, Zimzelene hišne radosti, vstopnina: Zgodnje sence: 8 €, Razsvetljeni: 9 €, Tavajoči v temi: 11 €
27. 03. ob 23h: Otvoritev serije večerov, BLENDER, Nazaj v 4-ko z ventili, glavna protagonista večera: DJ Zeds in DJ Kolja (K4 1991-95), support: Ninja in Bakto; vstopnina: do 24h: 5 €, po 24h: 7 €
28. 03. ob 23h: K4 ROZA: Queer Ljubljana, Radio: Bambi + grupie, Etc, vstopnina: do 22h: 2 €, po 22h: 5 €

ORTO BAR (www.orto-bar.com)
18. 03. ob 22h: OSEMDESETA!!! DJ Zheega, vstop prost
19. 03. ob 21h: Do or Die release party; LENE KOSTI (SLO), BREZNO (SLO) + po koncertu ” ORTO SUPER HITS 70’S-00’S ”; vstop prost
20. 03 ob 22h: JIMMY JOE BAND (I) blues + po koncertu ” ORTO SUPER HITS 70’S-00’S ”; vstop prost
25.03. ob 22h: BANDITI (SLO) punk, predstavitev nove zgoščenke in videa ”Rad bi le” +
OSEMDESETA!!! DJ Zheega, vstop prost
26. 03. ob 22h: Rock; METROPOLIS (slo), + po koncertu ” ORTO SUPER HITS 70’S-00’S ”; vstop prost
27. 03. ob 22h: LUMINODOCHE (SLO) pop funky band + po koncertu ” ORTO SUPER HITS 70’S-00’S ”; vstop prost
31. 03. ob 20h: KITARJADA 2010 – Organizator GIS MUZIKAVIVA, program: – Klinika Kiko Loureiro – Angra … – Klinika Guthrie Govana – Tekmovanje najbolj perspektivnih učencev Muzikavive na električni kitari. – Nastop najboljšega iz tekmovanja naših najboljših učencev z Guthriejem in Kikom -˝Kitarsko klanje˝ Kiko, Guthrie in naši slo kitaristi / nekaj se šušlja, da na mnogoboj prihaja tudi Samo Šalamoncena, vstopnice: predprodaja: 12,00 €, učenci Muzikavive in člani kluba glasbenikov gis: 10,00 €, študentje (ob predložitvi veljavne študentske izkaznice ali indeksa): 10,00 €, na dan prireditve: 15,00 €

 

 

 

 

Kifl fešta obnorela Cvetličarno

V Ljubljani je ponovno zadišalo po sveže pečenih kiflih. Zgodila se je 25. Kifl fešta posavskih študentov. Študentje od blizu in daleč so se zbrali, da so naredili to noč nepozabno.
V odličnem ambientu Cvetličarne so za vzdušje skrbeli Liquf, The Managers in za konec Nude. Svoje pa je primaknil še Posavski Kifl, maskota Kluba posavskih študentov(KPŠ), ki je poskrbel, da so bila usta polna kiflov.

Tako kot znajo v Posavju proizvajati energijo, tako znajo mladi ustvariti energijo za fešto do jutra, kar jim je ponovno uspelo. Naslednja Kifl fešta bo 13. aprila v Mariboru. Do takrat pa napolnite baterije.

Nova spletna stran PRIMSS

PRIMSS – Primorsko svetovalno središče, ki deluje v okviru Študentske organizacije Univerze na Primorskem, ima novo spletno stran www.primss.si, ki je sedaj bolj pregledna in uporabnikom prijazna.
»Odločili smo se za prenovitev spletne strani, saj smo želeli izboljšati njeno informativnost in uporabnost. V zadnjem letu smo namreč naše dejavnosti dopolnili in razširili,« je ob tem dejal Peter Kastelic, direktor PRIMSS-a.

