Ustanavlja se evro-sredozemska univerza

Naša država si v zadnjih letih prizadeva za ustanovitev evro-sredozemske univerze s sedežem v Sloveniji. Ta naj bi postala stičišče evropske, islamske in drugih kultur v sredozemskem prostoru…

Svečani podpis Listine za ustanovitev 9. junija
Podlage za ustanovitev univerze, ena od njih je tudi Listina za ustanovitev, ki jo bodo 9. junija letos podpisovale univerze, ki želijo soustanoviti evro-mediteransko univerzo, pripravlja Center EMUNI, Univerzitetni center za evro-sredozemske študije. Na svečani junijski dogodek, ki bo potekal pod pokroviteljstvom predsednika vlade Janeza Janše, bodo povabljeni visoki predstavniki političnega in akademskega sveta evro-sredozemskega partnerstva, kar nekaj evropskih komisarjev, predsednik evropske komisije José Manuel Barroso ter vodja arabske lige Amre M. Moussa. To bo prva faza, kasneje se bodo pripravile ustrezne pravne podlage, da bo univerza postala subjekt mednarodnega prava. Drugi ustanovitveni del – sprejetje statuta – pa naj bi se odvil v naslednjih šestih mesecih. Pri tem je po besedah Nade Trunk Širca, direktorice centra EMUNI, sedež univerze predviden v občini Piran, v Portorožu, in sicer v prostorih sedanjega Dijaškega doma, dislocirana enota pa v Novi Gorici, v Vili Rafut, ki je edina stavba v tem delu Evrope, ki je zgrajena v arabskem stilu.

V prvem letu trije ali štirje študijski programi
V študijskem letu 2008/09 naj bi študentom ponudili tri do štiri študijske programe, ki so že akreditirani na obstoječih domačih oziroma tujih univerzah. Kateri programi se bodo izvajali, bo znano do konca junija 2008. Vsi se bodo vsaj v 40 % izvajali v Sloveniji, pri vsakem programu pa bodo sodelovale vsaj tri univerze, od tega vsaj ena iz držav južnega partnerstva.

Sodelovanja in preimenovanja
Govora je bilo tudi o tem, da naj bi se Univerza na Primorskem preimenovala v Evro-sredozemsko univerzo, EMUNI pa bi postal njena članica, in sicer fakulteta za evro-sredozemske študije, pod okriljem katere bi se izvajali tudi vsi podiplomski študijski programi UP. Trunk Širčeva, ki meni, da je projekt EMUNI zelo dober in da lahko pomembno prispeva k uveljavljanju Slovenije v evro-mediteranskem prostoru in tudi v internacionalizaciji slovenskega visokega šolstva, pojasnjuje, da bi o preimenovanju Univerze na Primorskem morali odločati njeni organi. Center EMUNI je ustanovila Vlada RS z namenom, da vzpostavi podlage za ustanovitev mednarodne evro-sredozemske univerze in da zagotovi začetek delovanja te univerze. O kakršnemkoli drugačnem položaju Centra EMUNI bi torej morala odločati vlada RS. Trenutno pa EMUNI preko začetih projektov sodeluje z vsemi univerzami v Sloveniji, razen z Univerzo v Ljubljani. Predstavniki slovenskih visokošolskih in raziskovalnih zavodov so celo člani njegovih organov.

