Želim nekaj novega

Zadnje čase ugotavljam, da mi prav zmanjkuje novih idej glede seksa… Veliko odbitih prostorov sem že preizkusila, ob različnih priložnostih, dnevnih in trenutkih. Se tudi vam dogaja, da po nekajletni zvezi ostanete brez svežih in atraktivnih idej, kako še dodatno popestriti vajino zvezo? No, če je odgovor da, potem vas lahko potolažim s tem, da niste edini. Pravzaprav se to dogaja skoraj vsem. In potem najbrž razmišljate: “Hm, če ga kmalu ne bom presenetila s čim novim, si bo našel drugo, mlajšo, ki bo manj izkušena in bo hrepenela po vročih seksualnih izkušnjah.”

V strahu pred tem si nato razbijamo glavo, kaj bi mu sploh še lahko pripravile, saj ste mu tako in tako že vse. Ampak vedno ostaja še kaj, česar še nista preizkusila. Vsaj ne skupaj. Zakaj se na primer po nekaj letih količina francoskih poljubov tako očitno zmanjša? Ali tisti pravi, sladki poljubi kar naenkrat postanejo neprijetni? Najbrž ne, le naveličali smo se jih. Zato preprečite to, dokler je še čas. Ne pustite, da navaden cmok na ustnice postane rutina. Na primer ko zvečer utrujena ležita v postelji pred televizijo, se lahko nežno božata in pravi dotiki bodo zagotovo izzvali strasten poljub. Ni nujno, da vsakokrat to preide v kaj več, v seks ali v oralno zadovoljevanje… dovolj bo le iskren in dolg poljub. Ste se že kdaj odpravili v sex shop po spodnje perilo? Najbrž ne, saj imamo (žal) še vedno predsodek pred obiskovanjem tovrstnih trgovin, v smislu: Joj, kaj če me kdo vidi?! Pustite predsodke ob strani in se le pogumno odpravite v šoping. Moški bodo zagotovo navdušeni, ko se boste pred njim pojavile v spodnjem perilu, ki vsebuje spodaj odprte hlačke ali pa takšne, ki so sestavljene iz sladkih bombončkov, ki  jih bo moral pojesti, da pride do češnjice. In moški, tudi ženskam se zdi seksi, če se uredite in si omislite zapeljive oprijete boksarke ali pa tangice. Preizkusite lahko tudi s starim in najbrž že preverjenim receptom, ki se imenuje britje muce. Povabite ga s sabo pod tuš in mu v roke potisnite svojo britvico. Pustite mu, naj se izživlja in frizurico oblikuje le po svojih željah. Če temu sledi še kaj več, toliko bolje. Seks pod prho je vedno in. Za britje lahko poskrbite tudi same in svojega dragega zvečer enostavno presenetite z  novo obliko spodaj. Garantirano se ne bo mogel krotiti, če bo zagledal seksi srček, lepo oblikovan trikotnik, krogec ali zvezdico. Bodite ustvarjalne in preizkusite nove stvari. Le tako boste lahko vedele, kaj najbolj obnori vašega moškega. Morda pa bo največ navdušenja pokazal nad povsem golim videzom vaše prijateljice. Po nekajletni zvezi se lahko zgodi tudi, da ste povabljeni z njim na rojstnodnevno zabavo njegovega strica ali šefa. Pomislite, kako bi izgledalo, če bi ga med jedjo za mizo z nogo nežno božali po mednožju. Sliši se vzburljivo, kajne? Ali pa, kako bi se počutil, če bi bil sredi resnega službenega pogovora, ti pa bi mu za šefovim hrbtom z roko nakazovala fafanje. Prepričana sem, da so moški, ki se ne bi takoj odpravili za vami, resnično redki. Najbrž bi v tem primeru za potešitev prav prišlo tako stranišče kot avto. Potem pa naj reče, da je z vami dolgočasno! Pomembno je, da tako ženske kot tudi moški nikoli ne pozabimo na osvajanje svojega partnerja. Če živita skupaj in sta doma oba oblečena v trenirko, to ne pomeni, da sta takrat neprivlačna. Zato pazita tudi pri izbiri oblek, ki jih bosta nosila doma, saj bosta zagotovo ves čas nora drug na drugega, če bosta nosila udobna, vendar seksi oblačila. Po večernem prhanju se lahko oblečeta v pižami, spodaj pa ne nosita ničesar. Primite ga ali jo za roko in jo postavite tja, kjer želite, da vas boža. Lahko se odločite tudi poiskati njegovo točko G. Da, tudi moški jo imajo… Podajte se na vroče raziskovanje njegovega telesa z jezičkom. Potujte vse od predela za njegovimi ušesi, preko prsi, popka in zadnjice navzdol. Nežno se dotaknite predela med njegovo zadnjico in penisom. Če mu bo prijelo, ste jo našle. Seveda pa tudi moški ne pozabite na našo sveto točko G, za katero že dobro veste, kje se nahaja. Poizkusite tudi vi drseti z jezikom ali s poljubi preko celotnega njenega telesa in že med tem poskrbite, da boste prišli na vlažen konec. Pravkar sem se spomnila še ene preizkušene metode, ki vedno deluje. Zbudite ga sredi noči z oralnim seksom. Ker med prebujanjem še ne bo dobro vedel ali sanja ali se to res dogaja, ga bo to še toliko bolj vzburilo. Naslednje jutro se bosta zagotovo oba prebudila z nasmeškom na obrazu. Če vam nobena od teh idej ni posebej všeč, pa se še vedno lahko odpravite v knjižnico po erotično knjigo ali Kamasutro in mu jo berete naglas ali pa v videoteko po erotični film. Vsak položaj, ki ga še nista preizkusila, lahko predstavlja popestritev večera. Lahko vam povem še to, da sem skozi vsa ta leta ugotovila, da moške neverjetno vzburja, če lahko svojo drago opazujejo medtem, ko se zadovoljuje sama. Vedno je namreč najslajše tisto, kar lahko gledajo, okusiti pa ne morejo. Zato mu  ne pustite, da se vas dotika, vas poljublja ali boža. Naj le sedi in vas opazuje, ve pa poskrbite, da se pripeljete do vrhunca in ob tem še nekoliko pretiravate z zvijanjem in vzdihovanjem. Ker ne bo mogel dočakati, da se tudi on vključi v akcijo, se bo najverjetneje slekel že med tem, ko vas bo opazoval. Vesele urice vam želim in še veliko novih idej!

        Emanuela

 

Tunizija

V Tunizijo se lahko podate v lastni režiji ali s katero od številnih turističnih agencij. Djerba, Hammamet, Monastir, Sousse, … so najpopularnejši turistični kraji, kjer organizirajo oddihe agencije. Ultra nizke cene za tedensko do tri tedensko počitnikovanje so neverjetno nizke. Če se vam zdi samo posedanje v hotelu in na plaži dolgočasno, pa lahko obisk vedno popestrite z raziskovanjem po deželi v lastni režiji.

Lahko se odpravite na dnevne izlete in se zvečer vračate v hotel, če se pa oddaljite dlje, pač prespite v katerem od drugih številnih poceni hotelov. Soba v vašem hotelu vas bo počakala. Ultra last minute ponudbe za 14 dni se začnejo pri 280 evrih na osebo, medtem ko sama letalska karta stane od 180 evrov naprej. Po eni strani, se vam zato vsekakor bolj splača vzeti organizirano pri kateri izmed agencij, pa četudi ne boste celih 14 dni preživeli v vašem hotelu. Tako lahko kombinirate oddih z avanturo.
 
Pravljičnost in moderni predeli so seveda zgolj na omejenem področju – to je tistem, na katerem stojijo hotelski kompleksi. Plaže so neskončno dolge, peščene, različne stopnje čistosti in urejenosti, čeprav so večinoma povsem sprejemljive. Hoteli imajo navadno svoj del plaže, kjer so senčniki in ležalniki za goste zastonj. Eni čistijo svojo plažo bolj, drugi manj.
Vsekakor se je vredno po plaži sprehoditi tudi zvečer. Tudi domačini, ki ti ponujajo za sprehod kamelo ali konja niso preveč vsiljivi. Zunaj je seveda vse drugače. Ljudje živijo v preprostih domovih, okolica je peščena in pusta, kar za tamkajšnje sredozemsko in pretežno sušno podnebje ni nič čudnega.