PRIMSS deluje na naslednjih področjih:

1. Učinkovita in nenasilna komunikacija: trening govornega izražanja in javnega nastopanja, prepoznavanje besedne manipulacije, osebno svetovanje pred zahtevnimi (po)govornimi situacijami, pomoč pri pisanju različnih besedil in literarnem ustvarjanju, lektoriranje;
2. Osebne stiske in osebnostna rast: psihoterapija in psihosocialna pomoč, osebno svetovanje in delavnice osebnostne rasti;
3. Socialna ekonomija: izobraževanja, delavnice, predavanja, okrogle mize, razprave in debatna srečanja o socialni (družbeni) ekonomiji kot dopolnitvi ali alternativi obstoječemu ekonomskemu sistemu, temelječem na moči kapitala;
4. Motnje hranjenja: podporna skupina za premagovanje motenj hranjenja, plesno-gibalne delavnice za občutenje svojega telesa;
5. Program Odprta družba: Projekt Človekoljub, enake možnosti, socialni in civilni dialog, prostovoljstvo in prostovoljno delo;
6. Ekologija: različni projekti in akcije s področja promoviranja in osveščanja o ekologiji in varstvu okolja;
7. Projekti za mlade in za družine.

Pri svojem delovanju skušajo uporabnikom (študentom, dijakom, nezaposlenim in zaposlenim ter parom in družinam) ponuditi vsebinsko in finančno karseda primerne in kakovostne dejavnosti.

Tresk

Založba Radia Študent in Radio Študent predstavljata: TRESK #1 – obračun glasbe in založništva.
Dvodnevni glasbeno-debatno-prodajni dogodek, ki se bo zgodil pod okriljem Meseca kulture ŠOU v Ljubljani, bo v četrtek, 11. 3., in v petek, 12. 3. 2010, v Kinu Šiška. Obravnavali, združevali, povezovali in predstavili bomo domačo glasbeno založniško dejavnost, aktualne izdaje ter izvajalce. Poleg sejmišč, debatnih krožkov, delavnic, okroglih miz, vabljeni tudi na večerne koncerte: Ana Pupedan, Dance Mamblita, Žoambo Žoet Workestrao, Crazed Farmers
Broken Lock, Nikki Louder, Kraški Solisti, Goribor (Bor, Srbija)

Cena vstopnice: v predprodaji 8 € (za oba dneva), na dan koncerta 5 € (za en dan) in 10 € (za oba dneva).

Treščilo bo, zato nikar ne zamudite!

Več na http://www.radiostudent.si.

Okrogla miza – Nov družinski zakonik

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (Resor za socialo in zdravstvo) vabi na okroglo mizo z naslovom
KAJ VEM O NOVEM DRUŽINSKEM ZAKONIKU?

Opozoriti želijo na cilje novega družinskega zakonika, na poglavitne novosti in spregledana področja. Spodbuditi želijo kritično razpravo, hkrati pa vzbuditi zavest o pomenu aktivnega vključevanja v družbene procese, širiti sporočilo strpnosti, tolerance in dialoga.

Okrogla miza bo potekala v sredo, 10. marca 2010, ob 18. uri v dvorani E3-4 Cankarjevega doma v Ljubljani.

Sodelovali bodo:

* Marija Snežna Novak, sodnica svetnica z Okrožnega sodišča v Ljubljani, Oddelek za družinsko sodstvo,
* Darja Kuzmanič Korva, sekretarka skupnosti Centra za socialno delo Slovenije,
* Tanja Rener, redna profesorica za sociologijo s Fakultete za družbene vede UL,
* Lea Javornik Novak, predstavnica ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Dan Žena ŠOUM

Za vse predstavnice ženskega spola priptavljamo posebna dneva!
Dan žena so na ŠOUMu letos razširili na 2 dneva, in sicer na 8. in 9. marca. Čez dan bodo v zahvalo za njihov trud ženskam delili majhne pozornosti, 9. marca zvečer pa prirejajo koncert s Tinkaro Kovač.

Za ženske je vstop prost, študentje konzumacija 1,8 €, ostali 4 €.

Predavanje o dohodninski napovedi

ŠOUM pripravlja brezplačno predavanje o študentski dohodninski napovedi.

ŠOUM želi seznaniti študente kako čim enostavneje in pravilno pregledati in dopolniti informativni izračun dohodnine, ki ga bodo izpolnjenega dobili po pošti na domač naslov.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) pripravlja za študente brezplačno predavanje o študentski dohodninski napovedi za leto 2009 in 2010, ki bo potekalo v torek, 9. marca 2010 ob 17. uri v Študentskem kulturno prireditvenem centru Štuk (Gosposvetska cesta 83, Maribor). Študentom bo izkušen strokovnjak s področja davkov predstavil spremembe in novosti, ki jih je prinesla davčna zakonodaja. Na ta način želi ŠOUM seznaniti študente kako čim enostavneje in pravilno pregledati informativni izračun dohodnine, ki ga bodo izpolnjenega dobili po pošti na domač naslov. Študentje se lahko na predavanje prijavijo preko spletne strani Fakulteta ŠOUM (www.fakultetasoum.si).