Martina Srblin

Tek na grad

Zavod ŠOU šport je ob podpori Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) in Mestne občine Ljubljana (MOL) danes zvečer v Ljubljani izvedel že 15. Študentski tek na grad, ki ga študentje Univerze v Ljubljani vsako leto podarijo prestolnici in njenim meščanom kot prispevek k športnemu utripu. Udeležilo se ga je 1235 tekačic in tekačev. Najhitrejša med študentkami je bila Jana Bratina (11:25), najhitrejši med študenti Peter Kastelic (8:53), najhitrejša občanka Cita Cvirn (11:37) in najhitrejši občan Cene Šubic (9:00).
Tekači in tekačice so se na teku na 2,4-kilometrski progi od Prešernovega spomenika do Ljubljanskega gradu pomerili v štirih kategorijah, in sicer študentke, študentje, občanke in občani. Startni strel je ob 19. uri sprožil predsednik ŠOU v Ljubljani Tomaž Černe,  najhitreje pa so na cilj pritekli študentka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Jana Bratina s časom 11 minut in 25 sekund,  študent Ekonomske fakultete Peter Kastelic s časom 8 minut in 53 sekund, občanka Cita Cvirn s časom 11 minut in 37 sekund ter občan Cene Šubic s časom 9 minut.

Digitalna knjižnica

Predstavili so portal Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL, http://dikul.uni-lj.si), ki omogoča dostop do vseh elektronskih informacijskih virov, ki so na razpolago Univerzi v Ljubljani, bodisi da so financirani iz skupnih sredstev UL ali sredstev posameznih članic UL. V modulu Dela Univerze so na voljo tudi izvorno digitalna ali digitalizirana dela UL. Skupna vrednost vključenih elektronskih informacijskih virov presega 1,5 mio EUR. Najpomembnejša lastnost portala DiKUL je, da predstavlja enotno vstopno točko do elektronskih informacijskih virov UL ob upoštevanju vseh licenčnih posebnosti. To mu omogoča združevalni iskalnik, s pomočjo katerega uporabniki na enostaven način preiskujejo do 20 elektronskih informacijskih virov hkrati. OpenURL povezovalnik omogoča tvorbo ustreznih spletnih povezav do pripadajočih celotnih besedil in ostalih spremljajočih dokumentov. V okviru portala so na voljo Katalog informacijskih virov UL, Katalog elektronskih revij UL, že predhodno omenjena Dela Univerze, možnost oblikovanja lastnega profila, RSS obveščanje in blog.

Potep po Sloveniji

Lep sončen dan, ptički žvrgolijo, cvetlice že poganjajo in narava se zopet “oblači” v svežo zeleno odejo. Je tudi vas zamikalo, da bi kam šli? Ste pomislili, da bi vse knjige zabrisali v kot in se odšli vsaj za en dan predajat prvim spomladanskim žarkom. Zares mamljivo … potem pa se pojavi vprašanje – kam? Bolj kot premišljujete vse bolj vam je jasno, da ste najbližji park že neštetokrat prehodili, najbližjo vzpetino že poznate kot lastno pest in v mestu zares ne čutite tiste topline, ki jo prikličejo prvi spomladanski dnevi. Možnosti je veliko, ogromno … naša mala Slovenija pa nam ponuja vse odgovore na vaša vprašanja.

TEKST
Gorenjska
Če si želite na potep, ki ne bo daleč proč iz mesta in vas nebo docela udaril po žepu – saj veste bencin je drag – zato je Gorenjska vaša sanjska rešitev. Usedite se v avto in se odpeljite novim dogodivščinam naproti. Prva aktualna destinacija je Bled. Če ste ljubitelj hoje, se sprehodite okoli lesketajočega Blejskega jezera, se nadihajte svežega zraka in dekleta- na koncu si lahko brez slabe vesti privoščite pravo Blejsko “kremšnito.” Če pa to za vas ni nova nedeljska alternativa, pa pot nadaljujte naprej proti soteski Vintgar. Očarala vas bo divja Radovna, ki je s svojim tokom vrezala pot med Pokljuko in Mežaklo. Nastala je ozka soteska, kjer boste lahko uživali v neokrnjeni naravi. Soteska, ki je dolga kar 16 metrov se na koncu vaše poti konča s slikovitim 16 metrskim slapom, ki bo navdušil tudi najbolj zahtevne.
Mogoče pa še niste videli vseh lepot, ki jih ponuja Triglavski narodni park. Je edini narodni park v Sloveniji, ime pa je dobil po naši najvišji gori- Triglavu. V okviru TNP-JA imajo različne programe v katere se vključujejo mladi. Velikokrat sodelujejo z različnimi društvi tudi na delavnicah, ki jih vodijo predvsem študentje. To so delavnice v sklopu Triglavske tržnice. Imajo tudi različne programe vodenega pohodništva, strokovnih predavanj, razstav, popoldnevom za družine, vse dogodke in prireditve v letu 2008 pa si lahko ogledate na njihovi spletni strani. Mladi si lahko poiščete dodatnih informacij v njihovem info središču -Triglavska roža na Bledu in Dom Trenta v Trenti ali pa na novi internetni stran www.tnp.si.. Prav vsem študentom priporočajo obisk TNP-ja.
V zimskem času pa je še kako aktualna prav Planica. Ljubitelji skokov ste že imeli priložnost videti najboljše skakalce sveta, sedaj pa lahko na račun pridejo še ljubitelji hoje. Od Planice vas vodi prekrasna, ne prezahtevna pot do čudovitega Tamarja. Dekleta prepričajte svojega dragega in se skupaj odpravita v zares prelepo okolico, kjer imata možnost rekreacije, sprostitve, pogovora in s tem lepo preživetega nedeljskega dneva.