V Tuniziji prav vsako mestece premore Medino. Ko prvič stopiš skozi vrata Medine in se izgubiš v živahnih uličicah, obdanih s trgovinami, te prevzamejo tamkajšnje vonjave. Vonj posušene paprike, jasmina, tobaka; vonj bazarja. Vonja se tako navzameš, da ga čez nekaj časa niti ne opaziš več. Tunizijci so še danes zelo spretni trgovci. Barantanje je tam obvezno in pametno si je vzeti čas. Postavljeno ceno je treba več kot dvakrat prepoloviti, da dobite realno tržno ceno. Ko se več dni sprehajaš po Medini, te poznajo že vsi trgovci. Glas med trgovinami, ki se tesno držijo ena druge, se hitro širi in tako prepleta, da ne veš iz katere trgovinice prihaja. V času najinega obiska je ravno bil Ramadan, to je mesec, v katerem imajo muslimani čas, da razmišljajo o življenju. Od zore do mraka je prepovedano jesti, piti, kaditi, tudi seksati. Na Medini so nekateri izmed njih zaradi tega bili kar malce tečni, tako da, ko si se pogajal za ceno, se nama je zgodilo, da naju je vrgel ven iz trgovine. Sabotaž, sabotaž je kričal, mafija, mafija, zgleda, da sem mu ponudil krepko prenizko ceno za tisto šišo. Tudi drugače znajo biti izredno tečni in se ti znajo postavit na pot, da bi ti preprečili pot naprej. Najbolj neprijetni so v bližini vhodov v obzidani del mesta, v notranjosti Medine so precej bolj znosni in prijazni. Ljudje trgujejo z vsem mogočim, pretežno z izdelki, ki so rezultat pridnih rok, najde pa se tudi kaj iz uvoza. Vsekakor so njihovi tipični izdelki preproge, vezenine na tekstilu, poslikana keramika, rezbarski izdelki, lončene posode in še veliko več. Ponekod na kakšnem vogalu lahko zaslediš tudi majhen studijo, kamor te vabijo na poslikavo s heno. Hena je starodavno barvilo, ki ga uporabljajo za poslikave telesa. Kot barvilo uporabljajo posušene in v prah zdrobljene liste. Glede na način uporabe lahko iz iste rastline dobijo rdeče ali črno barvilo. Okraševanje dlani naj bi bilo povezano z rodovitnostjo, poudarjanjem ženstvenosti in odvračanjem zla. Danes se predvsem uporablja kot lepotni okras.
Kar nekaj je krajev, ki jih je zanimivo obiskati v tej deželi, midva sva se podajala predvsem na celodnevna potepanja. Če se oddaljiš od pozicioniranega kraja za dalj časa, recimo do Matmate, vas bodo tam prevzeli zanimivi puščavski predeli. Najbolj zanimive so Berberske vasi. Berberi so prvotni prebivalci ozemlja, ki ga danes zaseda Tunizija. Po dolgem upiranju arabskim osvajalcem so se umaknili v hribovite puščavske predele, kjer so razvili poseben način gradnje. V strme hribe so kopali votline, pred njimi pa gradili utrdbe. Mnoge vasi so se danes spremenile in zrasle v prava mestna naselja, nekatere pa so še vedno takšne kot pred stoletji. Najbolj neobičajna bivališča so Berberi zgradili prav tam, v okolici kraja Matmata, kjer nekateri še danes živijo v votlinah, ki so izkopane v ravno apnenčasto površje. Se spomnite prizora v puščavi iz filma Vojna zvezd? No, to je bilo vse posneto v Matmati.
Glavno mesto Tunis je oddaljeno približno uro in pol vožnje iz prijaznega turističnega mesteca Hammamet. Agencije ponujajo enodnevne izlete v Tunis v paketu s Kartagino, rimskim kopališčem, Sidi Bou Saidom in muzejem Bardo za 40 do 50 evrov. Raje se odločite za obisk tega v lastni režiji, ker je na organiziranem izletu premalo časa za karkoli. V Tunisu potrebuje veliko več časa na razpolago, kot pa dve uri, zato je bolje, da greste tja sami za en cel dan, ker je tam precej stvari za videti. Iz vseh turističnih krajev se lahko podate sami z rednim avtobusom do Tunisa, brez kakršnega koli napora in načrtovanj.
Ko se sprehajaš po modernem delu glavnega mesta Tunis, sploh nimaš občutka, da si v arabskem svetu. Dekleta ne nosijo pokrival, so zelo lepo in moderno oblečena, prav tako fantje. Stari del mesta je seveda čisto nasprotje, prav tako Medina, ki je zelo velika in vsekakor vredna obiska.
V Nabeulu je tržnica ob petkih. Na majhnem pokritem prostoru se ponujajo slastne olive, številne začimbe vseh mogočih barv, od žafrana pa do rdeče pekoče paprike, ki je nepogrešljiv dodatek številnim tunizijskim jedem. Tržnica na kateri pozornost vzbujajo značilni tunizijski izdelki. Med njimi najbolj izstopajo lončarski izdelki. Keramika brez dvoma je najbolj značilen domač izdelek. Oblikovanje keramike je ena izmed tradicionalnih obrti, ki je razširjena po vsej deželi. V mestu je mogoče najti cel kup prodajaln, v katerih mojstri izdelujejo zanimivo oblikovane vrče, lonce, raznovrstne skodelice, svečnike, luči in še marsikaj. Med barvami prevladujeta modra in bela, ki dajeta poseben pečat tudi mnogim stavbam obalnih mest. Zanimive so keramične ploščice, ki jih ročno poslikajo. Tkanih preprog, ki so eno od najbolj tradicionalnih ženskih opravil, je nešteto. Čas, ki ga potrebuje za izdelavo enega kvadratnega metra je nekje dva meseca. Razlog več, da so nekatere izmed njih tudi zelo drage. Drugače boste našli preproge tudi na vseh drugih večjih tržnicah.
Djerba je največji otok severne Afrike in predstavlja enega od otokov 1300 km dolge tunizijske obale. Je pretežno ravninska (najvišja točka meri komaj 55m nad morjem). Tam me je presenetila arhitektura hotelov in njihovih domov. Kupolasti nadstreški, oboki in belina zidov daje zares topel in še bolj prijeten občutek. Največji tunizijski otok Djerba je veljal za priljubljeno letovišče že v rimskih časih. Danes pa je eno najpomembnejših turističnih letoviščnih krajev v Tuniziji. Dobrih 500 kvadratnih kilometrov velik otok je preko celega leta deležen obilice sonca. Tega je tam res v izobilju, prav tako pa je polno tudi hotelov za vsak žep in okus. Ti se večinoma vrstijo ob vzhodni, redko naseljeni obali, ki pa ima na voljo dovolj peščenih plaž. Otok je s celino povezan s cesto. Mnogi otočani živijo od turizma, nekateri, si delo iščejo tudi drugod. Tunizijci so ponosni na Djerbo, o kateri pravijo, da je vrt, poln rož in palm, dolgih peščenih plaž in milega podnebja. Majhni kraji so si na prvi pogled podobni. Bele hiše starega dela mesta, tako kot drugod po Tuniziji, krasijo svetlo modra okna in vrata. Bela barva pomeni mir, modra pa je božja in simbolizira nebesa.
Tunizija je kljub evropskim vplivom predvsem muslimanska dežela in temu primerna je tudi vloga žensk. Veliko jih konča srednjo šolo pa tudi univerzo. Toda izobrazba in celo služben položaj jih kljub vsemu ne postavlja v enakopraven položaj z moškimi. Le z nejevoljo si bodo pustili ukazovati ženski, ki je v njihovih očeh še vedno predvsem mati in gospodinja. Za razliko od večine muslimanskih držav, mnogoženstvo v Tuniziji ni dovoljeno. Tudi pravice žensk so precej liberalne. Šolajo se skupaj z moškimi, lahko so zaposlene in si lahko izberejo kateri koli poklic, predvsem v turističnih krajih. Tunizijci še vedno prisegajo na nedotaknjenost deklet do poroke, verjetno prav zato na ulicah srečaš veliko manj deklet kot fantov. Verjetno so tudi zato turistke deležne številnih poželjivih pogledov in namigov, predvsem ob obali, kjer letuje večina obiskovalcev. Moški se pogosto postavljajo z belimi cvetovi Jasmina za ušesom, kar ima čisto določen pomen. Če ima zataknjen cvet za desnim ušesom, pomeni, da je še prost, če pa za levim ušesom, pomeni, da je svojo izvoljenko že našel.
Ko smo se vračali domov, sem se na letalu pogovarjal z gospo, ki je bila z soprogom v bližnjem hotelu. Dejala je, da so v njihovem hotelu ruski turisti, pokradli ves jedilni pribor, tako, da so zadnja dva dni jedli s plastičnimi žlicami in vilicami. Zanimivo, sem si mislil? Pol pa naj še kdo reče da so študentje problematični! 
Se vam je že kdaj zgodilo, da je nekaj bilo tako poceni, da ste enostavno morali to tudi imeti oziroma potrditi? To se vam pri Tuniziji lahko kar hitro zgodi. Nič čudno ni, da je danes Tunizija s svojimi lepimi plažami in zelo dostopnimi cenami številka ena izmed počitniških odločitev za številne Evropejce.