Sproščujoči večer

Tako dragi moji in drage moje. Za mano je še en razburljiv in vroč večer.
Kot večino večerov mi je bilo spet dolgčas in nisem imela kaj početi. Naveličana sem vedno enih in istih nanizank po televiziji, poležavanja v postelji in razmišljanja, kaj početi. In ker že dober mesec odštevam dneve do poletja, poležavanja na plaži in o seksi kopalkah na mojem telesu, sem se odločila, da temu primerno naredim nekaj za svojo postavo. Oblekla sem si športna oblačila in odšla do najbližjega travnika, da bi začela s tekom. Po poti sem najprej samo hodila, ko sem se ogrela, sem začela počasi teči. Tekla sem dobre pol ure in bila sem že vsa prepotena. Ker sem v slabi kondiciji, sem se odločila, da si malo odpočijem. Usedla sem se na travo ob potki in počivala. Kmalu sem zaslišala  zvok hitrega teka. Udarjanje športnih copat se je najprej slišalo zelo bežno, čez čas pa je bil zvok vse glasnejši in ostrejši. Začela sem pogledovati okrog sebe, da bi videla, kdo se mi približuje. Da bi bolje videla, sem vstala s tal. In le enkrat lahko ugibate, kdo je tekel proti meni. Zagledala sem postavnega moškega. Ko je bil še zelo daleč od kraja, kjer sem stala, sem ga najprej le naskrivaj opazovala. Opazovala sem njegovo vroče telo. Ko je tekel, so se mu napenjale vse mišice po telesu. Tako seksi prizora že dolgo nisem videla. Oblečen je bil v tekaške hlače in oprijeto majico brez rokavov. Nisem se mogla upreti skušnjavi in sem natančno preučila velikost njegovega korenjaka skozi oprijete hlače. Bližje ko je bil, več seksi podrobnosti sem opazila na njegovem telesu. Čokoladno rjava barva njegove kože mi je vzbujala željo po sladkanju z njim. Še bolj privlačen je bil zaradi kapljic potu, ki so mu tekle po njegovem telesu. Že sam pogled nanj mi je vzbujal pokvarjene misli in želela sem si ga spoznati. Bil je čedalje bližje in kar požirala sem ga z očmi. Počutila sem se kot začarana. Nisem se mogla ganiti niti za korak in še vedno sem nepremično stala in ga opazovala. Z jezikom sem si počasi obliznila ustnice in si na skrivaj želela, da bi na svojih ustnicah čutila njegove. Končno se mi je dovolj približal, da sem videla njegove zapeljive oči in sočne ustnice. Sekunde, ko je tekel proti meni, so se mi zdele dolge kot ure, a kar naenkrat je stekel mimo mene in ure so se spremenile v sekunde, ko sem razočarana opazovala, kako je tekel mimo in stran od mene. Seveda si nisem mogla pomagati in se upreti pogledu na njegovo mišičasto in čvrsto ritko, ki je kot naročeno poskakovala pred mano zaradi teka. Nisem hotela izgubiti dobre priložnosti, zato sem stekla za njim. Da bi ga ujela, sem tekla z zelo hitrim tempom. Bil je le nekaj metrov pred mano in z veseljem sem preučila njegovo postavno telo še z zadnje strani. Za vsakim večjim ovinkom mi je za nekaj trenutkov izginil izpred oči, a se je kmalu, ko se je ovinek končal, spet pokazal v mojem vidnem polju. Bližala sva se delu poti, kjer nekaj minut tečeš po gozdni poti. Zaradi grmičkov in dreves sem ga spet izgubila izpred oči. A tokrat za dlje časa. Tekla sem že kar nekaj časa, a ker ga ni bilo, sem upočasnila tempo in razočarana mislila, da sem ga izgubila. Hodila sem naprej po gozdni poti, ko me je naenkrat iz gostega grmovja nekaj zgrabilo. Grobo me je potegnilo k sebi. Najprej sem se prestrašila, a ko sem zagledala njega, se je moj strah hitro sprevrgel v poželenje. Stal je tesno ob meni. Spregovoriti ni rabil niti besede. Njegove skrivnostno zelene oči so mi povedale vse. Njegove oči so videle, da ga opazujem, videle so, da si ga želim in da hrepenim po njegovem telesu. Opazil je, da mu sledim in odločil se je, da mi uresniči željo. Brez besed in zelo grobo me je prijel za majico pri dekolteju. S svojimi močnimi rokami jo je strgal z mene. Začel me je božati po golih prsih in mi lizati bradavičke. Njegov jeziček se je spuščal čedalje nižje. Hitro mimo popka do mojih hlač in nagajivo spet nazaj proti joškicam. Poljubljal in grizel me je po vratu. Obnorel me je s tem, ko mi je na uho šepetal svoje skrite želje. Imel je zelo umazane zamisli, a so bile popolnoma usklajene z mojimi željami. Vsaka njegova umazana želja je bila zame ukaz. Želel si je, da ga dam v usta in močno sesam. Grobo sem obdelala njegovega korenjaka in bila sem že tako vzburjena, da sem si želela, da ga končno vtakne vame. Dražil me je in ni hotel preiti k bistvu. Vzburjal me je z dotikanjem mojega ščegetavčka in z njegovimi porednimi besedami. Bila sem že močno vzburjena in znova in znova sem ponavljala, da si ga želim čutiti v sebi. Še bolj me je dražil in res nisem mogla več zadrževati potrebe. Z vso silo sem ga potisnila na tla in se usedla na trdega korenjaka. Oba sva bila že tako močno vzburjena, da sva rabila slabo minuto, da je obema prišlo. Rabila sva kar nekaj trenutkov, da sva od samega užitka prišla k sebi. Oblekel se je in mi namignil, da teče čisto vsak dan. Vam povem, da tako sproščujočega teka še nisem doživela in sem se odločila, da se začnem redno ukvarjati s tekom. In ko se bom jutri spet odpravila teči, bom s seboj vzela rezervno majico, saj si lahko le predstavljate, kako sem prišla domov brez majice, ki mi jo je moj novi ljubimec strastno strgal s telesa.

