Vstopili smo v veseli december, mesec nakupovanja, veselja in vsesplošne evforije ob praznovanju praznikov, katere nujen element je tudi obdarovanje in posledično strastno nakupovanje.
Da bi ugotovili v kolikšni meri je praznično nakupovanje rezultat marketinških strategij proizvajalcev in trgovcev, je Študentska sekcija Društva za marketing Slovenije v sredo, 2. decembra 2009, organizirala prvo Marketinško elipso z naslovom: Božično-novoletni nakupi – rezultat spretnega marketinga? Okroglo mizo je vodil doc. dr. Domen Bajde (Ekonomska fakulteta), s prisotnimi poslušalci pa so svoje misli in znanje delili še gostje: Marko Kovač (City Park), Barbara Pungerčič (Lisca), Nina Božič (Nama) in Anamarija Stančič (Žito).

Razprava je potekala v smeri božično-novoletnih nakupovalnih navad potrošnikov in različnih tehnik ter strategij, ki jih v tem času uporabljajo proizvajalci in trgovci. Gostje so si bili enotni, da porabniki božično vzdušje želijo in tako veselje in lučke pravzaprav zahtevajo sami. In v čem se božični nakupi razlikujejo od vsakdanje potrošnje? Barbara Pungerčič iz podjetja Lisca je poudarila, da ljudje v božičnem času ne gledajo na denar, čeprav so jim na drugi strani t. im. božični popusti skoraj samoumevni. Pomemben jim je čustveni naboj darila. Kupujejo za svoje bližnje, zato cena ni pomembna. Anamarija Stančič iz Žita pa je poudarila, da njihovi kupci nakupa čokolade ne načrtujejo. Le-ta poteka kot impulziven nakup, zato je sama označenost na samem prodajnem mestu bistvena.

Kot so poudarili gostje je potrebno vsako leto iskati nove vzorce, kako pritegniti kupce. Izpostavili so, da je zelo pomembno, da v božičnem času kupcu ponudiš dodatno ponudbo, osredotočeno predvsem na pakiranje izdelka. Različne škatlice in vrečke lahko pozitivno vplivajo na sam izgled darila ter potrošnika prepričajo, da kupi ravno tvoj izdelek. Sam dizajn je odločilen, je poudarila gospa Stančič, ki pravi, da je pri čokoladi v tem času poleg ustrezne vsebine bistvena tudi sama embalaža. Kupec si želi, da embalaža že odraža njegovo duševno radost in da z njo lahko izrazi svoja čustva in hvaležnost.

Ob vprašanju moderatorja, kdaj se v podjetjih začnejo pripravljati na božično-novoletni čas, so si bili gostje enotni, da se sam plan in počasna izvedba začne že leto prej, ko se s pregledom prodaje zadnjega decembra določijo cilji in proračun trženjskega komuniciranja za prihodnje leto. Le na ta način je namreč možno naslednje leto uspešno zakorakati v december. Gospod Kovač je tudi omenil, da se specializirani sejmi okraševanja začnejo že februarja. Takrat se vzpostavijo trendi, ki jih ob pravem času implementirajo dekoraterji trgovin.

Kako pa pri božičnem označevanju na prodajnih mestih sodelujejo proizvajalci in trgovci? Kot pravijo gostje gre za stalno jabolko spora, na kakšen način prikazati svoj proizvodni izdelek na najbolj vidnem mestu v trgovini. »Seveda je tu trgovina fizični omejevalec, saj si želi vse izdelke prikazati na zanimiv način, zato pa čaka na ponudbe vseh dobaviteljev, preden se dejansko odloči,« je povedala Nina Božič.

Marketinška elipsa je potekala v sproščenem vzdušju ter nam postregla z zanimivimi marketinškimi skrivnostmi, ki jih podjetja uporabljajo v božično-novoletnem času. Sedaj jih vsaj delno poznamo, ali bomo zato letos manj časa in denarja namenili novoletnim nakupom pa je vprašanje, na katerega si bo moral odgovoriti vsak sam.

V Sekciji pa vljudno vabijo na vse Marketinške elipse in dogodke, ki jih pripravljajo v prihodnje.