INFO

Uradno ime: REPUBLIKA TUNIZIJA
državna ureditev: PREDSEDNIŠKA REPUBLIKA
površina: 163.739 KM?
št. prebivalstva: 10.920.264
glavno mesto: TUNIS
uradni jezik: ARABŠČINA ( DRUGI-FRANCOŠČINA)
denarna enota: TUNIZIJSKI DINAR

Prenočišča: Tunizija ponuja obiskovalcem velik izbor prenočišč. Vse od najcenejših sobic do luksuznih hotelov. Najcenejši so hostli in nekateri hoteli, cene za sobo se začnejo pri 6 tunizijskih dinarjih. Zvezdice tudi tam ne zagotavljajo kakovosti. Hostlov je veliko; v Tunisu in na Djerbi youth hostel (7-10 TD), v Ain Drahamu Maison de Jeunesse (5 do 10 TD), hoteli se gibljejo med 10 in 25 TD. Cene se razlikujejo glede na turističnost kraja.

Hrana: Obilna ponudba hrane v hotelih ter skoraj vsepovsod bifejski zajtrki in večerje so značilnosti. Razne klobase, salame in siri niso običajni v tunizijski kuhinji in izbira le-teh ni posebno velika. Tudi svinjino boste težko našli. Hrana je v hotelih večinoma evropska, čeprav nekoliko bolj pekoča, kot smo vajeni doma, pa tudi tunizijskih specialitet ne bo manjkalo. Tunizijska kuhinja je mešanica sredozemske, berberske in francoske kuhinje, seveda pekoča. Najbolj znana jed je couscous, ki je lahko narejena na najmanj 50 različnih načinov. Je mešanica pšeničnega zdroba z zelenjavo, mesom ali ribami in seveda začimb, ki dajo jedi značilen okus. Alkoholne pijače brez težav dobite v hotelih, v barih pa ne.

Prevozi: Vlaki so udobni, vendar železniško omrežje prekriva le del države. Druga možnost je hitra vožnja po ozkih cestah v preveč natrpanem avtobusu z veliko trobljenja med vožnjo. Louage je minibus, ki odpelje ko je poln. Avtobusi so zagotovo najprimernejše prevozno sredstvo. Vedno pa vam še preostane avtoštop, ki je v teh krajih dokaj popularen in varen. Avtobusni prevoz na Djerbi je vzpostavljen, vendar pa je težko prepoznati postaje, ker so slabo označene. Tudi tam so avtobusi večinoma prenapolnjeni z domačini, zato turisti raje uporabljajo taksije, kar je udobna in poceni možnost prevoza po otoku. Na glavni avtobusni postaji v mestu Houmt Souk boste našli avtobusne povezave za vso Tunizijo. Postaja taksijev je v mestu Houmt Souk in Midoun. Prost taksi lahko ustavite tudi na cesti, na vašo željo pa vam ga pokličejo z recepcije, vendar boste morali v tem primeru plačati tudi prihod. Tudi na celini je taksijev ogromno, so rumene barve in so poceni. Ni jih problem zaustaviti kjerkoli. Krajše vožnje redko presežejo 2 dinarja. Med turističnimi mesti in Medino vozi tudi turistični cestni vlakec. Vožnja v eno smer stane 2.5 TD na osebo. Na voljo je tudi tuk-tuk, trikolesni odprti mini taksi za do 6 oseb.

Varnost: Tunizija je zelo varna in mirna država. Problematična je včasih lahko prehrana, zato naj občutljivejši vzamejo s seboj osnovna zdravila proti diareji.

Viza: Za vstop v državo do 90 dni viza ni potrebna. Potrebujete le potni list, ki je veljaven še vsaj tri mesece.

Darin Geržina

Peter Lovenjak

Peter je star komaj 19 let in končuje 4. letnik Ekonomske šole na Ptuju. Naslednje leto bi se rad pridružil študentom na Športni fakulteti v Ljubljani. Fant, visok 180 cm, je trenutno ponosen lastnik 103 kg mišic.

Dosežki v letu 2007:
” Koper – I.B.F.A. juniorji do 23 let – 2. mesto
” Nemčija – svetovno prvenstvo W.F.F. juniorji do 22 let – super body (najtežja kategorija) – 1. mesto
” Ljubljana W.F.F. do 22 let juniorji – 1. mesto
” Ljubljana – Visoka bodybuilding kategorija med člani – 3. mesto

Kdaj in zakaj si pričel z bodybuildingom?
Treniram približno tri leta. Od tega predvsem zadnje leto treniram zelo resno. Prej sem malo za hobi hodil na fitnes, kjer me je opazil Boštjan Renko in me začel voditi.

Kdo je Boštjan Renko?
Boštjan je tudi bodybuilder. Bil je najboljši Junior v Sloveniji. Danes je seveda že med člani.

Koliko časa na teden preživiš v fitnes studiu?
Trenutno grem na fitnes vsak dan vsaj enkrat dnevno, ker delam na mišični masi za drugo leto. Treniram okoli uro in pol. Kadar pa potekajo priprave na tekme, treniram trikrat na dan, vse skupaj tam nekje tri do štiri ure. Ja, to je pa že garanje, ja (smeh).

Kakšni so tvoji načrti?
Pravočasno pridobiti čim več mišične mase in se potem udeležiti jesenskih tekem, torej oktobra in novembra 2008. In se seveda potruditi biti najboljši.

Kolikšno pomembnost ima kardio trening pri tvoji pripravi?
Kardio trening je zelo pomembna vadba, saj z njo človek “skuri” še zadnje koščke maščobe, ki je s hrano in utežmi seveda ne more.

Ali je tvoj trening sestavljen iz vaj z utežmi ali uporabljaš orodja?
Moj trening je sestavljen iz kombinacije obojega. Samo z utežmi je nemogoče natrenirati prav vsak košček mišice, npr. hrbet, poteg na prsa, poteg za glavo ali veslanje. Takih vaj pač ni mogoče delati z utežmi.

Kako je sestavljena tvoja dieta oziroma prehrana?
V obdobju tekem oziroma pred tekmovanjem imam tri mesece stroge diete. Od mesa jem takrat samo piščančja prsa, sledijo še riž, jajca in pa dodatki k prehrani (beljakovinski napitki). Hrana je samo kuhana ali pa na žaru. In zelo monotona. Imam osem do devet obrokov dnevno. Zdaj, ko delam na mišični masi, lahko jem, hvala Bogu, vse. Poudarek je še vedno na beljakovinah. Gledam tudi, da ne uživam mastne hrane, pa kakih “junk foodov”. Sedaj res uživam v prehranjevanju (smeh). Seveda se držim neke diete, ampak ni niti približno tako stroga, kot pa tista v tekmovalnem obdobju.