Primorska
Če ste večji “avanturist” vas pot lahko popelje prav na Primorsko. Tudi tam je bila narava radodarna in lahko vidimo veliko zanimivih stvari. Če vas pot popelje proti severni primorski, ne smete zamuditi pogleda na dolino Trente. V znameniti podkvasti obliki je dolina Trente vrezana med gore in zgornjim tokom reke Soče. Ledeniki in znamenita Soča so izoblikovali zares prelepo dolino z ozkimi prehodi, visokimi stenami in prečudovitimi slapovi. Najbolj zagretim in vztrajnim pohodnikom pa bo na koncu vse poplačal pogled na najvišji slap TNP, ki ga ne smete zamuditi. Dom Trenta je informacijsko središče TNP-ja, obiščete pa lahko tudi muzej v Trenti, ki predstavlja etnološko dediščino in izrazito zgodovino in kulturo Trente.
Pot pa vas lahko zavede naprej do južne Primorske. Portorož ni znan samo po norem nočnem življenju, lepo mesto skriva še marsikaj. Prav tu si lahko ogledate Sečoveljske soline, ki nam s svojo zakladnico rastlinja in živali predstavlja eno izmed pomembnejših naravnih dediščin naše Slovenije. To območje je zanimivo predvsem zaradi bogastva slanuš in številnih ptic, ki so si prav tu uredili domovanje. Posebnost med pticami pa je etruščanska rovka, najmanjši sesalec na svetu. Soline so zavarovane kot krajinski park in vpisane v UNESCO.  
Ko pa ste že enkrat v primorskem svetu ne smete spregledati Škocjanskih jam. Prav tako gre za eno od znamenitosti, ki s svojimi “čari” sodijo v svet svetovne in naravne dediščine. Škocjanske jame se lahko pohvalijo z največjim podzemnim kanjonom na svetu. Značilni so tudi t.i. orjaški kapniki in številne druge kapniške tvorbe kot so ponvice in zavese. Čudovit kraški svet pa je zaznamovan tudi z bujnim rastlinstvom in živalstvom.