Ajda Ažman in Sandra Gubenšek

Imaš dovolj mrzlih in dolgočasnih dni?
Bi rad to pomlad potoval, se zabaval in izobraževal? Se sprašuješ, če je to sploh mogoče? Seveda je. Kako? Z mednarodno študentsko organizacijo BEST

BEST (Board of European Students of Technology), ki deluje v kar 30-ih evropskih državah, je zate pripravil nepozabne in cenovno ugodne {spomladanske tečaje{ na različnih lokacijah širom Evrope. Izbiraš lahko med naslednjimi državami: Turčija, Grčija, Španija, Francija, Rusija, Litva, Islandija, Poljska, Slovaška in Srbija.

Prijaviš se lahko do 13. 12. 2009

Vse, kar te zanima, izveš na naslednjih spletnih straneh: http://www.best.eu.org/student/courses/index.jsp in http://www.best-maribor.org/spletna.

Če imaš kakšna vprašanja, piši na maribor[@]BEST.eu.org.

Slovenska univerzitetna športna zveza (SUSA) v sodelovanju z Univerzitetno športno zvezo Maribor (UŠZM) v četrtek, 17. decembra 2009 na Mariborskem Pohorju organizirata Zimski festival študentskega športa, poimenovan tudi SNOW PARTY, v sklopu katerega bos
17. decembra 2009 bo na Arehu torej Državno univerzitetno prvenstvo v smučanju in deskanju na snegu. Sneg, hrana, pijača, zabava, malce tekmovalnosti, poceni smučanje in družba študentov iz cele Slovenije – vabimo vas na SNOW PARY, največjo študentsko zabavo na snegu!

Za neverjetnih 25 € nudimo:

– celodnevno smučanje / bordanje (s smučarsko karto) – če karto že imate, je cena 15 €

– tekmovanje v smučanju in bordanju

– hrana, čaj

– bogat spremljevalni program: testiranja najnovejše smučarske in deskarske opreme, vožnja s snežnimi tubami in pležuhi, tekmovanje v hoji na pohorskih smučeh in še in še

– največjo študentsko zabavo na snegu

Zmagovalci v smučanju / deskanju bodo osvojili naslov državnega univerzitetnega prvaka-inje v smučanju / deskanju na snegu za leto 2009. Prijavijo se lahko vsi s statusom študenta na kateremkoli slovenskem visokošolskem zavodu v tem študijskem letu. Organiziran bo avtobusni prevoz iz Ljubljane in Kopra, prijave pa se zbirajo DO 15. DECEMBRA v:

– Mariboru: Univerzitetna športna zveza Maribor (Zdrava zabava), Gosposvetska cesta 84, telefon 041 560 738

– Ljubljani: ŠOU ŠPORT (Klub Metropol), Kersnikova 6, telefon 031 390 349

– Kopru: Univerzitetna športna zveza Primorske, Pristaniška ulica 3, telefon 051 692 100

ZBOR bo med 9. in 10. uro v Hotelu Areh, smučanje ob 11.00 in deskanje ob 13.00

Prostovoljno delo ima vse večji pomen za razvoj in prihodnost družbe, prispeva k razvijanju solidarnosti, aktivnemu državljanstvu in participaciji, zato ga je treba še posebej negovati.
Takšno delo ni plačano z denarjem, temveč z občutkom koristnosti in da si nekomu pripomogel k večji kvaliteti življenja. Daruješ svoj čas, energijo, dobro voljo in ideje, pridobiš pa novega prijatelja, nekoga, ki ti bo prinesel nove izkušnje, ideje, poglede, in ki mu podariš nekaj svojega časa. S tem se tudi pestrost in kvaliteta življenja povečuje.

Prostovoljstvo je izraz medsebojne solidarnosti v družbi in se lahko smatra tudi kot protiutež potrošništvu, ki ustvarja želje, hkrati pa izčrpava ljudi in povzroča frustracije. Prostovoljstvo pa življenje dopolnjuje, osmisljuje in izpolnjuje. Prostovoljsko delo je pomemben pomočnik pri uravnavanju socialnih stisk v družbi, prostor je odprt za vse, prostovoljci pa s svojim delom opozarjajo na socialne stiske ljudi. Na socialnem področju vnaša vrednote v medčloveške odnose, organizirano prostovoljstvo pa povečuje tudi občutek varnosti v skupnosti.