Kolikšno pomembnost daješ dodatkom k prehrani??
Dodatki k prehrani nimajo ne vem kake pomembnosti. Razen vitamini in minerali ter seveda urejena prehrana. Šele zatem pridejo na vrsto proteinski napitki. Le tega spijem zjutraj, ko se zbudim in pa po treningu, saj so le dodatki k prehrani in ne nadomestijo obroka. Z njimi pač zvišaš vnos beljakovin.

Imaš osebnega trenerja?
Moj prvi in še dandanašnji osebni trener je Boštjan Renko. Boštjan je človek, ki me je varno popeljal v svet bodybuildinga. Še to. Če se ne motim osebnega trenerja plačuješ. Jaz pa Boštjanu ne plačam nič. Tako da je bolje, če rečem, da je moj mentor in svetovalec.

Tvoji naslednji cilji?
Cilji so predvsem tekme v tujini. Letos sem bil na treh tekmah, od tega sta dve potekali v Sloveniji. Želim si več tekmovanj “zunaj”, v tujini, kjer so tekme močnejše, kjer je močnejša konkurenca. Ne pa kot pri nas, ko smo bili štirje na odru. V Nemčiji, na primer nas je bilo toliko, da smo komaj stali vsi na odru. Pomemben cilj je seveda tudi ubranitev naslova svetovnega prvaka.

Kakšne pa so kaj nagrade pri tem športu?
V bistvu na 95 % tekem ni nagrad, kaj šele denarnih. Nagrado na tekmovanju sem dobil le v Ljubljani in sicer 100 eur ter neke proteine. Po uspešnih tekmah sem dobil tudi od občine Hajdina nekaj denarja. To je vse.

Torej nimaš sponzorja? Kdo te financira? Dodatki k prehrani in piščančja prsa vsak dan tudi niso zastonj.
Smeh. Pa ne ena kila prsi. Kilo in pol piščančjih prsi pojem na dan! Ne, sponzorja žal nimam. Financiram se bolj ali manj sam, ker delam preko študentskega servisa. Pa starša tudi velikokrat prispevata marsikaj, za kar se jima najlepše zahvaljujem.

Kakšna je tvoja idealna ženska?
Kako naj pa to povem? Ni ženska z mišicami, če misliš. So mi izredno antipatične. Ženska mi mora biti všeč vizualno, dobra mora biti po duši in imeti mehko srce. Preprosta. Pa v bistvu ne suhica. Rad imam ženske z normalno postavo, tako da imaš kaj za prijeti. Po mojem nisem kaj preveč zahteven. Uf, ampak me pa privlači, če je punca višja od mene!

Imaš kakšno sporočilce za naše bralke in bralce?
Imam. Drage bralke, dragi bralci, vsak lahko doseže zastavljeni cilj, če se mu le popolnoma preda.

Tekst:
Maja Kranjc – Müller

Prekomerno uživanje zdrave prehrane je lahko škodljivo

O motnjah hranjenja je v zadnjih letih vedno več govora. Vendar navadno, ko omenjamo motnje hranjenja, govorimo o anoreksiji ali bulimiji. V zadnjem času pa se pojavlja nova motnja, imenovana ortoreksija. Pri njej gre za motnjo hranjenja, pri kateri ljudje postanejo obsedeni z zdravo prehrano in načinom življenja. Pri ortoreksiji gre za obsedenost z zdravo prehrano, ki se lahko začne zelo nedolžno in dobronamerno. Ta je pogostejša pri ženskah, pri tem pa velja, da imajo posameznice realno podobo o svojem telesu, nimajo občutka, da so predebele. Na začetku lahko te osebe izgledajo zelo samozavestno, vendar čez čas dekompenzirajo, kar se pokaže v ekstremni pazljivosti pri prehranjevanju, socialni izolaciji in motnjah čustvovanja. Za vsem skupaj navadno stoji povečana potreba po kontroli.

Res, da je prehranjevanje z zdravo hrano koristno, vendar do meje, do katere ukvarjanje z njo ne začne omejevati funkcioniranja osebe. Ortoreksija je motnja pri hranjenju, ta nastane takrat, ko posameznik začne pretiravati z načinom prehranjevanja z zdravo hrano. Gre za neke vrste obsedenost. Strokovnjaki ortoreksijo uvrščajo med psihološke motnje. Tako kot vsaka druga bolezen oziroma motnja se tudi ortoreksija začne zaradi različnih težav – nizke telesne samopodobe, zdravstvenih težav … Na začetku večina s svojega jedilnika odstrani, umakne mastno, slano ali sladko hrano, kasneje pa še ostale vrste hrane. Zdrava hrana in način prehranjevanja postopno pridobi osrednje mesto v posameznikovem življenju. Prehrana ortoreksikov je torej strogo načrtovana, saj si pripravljajo dnevne in tedenske jedilnike. Nikoli se ne pregrešijo, in ravno zato ne prihajajo na razne zabave in druga družabna srečanja, oziroma jih veliko izmed njih na taka srečanja prinese kar svojo hrano.
Tako kot vsaka bolezen, ima tudi ortoreksija posledice, ne samo na osebi, ki ima to motnjo, ampak pusti posledice tudi na bližnjih te osebe. Zaostrovanje pravil prehranjevanja pripelje do posploševanja teh načel tudi na druga življenjska področja, npr. delo, šport, izobraževanje in celo na druge bližnje osebe. Zato nastajajo tudi konflikti, ki največkrat izhajajo iz vsiljevanja pravil prehranjevanja. Postopno lahko pride tudi do socialne izolacije, v kateri oseba z ortoreksijo po eni strani doživlja uspeh in nadvlado nad drugimi, saj je drugačna in s tem “boljša” (bolj zdrava) od drugih.
Verjetno vas zanima ali za to motnjo obstajajo zdravila oziroma ali je ozdravljiva? Seveda, ampak je terapija oziroma zdravljenje uspešno le v primeru, če jo oseba z ortoreksijo sprejme prostovoljno, s prisilo se namreč nikoli ne uspe.
Prav je, da pazite na svojo prehrano. Pretirano hujšanje ali pretirano nažiranje ni zdravo, prav tako pa ni zdravo pretiravanje z zdravo hrano. Vsaka stvar ima svojo mejo, do katere je še varno in ko preko nje ogrožamo sebe in ljudi okoli sebe s svojim načinom delovanja in komuniciranja. Poskrbite zase, bodite predvsem potrpežljivi in vztrajni in ne zahtevajte od sebe tistega, česar ne zmorete!

Mojca Polc

Kako pripraviti uspešno novinarsko konferenco?

Reporter or TV journalist at news conference, holding microphone and writing notes
Foto: Mihajlo Maricic iz iStock

Odnosi z mediji so veja odnosov z javnostmi, ki temelji predvsem na medsebojnem sodelovanju in povezovanju piarovcev in novinarjev. Eno najpogostejših orodij odnosov z mediji je novinarska konferenca, ki je (lahko) najodmevnejši način komuniciranja naše novice, projekta ali dogodka.

Še pred sklicem novinarske konference pa moramo skrbno premisliti, kdaj oz. ali sploh organizirati novinarsko konferenco: projekt, ki ga želimo predstaviti, mora namreč biti resnično zanimiv, nov, skratka, imeti mora dovolj veliko novičarsko vrednost, v nasprotnem primeru ga lahko zapišemo tudi v sporočilu za javnost.

Novinarsko konferenco običajno povezuje piarovec, besedo pa imajo vodilni in strokovnjaki glede na obravnavano temo, vedno v zaporedju od statusno najvišjega k najnižjim. Piarovec mora vse nastopajoče dobro retorično poučiti, jim pojasniti pravila javnega nastopanja, pomembna je tudi mimika rok, saj ni primerno, da roke delajo prevelike gibe, predvsem naj ne segajo v višino glave. Govorniki morajo biti dobro pripravljeni na vsa predvidena novinarska vprašanja, ne smejo pa izključevati tudi t. i. neprijetnih vprašanj, na katera najraje ne bi odgovorili. Vnaprej jih je potrebno predvideti in tudi pripraviti odgovore, najbolje s simulacijo novinarske konference kakšen dan pred dogodkom. Zaželeno je, da nastopajoči ne dolgovezijo, v kratkem času naj povedo le najpomembnejše, saj novinarji nimajo veliko časa, v svojih novicah pa želijo povzeti le bistvo konference oz. dogodka. Idealna dolžina trajanja konference je od 20 do 30 minut.