Štajerska
Štajersko prestolnico pa obdaja čudovito Pohorje. V slovenskem gorskem svetu je Pohorje posebnost, saj gre za edino silikatno gorovje. Na tem območju najdemo edino kamnino- čizlakit na svetu, marmor, ki je prav tako ena od znamenitosti na tem območju pa so izkoriščali že Rimljani. Ker pa je površje oz. zemeljska zgradba nepropustna pa je vodna mreža z najrazličnejšimi potoki, izviri in rekami oblikovala posebne oblike površja. Znamenita so tudi jezera med katerimi velja še posebej omeniti Lovrenško, Črno in Ribniško jezero. Videli pa boste tudi ogromne planinske trate, zelo raznolike in pestre gozdne sestave, ogromna drevesa in t.i. nočnega pavlinčka, ki je največji metulj v Evropi.
Tudi Krajinski park Drava je eno zmed znamenitosti, s katerimi se lahko pohvalijo Štajerci. Obsega kar precejšnje območje, in sicer poteka preko stare-še naravne struge Drave, pokrajinsko gledano med Mariborom in Ptujem. Park varuje najpomembnejše značilnosti kot so poplavni gozdovi, stara struga, studenci z izviri in logi. Posebno varstvo na tem območju je namenjeno predvsem rastišču Rakitovca in naravnega parka Zlatoličje. Predel Drave pa je uvrščen tudi med najpomembnejše območje za ptice.
V podravski regiji pa si lahko ogledamo in raziščemo tudi Naravni rezervat Boč. Le- ta zajema izredno pestro strukturo, od naravne dediščine gozdov, geomorfološke, botanične in dendrološke znamenitosti vse do tipične kulture in stavbarstva. Gozdovi spominjajo na Pragozd, tipična značilnost pa je ostrolistni javor. Največja znamenitost je prav gotovo velikonočnica (Pulsatillia grandis), ki je ena od najredkejših in posledično tudi najbolj zaščitenih rastlin. Če pa si jo želite na blizu ogledati pa jo iščite okoli cerkve Sv. Miklavža. Njeni cvetovi “prikukajo” na plan zgodaj spomladi, zato kar hitro, saj mora biti že pravi čas. Poleg te cvetlice pa boste lahko videli tudi dišeči volčin in avrikelj.

Osrednja Slovenija
Tudi osrednja Slovenija ponuja številne zanimivosti. Arboretum Volčji potok je že ena izmed njih. Arboretum Volčji Potok večkrat obiščejo mladi- študentje. Organizirano prihajajo skupine študentov z Biotehniške fakultete (agronomi, krajinarji, gozdarji, biologi). Za raziskovalne naloge pa se na njih obračajo tudi študentje drugih fakultet (študenti arhitekture, turizma …). Beseda arboretum pomeni zbirka lesnatih rastlin – njihovo poslanstvo-kot pravi ga. Cuder- je izobraževanje in seznanjanje z drevninami, vendar, kot veliko večino njihovih obiskovalcev, tudi mlade pritegne možica cvetočih čebulnic, enoletnic in trajnic. Seveda se njihovo delovno področje dotika vsega, kar je povezano z naravo. Kogar to področje zanima vedno najde kaj zase. Le za raziskovanje si je treba vzeti čas. V okviru dogajanj vsako leto poskrbijo za zanimiva predavanja z različnih področij naravoslovja. Organizirajo predavanja in praktične prikaze ter delavnice, ki so primerni za vse generacije, torej tudi radovedni študent najde marsikaj zanimivega. Največ obiskovalcev je spomladi, zlasti v času spomladanske razstave, ko cvetijo tulipani. Ker pa je arboretum za radovedne vedno zanimiv imajo vsakodnevne obiskovalce v vseh letnih časih. V Arboretumu Volčji Potok skrbijo za vsakomesečna dogajanja, ki so prilagojena letnemu času. Seznam prireditev je objavljen na njihovi spletni strani, obiskovalci pa ga dobijo ob vstopu. O dogajanjih obiskovalce, ki to želijo, obveščajo tudi preko e-pošte, dogodke objavlja tudi več časopisov in revij. Vsekakor si vsak sam izbere, katera tema mu leži oz. kaj ga zanima. Študente pa seveda najbolj zanima cena, saj je študentski žep velikokrat prazen … Že pri vstopnini so študentje deležni popusta, ob predložitvi študentske izkaznice ali indeksa, seveda. Dan odprtih vrat pa je 3. decembra, ko je Dan kulture. Kot že rečeno, jih najpogosteje obiščejo organizirane skupine študentov Biotehniške fakultete. O tem, katere fakultete jih še obiskujejo, ne vodijo posebne evidence. Vsekakor pa so dobrodošli vsi vedoželjni, kot tudi tisti, ki po napornem študiju potrebujejo nekaj uric miru in sprostitve.