Prostovoljstvo deluje na različnih področjih, na socialnem, športnem, rekreativnem, izobraževalnem, zdravstvenem, kulturnem, okoljskem, turističnem, v kriznih situacijah (npr. gasilske organizacije, reševalci) in na mnogih drugih področjih. Opravljajo ga ženske, moški, mladi ljudje, otroci, ljudje srednjih let in starejše osebe, vanj se lahko vključujejo vsi ljudje ob upoštevanju svojih zmogljivosti, saj za prostovoljstvo načeloma ni omejitev.

Vključevanje v prostovoljstvo je seveda prostovoljno, prinaša pa osebno zadovoljstvo, pozitivno videnje sedanjosti in prihodnosti, možnost aktivnega vključevanja v družbene procese, prepoznavanje vrednot, finančno podporo, skupno oz. povezovalno delo. Vzpodbujanje prostovoljstva države ne odvezuje skrbi za prebivalce, saj je država tista, ki je dolžna poskrbeti za osnovno socialno raven. Prostovoljstvo predstavlja dodatno vrednost, ima pa velik pomen za skupnost, saj izboljšuje kakovost življenja v družbi, brani interese posameznikov in skupin, ki so ogroženi, prikrajšani, potisnjeni ob rob ali izključeni iz družbe. Prostovoljstvo je ena od osnovnih poti odzivanja civilne družbe na potrebe v njej in ustvarja možnosti aktivnega delovanja državljanov v družbi, je bodisi samostojna ali dodatna dejavnost in dodana vrednost delovanju služb in institucij. Prostovoljsko delo ne bi smelo biti privilegij posamičnih družbenih skupin. Nihče ne sme biti izključen iz prostovoljskega dela zaradi svoje socialne situacije, pripadnosti manjšinski skupini, starosti ali bolezni. Posamezne organizacije, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom, so dolžne ljudem ponuditi različne možnosti za opravljanje prostovoljskega dela, tako da so potrebe porabnika, dejavnost in zmogljivosti prostovoljca kar najbolj usklajeni.

Tudi osebe, ki želijo biti prostovoljci, imajo svoje pravice, povezane s prostovoljskim delom, in jih je treba upoštevati ter spoštovati. Pravico imajo do celovite informacije o svojem delu in o organizaciji ali ustanovi, preko katere delujejo. Na začetku je treba uvajanje v delo, ves čas delovanja jim je treba nuditi pomoč, podporo in priznanje za svoje delo, imajo možnosti učenja in napredovanja pri svojem delu, možnosti, da izrekajo svoje mnenje in soodločajo o delu, možnosti, da sodelujejo v organizaciji prostovoljskega delovanja, hkrati pa imajo pravico prejemanja nadomestila za stroške, povezane s prostovoljskim delom, nudi se jim tudi zavarovanja. Posamezniki, ki se vključijo v prostovoljsko delo, ne smejo biti izkoriščani, vrednost njihovega dela pa mora biti prepoznana. Prostovoljsko delo terja od prostovoljca tudi popolno predanost, morajo se držati dogovorov in sodelovati z osebjem društva ali institucije, v kateri delujejo. Se pa na koncu ves trud poplača z občutkom, da si storil nekaj dobrega za posameznika in za družbo.

Sanda Gajsar

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) bo od 2. decembra 2009 dalje študentom v stiski omogočila psihološko svetovanje.
Na ta način želijo v ŠOUM pomagati študentom v stiski, ki jo občutijo zaradi težav pri študiju, duševnemu zdravju, partnerskih odnosih in drugih osebnih težavah. Psihološka svetovalnica se bo pričela izvajati z uvodnim predavanjem na temo »Stres in stiske ter kako skrbeti za duševno zdravje«, ki bo potekalo 2. v sredo, 2. decembra 2009 ob 17. uri v Študentskem izobraževalnem centru (Gosposvetska cesta 84). Psihološka svetovalnica se bo izvajala vsako sredo do 24. marca 2010 med 15.30 in 18.30. Na brezplačna svetovanja se lahko študentje prijavijo na e-naslov: svetovalnica[@]soum.si.