Uspešen vsebinski del konference pa ni zagotovilo za uspešnost. Piarovec mora poskrbeti tudi za logistično izvedbo dogodka. Novinarje je potrebno o konferenci in o razlogu za konferenco obvestiti vsaj en teden prej, nato pa je priporočljivo, da njihovo udeležbo preverijo še kakšen dan ali dva prej. Povabiti je treba novinarje, ki pokrivajo ustrezno tematiko naše dejavnosti, pri čemer nam bo v veliko pomoč adrema – lista novinarjev, ki jo pripravimo že vnaprej.

Najprimernejši čas za konferenco je dopoldne, saj se zjutraj novinarji dogovorijo, kdo bo pokrival določen dogodek, popoldne pa pripravljajo prispevke. Organiziramo jo lahko v upravni zgradbi organizacije, če pa zgradba nima primernega prostora, lahko najamemo tudi prostor v kakšnem hotelu ali kongresnem središču. Urediti je treba govorniški oder – mizo, jo prekriti s prtom, najboljše do tal, jo aranžirati z rožami, ki ne smejo biti previsoke oz. izstopajoče, da ne zakrivajo obrazov govornikov, ne smemo pa pozabiti na mikrofone in ozvočenje, če je to potrebno. V ozadju je dobro postaviti logotip organizacije, da ga bodo fotografi poleg govorcev ujeli v objektiv, potrebno pa je odstraniti tudi vse predmete, ki bi utegnili motiti fotografiranje. Celoten prostor je treba nevsiljivo lepo urediti. Preden se novinarska konferenca začne, mora piarovec še enkrat preveriti, ali vse deluje.

Ne absolutno nujna, vendar koristna, je novinarska mapa, ki jo pripravi piarovec na mizo ali stol za vsakega novinarja. V njej se nahajajo dodatna razlagalna gradiva, vizualni material, sporočilo za javnost, izjava vodstva, osebna izkaznica podjetja, pisalo, pa tudi promocijski material, ki pa ne sme dominirati. Dandanes piarovci čedalje pogosteje pripravljajo novinarsko mapo v obliki zgoščenke, saj s tem olajšajo delo novinarjem. Tako obstaja manjša možnost, da bi se novinarji zmotili pri omenjanju številk, kar se žal pogosto dogaja. Izvodov novinarskih map mora biti vedno dovolj, raje več kot premalo.

Za piarovca se z uspešno izpeljano novinarsko konferenco eno delo konča, vendar pa je za uspešno upravljanje odnosov z javnostmi in organizacije nasploh potrebno trdno zgrajeno dolgoročno razmerje z mediji in novinarji glede na strateško zastavljen načrt komuniciranja, katerega pomemben del so tudi odnosi z mediji.

Mateja Rajh
članica Študentske sekcije Slovenskega društva za odnose z javnostmi
www.mojpiar.com

PRidruži se nam!
Prav vsak [tudi če pavziraš ali ponavljaš letnik], ki ga zanima komuniciranje in se želi na tem področju izpopolniti, je dobrodošel, saj nove člane vpisujemo tekom celega leta. Predhodno znanje ni potrebno, ker boš najbolj pomembne stvari kmalu izvedel na PRedigrah in drugih srečanjih.

Več informacij najdeš na http://www.mojpiar.com. PReveri!

Potovalna mrzlica

Spomini sežejo daleč nazaj, v otroštvo. Majhna svetlolasa deklica poskakuje okoli svoje mame, ki hiti sem ter tja po hiši in se mudi okoli štedilnika. Mala je neučakana. Sprašuje. Zanima jo kolikokrat bodo še prespali preden gredo na morje. Mama je prijazna. Z nasmehom odgovori na to vprašanje. A še dva dni?- razočarano ponovi deklica. Mama se zdaj od srca nasmeje in jo potolaži, da čimprej bo šla spat, prej bo prišlo jutro in en dan bo manj. Deklica brez besed dá mamici poljubčka za lahko noč in odide v posteljo. V postelji najprej dolgo leži in premišljuje kako bo na morju, kaj bo počela, koga bo spoznala, s kom se bo igrala in šele kasneje, od utrujenosti sladko zaspi. Prava potovalna mrzlica.

Potem je ponavadi prišel dan odhoda. To je bil dan, ko je deklica najlažje vstala od vseh dni v letu, čeprav je bila drugače bolj zaspane sorte. Na poti do morja bi pojedla nekaj sendvičev. Nikoli ni zaspala, vedno je skozi okno avta opazovala pokrajino po kateri so se peljali in ko so končno zagledali morje v daljavi, je ponavadi vzkliknila “Morjee!”.

Kasneje v življenju se stvari nekoliko spremenijo. Lahko bi rekli, da vseeno imamo pred vsakim potovanjem potovalno mrzlico, a na nekoliko drugačen način. Potrebno je vse urediti od zavarovanja, menjave denarja, letalske karte, rezervacije prenočišča, itd. Nemalokrat si marsikdo naredi pred potovanjem tako velik stres, da se na koncu vpraša “Kaj mi je bilo tega treba, mar bi ostal doma in bi se imel tudi lepo”. Nekateri pa se preprosto odločijo za organizirano potovanje preko agencije, vplačajo, se pojavijo ob dogovorjenem času, se usedejo na avtobus in se pustijo razvajati.

Sama sem, tako kot večina študentske populacije pristaš potovanj v lastni režiji, kjer veliko stvari prepustiš naključju, prepustiš se dogajanju in dopustiš, da se ti stvari preprosto zgodijo. Tovrstna potovanja so življenjska šola, ki ti je ne more dati nobena fakulteta. Spoznaš nove kulture, nove ljudi in njihove običaje. Potovanja bogatijo človeka, predvsem pa nam dajejo potrebno širino.

In zakaj ljudje sploh potujemo? Potem, ko sta Kolumbo in Vasco da Gama korak za korakom odkrivala svet, smo od 19. stoletja naprej to svojo zvedavost spremenili v ekonomsko dobičkonosno dejavnost, ki nas obseda še danes. Iščemo kraje, da bi uživali v njihovi lepoti, ki se kaže našim čutom. Iščemo lepote človeških oblik in gest, lepote naravnih objektov in pokrajin, umetniške in celo znanstvene lepote.

Potovanja so učenje in osebna rast. Vsako potovanje je tudi odkrivanje novih, nepoznanih običajev, nam nenavadnih ljudi, čisto novih pokrajin ipd. Vse to se nas dotakne, bodisi ker smo šli na pot z željo po spremembi in samorefleksiji, bodisi ker nam različni kraji in različni ljudje ponujajo popolnoma drugačne vpoglede v realnost, kar nam da misliti in spodbudi spreminjanje resničnosti, kakršno smo do takrat poznali. Tako lahko simboliko potovanj razumemo kot željo po notranji spremembi.

Nekateri celo pravijo, da imamo gon za premikanje. Torej mogoče le gre za nekaj več kot le “modno muho”, ki jo zelo radi nekateri, ki ne marajo potovanj propagirajo. Kakorkoli že, potovanja nas učijo in predvsem nam polnijo baterije. Ponavadi pridemo nazaj z novimi očali in stvari, ki smo jih pred potovanjem pustili za seboj, vidimo po potovanju nekoliko drugače. Ali nam ta očala nadenejo ljudje, dosežena sprostitev ob prelepih pokrajinah ali preprosto dejanska odsotnost in s tem distanca, niti ni pomembno. Pomembno je, da čutimo učinek.