ZAKLJUČEK
Pozor- to je le nekaj znamenitosti, ki nam jih ponuja naša dežela. Torej počakajte na lep sončen dan in se odpravite novim dogodivščinam nasproti- izbira je zares pestra in za vsakogar se najde kakšen zanimiv kotiček, ki ga še ni videl.
                                                                                                                                                                                        Tjaša Kržišnik

S sadjem in zelenjavo v boj proti bolezni

“Eno jabolko na dan prežene zdravnika stran.” In res je temu tako. Jabolko je bogat vir vitaminov in drugih snovi, ki so potrebni za vas, še posebno za mlade- študente, ki pozabljate na pomembnost vašega zdravja in dobrega počutja. Ne samo jabolka, prav vsak sadež, ki nam ga ponuja narava, je vir najrazličnejših vitaminov, mineralov in navsezadnje tudi vode, ki je zelo pomembna za človeško življenje. Prav za vsak človeški organizem pa je potrebna tudi zadostna zaužita dnevna količina zelenjave, ki je prav tako bogata s potrebnimi življenjskimi sestavinami.

SADJE
Sadež je plod najrazličnejših dreves in grmičevja. Večinoma ga lahko uživamo brez večje predhodne priprave- olupimo ga, narežemo ali pa celo pečemo kot dodatek k sladicam. Sadje je bogato z vitaminom C, vlakninami in beta-karotenom. Pomembno je uživati čim več svežega sadja, saj vsebuje veliko več potrebnih snovi kot pa sokovi, ki nimajo toliko vlaknin. Pozor – sadje, bogato s C vitaminom: predvsem vsi agrumi (limone, pomaranče, grenivke, …) pa tudi lubenice in jagode so bogat vir C vitamina.

SESTAVA SADJA
Sadje je sestavljeno večinoma iz vode, ki se od sadeža do sadeža razlikuje. Vsebuje od 75 do 95 % vode. Takoj za tem so ogljikovo hidrati (5-20 %), kjer gre večinoma za fruktozo, celulozo, glukozo in prektinske snovi. Vsebuje tudi sadne kisline, in sicer v majhni količini (0,1-5 %). Poznamo akorbinske, citronske in jabolčne kisline. Esencialne aminokisline so gradniki beljakovin in prav tako sestavljajo sadje. V njem pa najdemo tudi lupide (03-1 %), v lupinastem sadju pa do 64 %. Zelo pomembni so tudi vitamini- v sadju najdemo predvsem C, A in vitamine B2 kompleksa. Vsebuje pa tudi zdravju koristne minerale; Ce, F, Pe, Al, Ka, Ca, Na, K Mg.

ZELENJAVA
Zelenjava je ena izmed najpomembnejših sestavin v prehrani. Pod zelenjavo lahko štejemo vse dele rastlinskih zelišč, celo trave, ki jih ljudje zaužijemo. Pozor! Gobe niso zelenjava, temveč spadajo v kraljestvo gliv. Z izjemami kot povsod je zelenjava okusna in ni sladka. Vsebuje veliko vitaminov, mineralov, beljakovin in ogljikovih hidratov. Zelo pomembna je za vegetarijance, ki se prehranjujejo večinoma s to vrsto hrane.

Prav z naslednjimi besedami “Ključ do zdravja: jejte sadje in zelenjavo vsak dan” pa je potekal tudi teden boja proti raku v državah EU. Med 10. in 16. oktobrom so s tem programom tako kot vsako leto svetovali kako se izogniti tej smrtno nevarni bolezni. Tudi pri nas je med 3. in 8. marcem potekal teden boja proti raku, kjer so strokovnjaki poudarjali pomen zdrave prehrane na naše zdravje.