»Mnogokrat mladostniki ne vedo, kam naj se v stiski obrnejo po pomoč. V psihološki svetovalnici smo mladostniku v stiski v oporo in ga skušamo opremiti z znanji, spretnostmi in orodji, ki mu bodo pomagale v njegovi situaciji. Cilj projekta je pomoč študentom v stiski in jim hkrati svetovati ter pomagati tako, da se bodo lažje spopadali s stresom in bolje skrbeli za svoje duševno zdravje«, je povedala Špela Lipošek, vodja projekta Psihološka svetovalnica.

Pred prazniki se pojavi večna dilema, kaj kupiti svojemu dragemu oz. svoji dragi za darilo. Ženske po navadi z nakupovanjem nimamo takšnih težav kot moški, pa vseeno rabimo kdaj tudi kakšen nasvet za izvirno darilo.

Čeprav svojega partnerja poznamo bolj kot kdor koli drug, nam včasih zmanjka idej, kaj podariti boljši polovici, da bo zadovoljen, presenečen in vesel darila.

Klasika
Vedno so popularna klasična darila. Kozmetika, kreme in parfumi so stalnica pri obdarovanju svojega partnerja. Izbirajte ga po svojem okusu, ampak pomembno je, da partnerju diši, da ga bo zagotovo uporabljal. V mrzlih zimskih dneh pridejo vedno v poštev tudi topla oblačila, naj si bodo to šali, kape, rokavice, puloverji, srajce, nogavice, kopalni plašč, pižama ali pa kaj drugega, le konfekcijsko številko je treba prej izbrskati, da se slučajno ne zmotimo.

Perilo ali začimbe?
Ravno tako lahko presenetimo partnerja s seksi spodnjim perilom, v katerem bosta lahko oba uživala. Upoštevati je treba okus in želje svojega dragega. Če ima partner kakšen hobi, mu lahko podarite kaj v zvezi s tem, pa naj bo to od mojstrov hišnih opravil ali pa do modelarstva in origamija. S tem zagotovo ne boste udarili mimo. Če vaš partner rad kuha, mu lahko podarite komplet začimb in dišavnic, če pa se raje odpravi na ogled športnih prireditev, je odlično darilo karta za tekmo njegove najljubše ekipe ali kakšen navijaški pripomoček. Tiste bolj zapečkarske partnerje pa lahko presenetite z DVD-jem priljubljenega igralca ali igralke, albumom najljubše skupine, ali pa kar karto za ogled koncerta.

Drzni si
Za tiste malo bolj drzne in avanturistično naravnane bo prav prijetno presenečenje, če ga povabite na skok z vrvjo, polet z akrobatskim letalom, skok s padalom, rafting, gokart ali pa le ogled mesta z balonom.
Lahko pa se spomnite darila presenečenja, v katerem uživata oba. Odločite se lahko za pripravo večerje presenečenja in doma pričakate svojo boljšo polovico z njeno najljubšo jedjo, obloženo in okrašeno mizo, sladico pa nadaljujeta v postelji. Zanimiva ideja je tudi izlet v neznano, nekam, kjer je lepo in mirno okolje, s košarico, polno dobrot in zaideta na kraj, kamor si lahko pogrneta dekico in uživata v pikniku. Veliko turističnih agencij ponuja tudi poceni enodnevne izlete, kjer plača samo eden, potujeta pa dva. Dan lahko preživita tudi v toplicah, kjer si lahko poleg samega namakanja v vodi privoščita še jacuzzi, savno, masažo, čokoladno kopel in podobno razvajanje v dvoje. Za odmik od vsakodnevnega vrveža je možnost tudi najeti samotno kočo samo za vaju dva, kamor se umakneta pred pogledi ostalih in uživata le v vajini družbi.