Torej potovanja so postala v zadnjem času ena od glavnih inspiracij modernega človeka. Večina nas si želi videti različne kraje, med njimi so tudi taki, ki jih privlačijo eksotični kraji, ki so nam dandanes tudi lažje dostopni. Tako kot majhna deklica na začetku, doživljamo pravo potovalno mrzlico, ki nas predrami iz vsakdanje rutine. Mar ni to lepo? Da se lahko veseliš kot majhen otrok nečesa novega in prijetnega, da lahko še vedno pomisliš, koliko noči bom še prespal, preden odplujem novim dogodivščinam naproti. Vsi, tisti ki radi potujejo verjamejo, da jih to bogati, jim širi obzorja in razbija predsodke. Odprti so za celi svet in se ga tudi ne bojijo. In to je enostavno krasno za osebnostni razvoj. Nekateri na koncu le ugotovijo, da je doma vseeno najlepše, ampak do tega spoznanja ne bi tako lahko prišli, če ne bi probali nekaj drugega kot doma. Lažje ceniš tisto kar imaš, če to vidiš oz. doživiš iz druge perspektive. In to je pozitivno. 

Na koncu bi želela svoje popotovanje med črkami zaključiti z mislijo Marka Twaina, ki pravi: “Potovanje je usodno za predsodke, netoleranco in omejenost in veliko ljudi potuje predvsem zaradi tega. Širokih, celostnih in velikodušnih pogledov na ljudi in stvari ne moremo pridobiti z doživljenjsko vegetacijo na majhnem kotičku zemlje.” Uživajte v svoji zvedavosti!

ŠOU Svetovalnica

Pozdravljeni!

Zadnje 3 mesece sem veliko pod stresom. Imam kup skrbi na faksu in hiter tempo življenja. Na faksu mi gre dobro in trudim se, da bom tudi v prihodnje uspešna. Imam fanta in veliko prijateljic, vsi od mene pričakujejo, da bom imela za njih čas, vendar imam sedaj veliko obveznosti s študijem, saj se bližajo izpiti. Ker sem živčna, se hitro razburim in se potem zaradi malenkosti znesem na koga od domačih, čeprav vem, da nisem ravnala prav. Zanima me, kaj naj storim, da ne bom tako živčna? Najlepša hvala za vaš odgovor.


Pozdravljena!

Kot si že sama prepoznala, si zadnje čase izpostavljena stresu. Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi notranjim ali zunanjim pritiskom. Stres je del vsakdanjega življenja, zato se mu ne moremo izogniti, lahko pa se naučimo, kako se z njim spoprijeti. Če imaš stresno življenje, je pomembno, da se naučiš obvladati stres, saj dolgotrajen stres povečuje tveganje za nastanek somatskih in duševnih bolezni. Na stres se odzovemo z mislimi, čustvi, vedenjem in telesom. Živčnost in to, da se zneseš nad nekom, je posledica stresa. V stresni situaciji so čustva v ospredju in se ravnamo po njih. Možno pa se je odzvati drugače, na premišljen in miren način.

Za spoprijemanje s stresom obstaja več strategij. Najbolje jih je v svoje življenje vključiti čim več. Najprej moraš sebe postaviti na prvo mesto. Vedno ne moreš biti vsem na razpolago, zato prijateljicam in fantu povej, da boš imela sedaj malo manj časa za njih, ker imaš veliko študijskih obveznosti. Vzemi si čas zase. Čas, ki ga boš pridobila, porabi za študij, vendar ne pozabi tudi na sprostitev. Preventivno deluje tudi načrtovanje življenja. Organiziraj si čas tako, da boš poleg učenja za faks imela tudi čas zase, da se dobro naspiš, nabereš novih moči in počneš tisto, kar ti prinaša zadovoljstvo. Gotovo se bo našel čas tudi za fanta ter prijateljice. Tudi učenje si splaniraj ter se plana drži. Z načrtovanjem učenja boš učinkovitejša, stres pa bo manjši, saj boš imela občutek, da imaš stvari pod nadzorom. Premisli, če imaš morda tudi do sebe prevelika pričakovanja glede študija in si zato toliko pod stresom. V stresnih situacijah so pogosto v ospredju negativna čustva. Pozitivna čustva povečujejo našo odpornost prosti stresu, saj v prijetnem čustvenem stanju gledamo na težave iz različnih zornih kotov in pridemo do novih rešitev. Zato neguj pozitivna čustva in misli o sebi. Bodi hvaležna, zaupaj si, opominjaj se na lastne kvalitete in sposobnosti, ki jih imaš.

Velik vpliv na odpornost posameznika proti stresu ima tudi zdrava prehrana, kakovosten spanec in redna telesna vadba; predvsem ti priporočam, da se redno ukvarjaš s športom, če se ne že sedaj. Pri premagovanju stresa so koristne tudi tehnike sproščanja, ki so zelo učinkovite, če jih izvajamo redno. Pobrskaj po spletu ali pa si v knjižnici izposodi knjigo, kjer so opisane tehnike sproščanja ter jih izvajaj. Ena izmed tehnik sproščanja je progresivna mišična relaksacija, pri kateri izmenično napnemo in nato sprostimo posamezne skupine mišic telesa.
Veliko uspeha pri premagovanju stresa!

Mojca, psihološko svetovanje

Živjo,
sem študentka 2. letnika ekonomije in na vašo svetovalnico se obračam s težavo, ki se mi je pojavila že lansko pomlad, letos pa se je v zadnjem mesecu začela pojavljati v še hujši obliki. Ponovno namreč prihaja čas izpitnih rokov, jaz pa imam velike težave z učenjem, predvsem s koncentracijo. Ne morem se namreč skoncentrirati na snov, ki jo berem v knjigi, vsak odstavek preberem večkrat, pa včasih še vedno ne vem, kaj sem v njem prebrala. To postaja zadnje čase že tako hudo, da se včasih sploh ne morem več pripraviti k učenju. Vseskozi ga odlagam, posledice pa so vidne še posebej v ocenah. V prvem letniku sem le s težavo opravila izpite, ki so nujni za napredovanje v višji letnik, letos pa se bojim, da mi tudi to ne bo uspelo. Hvaležna bi vam bila za kakršenkoli nasvet v zvezi z mojo težavo.
Lep pozdrav,
Anja

Živjo,
vesela sem, da si se s svojo težavo oglasila pri nas. So trenutki v življenju, ko imamo glavo tako polno pomembnih stvari, da nam včasih dobesedno “zablokira”. V študentskih letih se to pogosto zgodi prav v času izpitnih obdobij. Mudi se nam opravljati izpite enega za drugim, da čim prej izpolnimo pogoje za napredovanje v višji letnik in da nam jih čim manj ostane za jesensko izpitno obdobje. Velikokrat se zgodi, da je med dvema izpitoma enostavno premalo časa za umirjeno in kvalitetno učenje, zato hočemo ta dragoceni vmesni čas izkoristiti do zadnjega trenutka. Prav v tem hitrem tempu učenja se pogosto pojavi stres, ki zelo negativno vpliva na celoten učni proces. Začnejo se pojavljati težave, ki jih tudi sama opisuješ – upad koncentracije, motivacije za učenje, poleg tega pa se lahko včasih pojavi še negativno razpoloženje in razdražljivost. Vse to se prej ali slej pokaže v učnih rezultatih, neuspeh na izpitih pa le še podkrepi vse naštete simptome in le še bolj okrepi že prisoten stres.
Da do tega ne bi prišlo, je potrebno učenje vnaprej načrtovati. Pomembno je, da si izpite racionalno razporedimo ter da se začnemo učiti dovolj zgodaj. Lahko si naredimo mesečni, tedenski oz. dnevni plan učenja. Vnaprej je treba predvidevati, kaj in koliko se nameravamo učiti in si snov razdeliti po dnevih, poleg tega pa upoštevati tudi, kaj moramo poleg učenja še opraviti. Najbolje se je učiti vedno v istem prostoru in ob istem času, saj se tako lažje držimo urnika in lažje ohranjamo nek aktiven odnos do študija. Med učenjem je dobro delati petminutne odmore, saj se s tem spočijemo in osvežimo misli. Zelo učinkovito za pomnjenje je tudi ponavljanje učne snovi, saj tako izboljšamo priklic naučene snovi, ki sicer s časom upada. Za ponavljanje si lahko naredimo kratke povzetke ali miselne vzorce. Pred učenjem pa se moramo najprej umiriti, saj se le tako lahko učimo zbrano. Pomembno je tudi, da vemo, zakaj se učimo. Koncentracija in motivacija sta namreč povezani. Čim večji interes imamo, da nekaj počnemo, tem lažje se nam je na to skoncentrirati. Če nekaj radi počnemo, pride koncentracija sama od sebe. Kadar pa nam je neko opravilo bolj zoprno, potrebujemo več motivacije in več koncentracije. Za umiritev in koncentracijo lahko poskusiš z naslednjo vajo: Vzravnano sediš na udobnem stolu, zapreš oči, nekajkrat globoko vdihneš in izdihneš s trebušno prepono – ob vdihu se ti trebuh in prsni koš razširita, ob izdihu pa izpraznita, nato pa, ko je tudi dihanje umirjeno, v mislih šteješ od 10 proti 0.
Tudi ob vseh teh navodilih, ki sem jih zgoraj napisala, boš mogoče imela na začetku še vedno težave. Pomembno je, da ne obupaš, da si stvari dobro organiziraš in pri tem trdno vztrajaš. Ob organiziranemu delu in študijskih uspehih se ti bo počasi povrnila tudi samozavest, ki si jo v tem letu izgubila. Ob vsem učenju ne pozabiti tudi na športno aktivnost, pa tudi kakšno študentsko zabavo ali vsaj kavo s prijatelji, saj tudi to pripomore k znižanju študentskega stresa :.