ZAKAJ SADJE, ZAKAJ ZELENJAVA IN ZAKAJ NE VITAMINSKI TABLETI?
Danes je vse več hudih in težkih bolezni, ki prizadenejo vsakega človeka, še posebej pa mlade. Ni res da zbolijo samo starejši ljudje, vsak dan je več tudi mladih, ki podležejo najrazličnejšim boleznim, nemalokrat s tragičnim koncem. Celo otrokom ni prizaneseno s to “kalvarijo”, zato uživajte čim več sadja ter zelenjave. Znanstveniki trdijo, da zelenjava in sadje varujejo človeka pred raki na prebavilih in dihalih. Samo sveža zelenjava pa tudi pred raki povezanimi s hormoni. Dekleta pozor! Predvsem pred rakom na dojkah in maternici. In fantje, ja res je, tudi pred rakom na prostati vas varuje sadje in zelenjava. Vitamini C, E, selen in beta karoten so antioksidanti, ki jih vsebuje tako sadje kot zelenjava. S kisikom v celicah in s tem tudi nastankom nestabilnih molekul in prostih radikalov se kvarijo celice in zmanjšujejo zmožnost, da se branijo pred nastankom raka. Z drugega stališča pa govorimo o celicah, ki imajo sisteme, ki zmanjšujejo nastanek prostih radikalov. Ti sistemi potrebujejo prav antioksidante, ki nastajajo v celicah oz. jih zaužijemo s hrano.
In zakaj niso dovolj le vitaminski tableti? Odgovor je preprost! Do danes na tržišču še ni mogoče dobiti tovrstnih tablet s katerimi bi lahko popolnoma nadomestili sadje in zelenjavo. Preprosto ne vsebujejo vseh potrebnih in zadostnih snovi kot jih sadje in zelenjava. Veliko se je tudi pričakovalo od zadnjih aktualnih raziskav na Finskem. Kadilci- na žalost cigarete so še vedno škodljive in smrtno nevarne! Tam so namreč skušali ugotoviti ali lahko zaščitijo človeka samo z nekaterimi vitamini. V raziskavo so vključili kar 30.000 moških srednjih let, ki so kadili v povprečju 35 let, in sicer po 20 cigaret dnevno. 5 do 8 let so jim dajali vitamin A (beta karoten) in vitamin E (alfa toko ferol). Niti v eni skupini se umrljivost za rakom na pljučih ni zmanjšala. Po vsej verjetnosti ni dovolj le nekaj vitaminov za organizem s takšno vsebino nikotina, katrana in ogljikovega monoksida. Še bolj verjetno pa po tolikih letih kajenja nobena zdrava prehrana ni “kos” nevarnostim kot so rakova obolenja.     

ZAKLJUČEK
Ključ do dobrega počutja je torej prav v paleti barv, ki nam jo prinaša različno sadje in zelenjava. Zanimiv je tudi podatek- bolj kot je zelenjava temna bolj je bogata z vitamini in minerali oz. sestavinami, ki so ključne za naše zdravje. Nikoli pa ne pozabite- pri vsaki stvari je potrebna zmernost, saj pretiravanje z zelenjavo in sadjem lahko prav tako negativno vpliva na vaše zdravje in s tem tudi vaše dobro počutje.
                                                                                               
Tjaša Kržišnik

Odnosi s potrošniki

Uspešno podjetje je danes zmožno vsakega potrošnika obravnavati individualno in edinstveno. Pozna potrošnikove želje in zna osvojiti njegovo srce, ne le denarnice. Za okolje, v katerem živimo, so značilne hitre tržne spremembe, pojavljajo se nove gospodarske velesile, hiter razvoj informacijske tehnologije itd., ki so jim podvržena tudi podjetja in pomembno je, da se v poplavi novosti znajdejo in pravilno nastopijo, ko gre za vprašanja odnosov s potrošniki.