Frankfurt – stičišče različnih kultur

Prvi vtis, ki sem ga dobil ob prihodu v največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen, je bila neverjetna mešanica navdušenosti, prijetnosti in domačnosti.
Hkrati pa tudi fascinantne začudenosti oz. presenečenosti nad samim arhitekturnim videzom Frankfurta, saj me je kot v ostalih nemških mestih navdajal občutek urbanistične odprtosti. Večina stavb je namreč nizkih oz. obnovljenih, razen tistih nekaj »betonskih velikanov« v mestnem središču, ki bdijo nad preostalimi deli, izredno z drevesi bogatega mesta. Poleg tega pa je zanimiva značilnost Frankfurta, bolje rečeno njegovih prebivalcev, tudi pestra etnična oz. kulturna raznolikost, saj v milijonskem mestu najdemo kar 180 različnih narodnosti, kar mu doda poseben čar ter svetovljanski pridih.

Politični in ekonomski biser
Frankfurt, skozi katerega teče reka Majna, je bil v svoji zgodovini skorajda tisoč let pomembno nemško politično središče Rimskega cesarstva, leta 1848 pa je postal sedež prvega demokratično izvoljenega nemškega parlamenta, tako da ga še vedno nekateri (predvsem starejši domačini) smatrajo za neuradno nemško prestolnico, čeprav ta naziv sedaj pripada Berlinu. Med drugo svetovno vojno je bilo mesto silovito bombardirano, vendar so si Frankfurtčani hitro opomogli in predvsem svoj gospodarski položaj samo še bolj okrepili ter se tako zavihteli na svetovni zemljevid gospodarsko pomembnih mest. Glavne storitvene dejavnosti, ki so doživele ogromen razvoj oz. vzpon, so bančništvo, borzno posredništvo, organizacija različnih sejmov in transport. V Frankfurtu ima poleg največjih svetovnih svoj sedež tudi Evropska centralna banka, ki »domuje« v eni izmed desetih stolpnic, 148 metrov visokem »Eurotowerju«. Naj omenim, da je najvišja zgradba telekomunikacijski stolp »Europaturm«, ki skupaj z anteno meri mogočnih 331 metrov, kjer so se včasih obiskovalci lahko tudi okrepčali v takrat najvišji frankfurtski restavraciji, v nočnih urah pa še zaplesali v diskoteki nad mestom, vendar so stolp leta 1999 zaprli za javnost.