Sanda Gajsar 

Sekcija za spol in družbo pri Slovenskem sociološkem društvu, Mirovni inštitut in Resor za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani vabijo na forum:
Po javni razpravi o novem Družinskem zakoniku

Cankarjev dom, klub Lily Novy, sreda, 9. december 2009, ob 18.00

Sodelovali bodo:

* Dr. Anja Kopač Mrak, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve
* Dr. Alenka Švab, Fakulteta za humanistične študije Koper (Univerza na Primorskem) in Fakulteta za družbene vede (Univerza v Ljubljani)
* Dr. Darja Zaviršek, Fakulteta za socialno delo (Univerza v Ljubljani)
* Mag. Neža Kogovšek, Mirovni inštitut
* Dr. Roman Kuhar, Filozofska fakulteta (Univerza v Ljubljani) in Mirovni inštitut.

* Forum bo povezovala dr. Milica Antić Gaber s Filozofske fakultete (Univerza v Ljubljani).

Strokovnjaki in strokovnjakinje s področja sociologije družin in prava se bodo na forumu med drugim odzvali na dosedanji potek javne razprave na to temo, predlagatelji zakona pa bodo predstavili odzive na predlog Družinskega zakonika in dopolnitve, ki jih bodo v zakon vnesli po javni razpravi.

Vljudni vabljeni!

December je mesec, ki se ga vsi trgovci veselijo, saj se jim bodo blagajne spet napolnile, kupci pa se ga mrzlično bojijo, ker izdatki enormno narastejo in bančni računi postanejo izropani in izsušeni.

V prazničnem času želimo obdariti vse, ki so nam pri srcu, od najbližjih sorodnikov pa do znancev, medtem ko vmes nastajajo načrti za najdaljšo noč v letu. Mesec december lahko postane prava finančna mora, ni pa nujno, če se le nekoliko organizira in postavi meje. Poiskati je treba cenejše alternative in tako se lahko novo leto pričaka tudi s plusom na računu.

Trgovine so vsako leto okrašene z najlepšimi lučkami in okraski, vse samo zato, da bi le privabili čim več kupcev in jim spraznili denarnice. Praznično vzdušje pa se lahko vzpostavi tudi na cenejši način, brez da bi zapravili za darila in veselje nenormalne vsote denarja. Najbolje je že pred odhodom v trgovino postaviti praznični predračun in si sestaviti seznam z osebami in vsemi darili, ki naj bi obdarili najbližje. Na internetu lahko poiščemo ideje, kaj komu podariti, hkrati pa še preverimo cene, saj lahko pri drugemu trgovcu isti izdelek dobimo mnogo cenejše. Tako se v trgovino odpravimo s točno določenim ciljem, ne tavamo med policami, nabiramo nepotrebne kose ter izgubljamo dragocen čas in denar, na koncu pa darila samevajo pod novoletno jelko. Ni pomembna vsota, pomembnejša je pozornost in tudi s cenovno ugodnejšo varianto lahko drago osebo zelo osrečimo. Tisto, kar pride iz srca, je neštetokrat več vredno kot pa drago brezosebno darilo. Seveda pa se je treba organiziranega nakupovanja tudi držati, brez odstopanj. Pomembno je tudi, kdaj se odpravimo po nakupih. Trgovci znajo svoje cene tik pred prazniki znatno zasoliti, zato je bolje, če tovrstne opravke naredimo že prej, poleg tega pa se še izognemo največji gneči.

Za lepo darilo pa ni treba potratiti veliko denarja. Idej za skromna darila je veliko, le domišljija je potrebna. Darilo z malo domišljije lahko veliko bolj osreči obdarovano osebo. Na primer lahko namesto, da kupimo neuporabne stvari, na katerih se nabira prah, sami izdelamo kakšno darilo, napišemo čestitko, v katero zapišemo misli, ki pridejo iz srca.

Med prijatelji in v družini pa se lahko določi tudi neka vsota denarja, ki naj bi se porabila za darilo. Lahko pa se odločite tudi, da se določi, kdo bo komu kupil darilo in se tako bogato obdari le eno osebo, posledično se izognete tudi potratnemu razpršenju denarja.

 Sanda Gajsar