Srečno!

Veronika, psihološko in socialno svetovanje

 

Mednarodna organizacija HAKES

Ustvari svojo prihodnost je slogan mlade mednarodne organizacije HAKES, ki študentom omogoča hitrejši in lažji proces pri prijavi na študij v tujini in od leta 2006 deluje tudi pri nas. Vizija pa – razpresti svojo mrežo sodelujočih visokošolskih institucij na ves svet!

Začelo se je leta 2004
HAKESovo zgodbo je začel sedanji predsednik upravnega odbora HAKES International, Märt Aro, ki je v vzpostavitvi sistema, ki bi študentom približal in olajšal študij v tujini, videl realizacijo svojih sanj. Prvi koraki so bili storjeni leta 2005, ko so lahko štirje estonski študentje pričeli s študijem na danski fakulteti Aarhus Business College. Ta je bila tudi prva, s katero je bilo sklenjeno tovrstno sodelovanje – da si poišče mednarodnega partnerja, se je odločila že leta 2004 – kmalu pa so se mreži pridružile še druge šole in tako je HAKES, ustanovljen v Estoniji, svoje delovanje razširil na vse tri baltske države. V letu 2006 se je v šolanje preko HAKESa vključilo že 85 študentov, v lanskem letu pa se je ta številka celo potrojila.

Pestra izbira, katere vodilo je kakovost
Danska, Estonija, Francija, Grčija, Italija, Nizozemska, Španija in Velika Britanija (Anglija, Škotska in Wales) – izbira je precejšnja in menda bo iz leta v leto večja! Pestrost programov (tudi magistrskih, ne le podiplomskih) sega od študija psihoterapije, vseh vrst managementa, inženiringa, pa do gledališke igre. Nove šole so Groupe ESIAME in ESSCA v Franciji, Saxion University in HZ University na Nizozemskem, Adam Smith College na Škotskem, Swansea Institution of Higher Education in Aberystwyth University v Walesu v Veliki Britaniji. Za kakovost izobraževanja pa je tudi poskrbljeno, saj se predstavniki HAKESa s študijskimi programi in pogoji tujih univerz in visokošolskih zavodov natančno seznanijo, preden organizacija z njimi podpiše kakršenkoli sporazum o sodelovanju.

Vse se uredi od doma
Za študente je ključna prednost organizacije HAKES ta, da vse v zvezi s prijavo na tujo visokošolsko institucijo uredijo doma in s tem prihranijo veliko časa in denarja. Niti dragih jezikovnih preizkusov jim ni treba opravljati, saj imajo na HAKESu svoj brezplačni test. Predstavniki HAKESa jim pomagajo pri iskanju nastanitve, povežejo jih s starejšimi kolegi, in jim, po želji, celo pomagajo najti plačano delo.

HAKES Slovenija
V Sloveniji je HAKES zaživel januarja 2007 in v študijskem letu 2007/2008 je pet študentov odšlo na Dansko in pet v Anglijo. Lani sta bili ti dve državi tudi edini, s katerima so sodelovali. Letos se je število udeleženih študentov povzpelo na 14. Držav na voljo je trenutno osem, programov pa že okrog 800. Monika Bizjak, vodja projekta HAKES pri nas, pojasnjuje, da se v veliki večini bodoči študentje odločajo za Dansko, saj je edina država, ki omogoča brezplačno šolanje. Tam je zelo razširjen dizajn, sicer pa so najbolj priljubljeni multimedijski študijski programi ter študij ekonomije, managementa in poslovnih ved, te pa nudijo šole praktično po vsej Evropski Uniji. Ker pa HAKES sodeluje zgolj s šolami, ki nudijo veliko programov tudi v angleščini, žal v Sloveniji še ni šole, ki bi lahko sodelovala in zato tudi ne študentov, ki bi preko HAKESa študirali v Sloveniji.

Postopek prijave
Prijava poteka v treh fazah. Izbiro za skupinski intervju, ki predstavlja drugo fazo, na HAKESu naredijo na podlagi prispelih prijavnic, osnovnih informacij in motivacijskega pisma. Popolne prijave morajo vsebovati kopijo spričevala zadnjih treh opravljenih letnikov, kopijo potnega lista, priporočilo šole oziroma razrednika v angleškem jeziku, ter morebitna dodatna priporočila v angleškem jeziku, ki prinašajo “dodatne točke”. Posebej pomembno je motivacijsko pismo, v katerem mora kandidat navesti vsaj eno življenjsko izkušnjo ali cilj, ki ga povezuje s študijskim programom, za katerega kandidira. Priporočljiva pa je sočasna prijava na več študijskih programov, saj zaradi omejitev razpisanih mest ni vedno mogoče ugoditi kandidatovi prvi želji. Prijavnino se tudi v tem primeru plača le enkrat.

Skupinski in osebni intervju
“Najprej imamo skupinski intervju z vsemi, ki so se prijavili,” pravi Bizjakova, “pogovarjamo se o njihovi motiviranosti za progam, kamor so se prijavili, in na sploh jih soočimo z vsem, na kar lahko v tujini naletijo. Individualni razgovori pa so s šolskimi predstavniki, ki pridejo v Slovenijo, da se pogovorijo z bodočimi študenti. Kandidati so zavrnjeni zgolj v primeru, če vidimo, da njihovo znanje angleščine ni zadovoljivo za življenje in šolanje v tujini, ali pa če sploh ne vidimo kakršnekoli motiviranosti za program, kamor so se prijavili.” Tako je zlasti v primerih prijav za študij na Danskem, kjer ni šolnine, ko si nekateri želijo tja bolj zaradi zabave kot samega študija.

Kako pa kaj nostrifikacije?
Študij v tujini je po vrnitvi v Slovenijo potrebno še nostrificirati, zato, da je pridobljena stopnja izobrazbe priznana tudi pri nas. Bizjakova poudarja, da glede tega pri HAKESu na težave še niso naleteli, saj so z delovanjem začeli šele lani, in njihovi študentje šele zaključujejo prvi letnik. Verjame pa, da “bi moralo biti vse urejeno, saj smo vsi v EU, in velja Bolonjski sistem tako pri nas v Sloveniji, kot v državah na šolah, ki sodelujejo s HAKESom”.

Martina Srblin

Čez 400-odstotne prijave na oblikovanje in slikarstvo!