Kot sem že dejal, so me visoki frankfurtski nebotičniki zelo presenetili, saj nisem pričakoval takšnega, predvsem za velika ameriška mesta značilnega stavbarskega/arhitekturnega stila, je pa to najbrž posledica močne koncentracije organizacij/podjetij iz »dežele svobodnih ljudi«; nič čudnega, da so mestu že nadeli vzdevek »Bankfurt« oz. »Mainhattan« (kombinacija imena reke in ameriškega finančnega središča). Ko smo ravno že pri značilnostih vodilne svetovne velesile onkraj velike luže, je zanimivo dejstvo, da so imeli Američani vse do leta 1993 svojo vojaško letalsko bazo locirano nedaleč stran, v trideset minut vožnje oddaljenem Wiesbadnu, katere začetki segajo v leto 1945, glavni namen ustanovitve »Lindsey Air Station« pa naj bi bil predvsem opravljanje mirovnih operacij na tem območju v času hladne vojne.

»Flughafen«, »Messe« …
Najbrž ste že vsi slišali, če ne celo kot potniki odleteli z oz. prileteli na enega največjih evropskih letališč, ki leži v neposredni bližini Frankfurta. Letališče je tako ogromno (skupaj meri kar 63 km2), da traja strokovno voden ogled z avtobusom kar eno uro, čeprav ob vseh zanimivostih, ki jih je moč videti, čas mine, kot bi trenil. Vsem, ki vas letalstvo zanima, vam ogled toplo priporočam, saj se zapeljete po celotnem letališkem kompleksu oz. ploščadi, kjer si lahko od blizu ogledate »ogromne jeklene ptice«, na vsake toliko časa pa se ustavite ter lahko opazujete in fotografirate pristajanje oz. vzletanje letal, ki se dogaja na vsakih 40 sekund. Prava paša za oči, še posebej tiste fotografske.
Zanimivo pa je tudi dogajanje v centru mesta, kjer lahko za trenutek dobiš občutek, da si se znašel v nemški verziji Amsterdama, saj so stare lesene tradicionalne zgradbe večinoma obnovljene, njihov odsev v reki Amstel, ups, Majni, pa na vsake toliko časa zamenja podoba ladijskega prometa, ki uporablja nemški rečni sistem za učinkovito transportiranje in povezavo z »morskimi pristanišči« na severu Nemčije. Našli boste tudi nekaj splavov, kjer si lahko privoščite vrček okusnega piva in pekovske dobrote oz. brezle (preste), ki jih pomažete s slastnim namazom, podobnim kajmaku.

Najbolj prepoznaven pa je seveda največji knjižni sejem na svetu, ki so ga lani v mesecu oktobru organizirali že 61. leto zapored, kjer je na ogled postavljenih več kot 400.000 knjig in drugih založniških produktov. Tradicija je, da vsako leto izberejo častnega gosta oz. državo, ki predstavlja rdečo nit sejemskega dogajanja (lani je bila to Kitajska), na pogovor pa tudi povabijo pomembnega oz. znanega pisatelja iz izbrane države. Svoja literarna dela pa vsako leto predstavi tudi nekaj slovenskih ustvarjalcev. Pomemben pa je tudi frankfurtski trgovski sejem, ki združuje v sebi razstavljavce z najrazličnejših področij, od avtomobilizma do lepotnih izdelkov.

Mesto pa mi bo še posebej ostalo v spominu zaradi navideznega sožitja različnih kultur/narodov, ki sem mu bil priča – ogromno je turških, italijanskih in azijskih priseljencev, ki jim družbo delajo tudi prebivalci bivših jugoslovanskih republik. Tako sem si med ogledovanjem mesta lahko privoščil okusen »döner kebab«, se ustavil na odličnem kapučinu in sladoledu ter mimogrede slišal kakšno »domačo« kletvico.
Frankfurt je danes postal globalna vas, kjer se prepletata tradicionalnost in sodobnost, ki se kažeta v arhitekturi, raznolikosti prebivalstva ter izredno pestrem kulinaričnem, kulturnem in izobraževalnem dogajanju, katerega del lahko postanete tudi vi. Več nadvse uporabnih in aktualnih informacij o tem živahnem in zabavnem mestu pa dobite na spletni strani www.inyourpocket.com.

Auf Wiedersehen!

Matej Molek

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.