Trilogijo intervjujev z dekani umetniških akademij zaključujemo pri pisani paleti sanjskih študijskih programov ALUO…

Za začetek eno povsem praktično vprašanje – kako je z “zaposljivostjo” diplomantov posameznih smeri ALUO?
Glede na zaposljivost in način dela obstajajo na ALUO tri vrste diplomantov: likovni umetniki (slikarstvo, grafika, novomedijska umetnost, konceptualna umetnost, kiparstvo); oblikovalci (vizualne komunikacije, uporabna umetnost, industrijsko oblikovanje) in restavratorji. Za likovne umetnike velja, da je njihova “prava” zaposlitev samostojni poklic, vendar pa jih večje število kasneje poučuje likovni pouk ali pa delajo tudi še kaj drugega (recimo kot scenografi, pri filmu, kot kustosi, organizatorji razstav itn.). Oblikovalci se že zelo zgodaj zaposlujejo v oblikovalskih studiih, sodelujejo pri različnih projektih in razpisih ter se tudi odločajo za samostojni poklic. Tudi oni delujejo na zelo širokem področju oblikovanja, od fotografije do internetnega oblikovanja in od unikatnega do industrijskega oblikovanja. Restavratorji se zaposlujejo v restavratorskih zavodih po Sloveniji oziroma se samozaposlujejo. Ponavadi se specializirajo za restavriranje in konzerviranje slikarskih oziroma kiparskih del, na naši šoli pa se odpirajo tudi vsebine, ki jim bodo omogočale restavriranje knjig in del iz papirja ter tudi modernih likovnih del.

Med podiplomskimi magistrskimi programi ponuja ALUO tako magisterij znanosti z dvema kot magisterij umetnosti z devetimi smermi. Koliko je zanimanja za podiplomski študij in kateri od teh programov so najbolj “oblegani”?
Zanimanja za podiplomski študij (magisterij) je zelo veliko, saj imamo ves čas preko 100 podiplomskih študentov. Največ zanimanja je za podiplomski študij na oddelku za slikarstvo (slikarstvo ter video in novi mediji).

Kolikšno pa je sicer zanimanje za študij na vaši akademiji? Verjetno vsako leto število prijav krepko presega število prostih mest. Bi bilo slednjih razpisanih več, če bi imeli več sredstev in kadrov?
Največ zanimanja je za dodiplomski študij oblikovanja, sledi pa mu študij slikarstva. Oba dobivata letno čez 400 % prijav. Čez 300 % je prijav za študij restavratorstva, najmanj pa za študij kiparstva. Točno je, da je največja ovira za sprejem večjega števila študentov pomanjkanje prostorov za delo in kadrovska podhranjenost – to je pomanjkanje denarja. Na podlagi analize zaposljivosti diplomantov in ob sistemski skrbi za razvoj umetnostnih zvrsti v Republiki Sloveniji bi se lahko odločili za povečanje števila študentov, če bi bili izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji.

Sicer pa ALUO izvaja tečaje risanja, kiparstva, risanja in slikanja, oblikovanja vizualnih komunikacij ter industrijskega oblikovanja, tudi kot pripravo na zahtevne sprejemne izpite. Kolikokrat letno potekajo in kolikšna je udeležba? Verjetno so vsi polno zasedeni?
Ker se tudi na tem področju razvija svobodna konkurenca, bodo tečaji in različne umetniške delavnice ter druge oblike izobraževanja v prihodnje še bolj pomembne, saj so tudi del promocije akademije širši javnosti. Začeli smo že z aktivnostmi za obširno predstavitev novih bolonjskih programov, ki bo vsebovala tudi predstavitveni zbornik in alumne. Letos so tečaji na ALUO zelo dobro obiskani.

Kako pa je z razstavami del študentov in diplomantov ALUO, sodelovanju na natečajih, projektih, potegovanjih za nagrade?
Posebej podiplomski študenti že razstavljajo na selekcioniranih razstavah, oblikovalci uspešno sodelujejo pri razpisih in natečajih, podobno uspešni so restavratorji. Naši diplomanti na umetniškem področju pravzaprav vzpostavljajo celoten korpus sodobne slovenske likovne umetnosti (razen izjem), se v nekaj letih prebijejo v nacionalne in mednarodne izbore ter zastopajo slovensko umetnost na velikih prireditvah (na Beneškem likovnem bienalu na primer).

Kdaj pa pričakujete selitev na novo lokacijo na Roški cesti, kjer bo novi dom vseh treh akademij? Se bo gradnja letos res končno začela?
Začetek gradnje je obljubljen za konec leta 2009, ostaja pa še veliko neznank. Selitev akademij na novo lokacijo bo pomenila vzpostavitev novega kulturnega centra v naši prestolnici s precejšnjim vplivom na prihodnji razvoj slovenske umetnosti in kulture. Poleg tega bo skupna lokacija omogočila še večje sodelovanje (in sinergijo) med različnimi umetniškimi zvrstmi, kar je danes v času prepletanja žanrskih pristopov zelo pomembno, da ne govorim o tem, kako bodo akademije lahko izvajale svoje študijske programe in obštudijske dejavnosti v neprimerljivo bolj ugodnih pogojih.

Kakšna je vizija ALUO? V študijskem letu 2008/2009 boste zadnjič razpisali štiriletne študijske programe. Kako bo izgledal bolonjski študij – boste sledili formuli 3 + 2? Kaj bo s sedanjimi podiplomskimi programi?
Struktura programov bo 3 (BA) + 2 (MA), tako kot velja za praktično vse likovne akademije v Evropi. Prvostopenjski programi so že napisani in so v postopku akreditacije, drugostopenjski so v delu, pripravljamo pa tudi koncept za novi tretjestopenjski program (doktorat), posebej glede na to, da sta prvi dve stopnji namenjeni za strokovni študij in ne bo več starega magisterija kot umetniško-raziskovalnega študija. Prehodi s starih na nove programe na višjih stopnjah še niso dorečeni.

Martina Srblin

Center za študij V ZDA tudi v Ljubljani

Študentje imajo od sedaj naprej v Ljubljani svetovalni center EducationUSA , ki so ga odprli ne dolgo nazaj. Namenjen je vse študentom, oziroma pomoči študentom, ki želijo na študij v ZDA. Ste vedeli, da v ZDA vsako leto gostijo več kot pol milijona tujih študentov z vsega sveta? In tudi iz Slovenije se študentje odpravijo na študij v ZDA, zato je pav, da imamo tak center tudi pri nas.

EducationUSA je globalna mreža. V njo je vključenih preko 450 svetovalnih centrov. Naloga teh centrov je predstavljanje visokošolsko izobraževanje v ZDA po celem svetu. Poleg predstavitve študija v ZDA pa ta globalna mreža nudi tudi informacije o izobraževalnih priložnostih v ZDA ter navodila usposobljenim posameznikom, kako najbolje izkoristiti te priložnosti.

Naloga centra
Svetovalni center EducationUSA bo deloval v okviru Informacijskega centra Ad futura pri javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije. V centru lahko študentje izveste vse o možnostih študija in štipendiranja v ZDA. Poleg tega pa imate na razpolago tudi svetovalca centra, ki vam bo pri vseh vprašanjih pomagal in vam skušal na nje odgovoriti. Lahko pa si boste prebrali tudi gradivo, literaturo o študiju v ZDA. To pa še ni vse, kar lahko izveste v centru. Svetovali vam bodo, kako pripraviti prijavo za študij v ZDA. Postopek in način  odločanja o izbiri študentov je drugačen kot pri nas v Sloveniji. Dobili pa boste tudi vse potrebne informacije o  štipendijah. Vsi pa vemo, da so najboljše informacije tiste, ki jih izveš iz prve roke. V centru imate možnost, da se povežete s slovenskimi študenti, ki so ali pa študirajo sedaj v ZDA. Ti vam bodo znali podati najprimernejše informacije.

ZDA kot gostiteljica tujih študentov
Ste vedeli, da se v ZDA vsako leto odpravi več kot pol milijona tujih študentov z vsega sveta? Število tujih študentov pa se vsako leto veča, v letošnjem študijskem letu se je to število povečalo za 3,2 odstotka. In od kje prihaja največ študentov na študij v ZDA? Še vedno je v samem vrhu, oziroma iz te države prihaja največ študentov in to je Indija. Poleg nje pa iz azijskih držav prihaja v ZDA na študij kar 60 odstotkov vseh tujih študentov v ZDA.

Slovenski študentje v ZDA
In kako je s slovenskimi študenti? Ali tudi slovenski študenti odhajajo na študij v ZDA? Na to vprašanje je odgovor vsekakor Da. Število slovenskih študentov, ki se odločajo za študij v ZDA je iz leta v leto večje. Študente na študij v ZDA privablja predvsem kakovost izobraževanja.

Mojca Polc

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.