Podjetja si danes vsekakor želijo zadovoljne kupce, ki se vračajo, hkrati pa širijo dober glas o podjetju med prijatelji. Naloga vseh organizacij, ki so prisotne na trgu je, da potrošnikom pokažejo, da cenijo odločitve o nakupu v njihovem podjetju. Tako za najbolj zveste kupce ustanovijo klube, v katerih so člani deležni različnih popustov in ugodnosti, oblikujejo posebne ponudbe, svoje najbolj zveste kupce obdarijo ali jim pošljejo voščilnico ob rojstnem dnevu.

Vendar pa se morajo podjetja zavedati, da je potrošnikom najprej treba ponuditi kakovostno storitev ali izdelek, saj je ta pravzaprav osnova in obenem tudi že učinkovito marketinško orodje, kar se pokaže ob vzpodbudi kupca k širjenju dobrega glasu o podjetju. Priporočilo zadovoljnega kupca je namreč za podjetje najcenejša in hkrati najučinkovitejša pot do novih kupcev.

Zadovoljstvo potrošnika in s tem povezana lojalnost sta izjemno pomembna dejavnika v tržnem okolju. Raziskave kažejo, da se kar 96 % nezadovoljnih strank ne pritoži, pač pa svoje nezadovoljstvo izrazijo na dva načina: večji del se jih ne vrne več, hkrati pa o svoji slabi izkušnji seznanijo v povprečju devet oseb, manjšina nezadovoljnih strank pa o slabi izkušnji obvesti celo dvajset ali več oseb. Na drugi strani pa zadovoljni potrošniki svoje mnenje o izdelku ali storitvi delijo v povprečju s tremi ljudmi. Na žalost pa zadovoljstvo potrošnikov ne vodi vedno k zvestobi potrošnika. Čeprav so potrošniki z izdelki in storitvami zadovoljni, jih vseeno 40 % odide h konkurenci. 40 % mogoče ni veliko, je pa vsekakor velik strošek za podjetje. Privabljanje novih kupcev namreč stane dvakrat toliko, kot stane privabljanje k ponovnemu nakupu že obstoječih kupcev.

Vzrok, zakaj potrošniki odhajajo h konkurenci ni samo nezadovoljstvo z izdelkom ali storitvijo, večinoma so razočarani nad neresnim in neprimernim odnosom zaposlenih in odzivom na potrošnikove težave. Če bi bile pritožbe v korist potrošnika rešene hitro, bi jih več kot polovica še vedno ostala zvesta podjetju. Zato je pomembno, da podjetja vsakega posameznika obravnavajo individualno ter z njim vzpostavijo poseben in iskren odnos. Odnosi, ki temeljijo na soodvisnosti, zaupanju in zadovoljstvu v daljšem časovnem obdobju, prinašajo podjetju konkurenčne prednosti.

Korak do zadovoljnih kupcev so vsekakor tudi zadovoljni zaposleni. Menedžerji morajo veliko mero pozornosti posvečati svojim internim javnostim; nuditi jim morajo izobraževanje, tako da so seznanjeni z novostmi, jih motivirati jih nagraditi za dobro delo, skrbeti pa morajo tudi za pozitivno klimo v delovnem okolju.

Podjetja bodo v prihodnosti morala iskati svoje prednosti z graditvijo superiornih povezav s svojimi potrošniki, ki bodo postali središče uspešnega podjetja – zadovoljevanje njegovih želja in pričakovanj. Vzpostavljanje dolgoročnih odnosov bo najpomembnejša točka strateškega načrta. Podjetja se morajo zavedati, da je vsak stik, ki ga imajo s potrošnikom, nova priložnost, da povečajo njegovo zadovoljstvo in ga navežejo nase. In ne pozabite: “Najboljši kupec je zadovoljen kupec!”

Petra Škerlj
članica Študentske sekcije
Slovenskega društva za odnose z javnostmi

PRidruži se nam!
Prav vsak [tudi če pavziraš ali ponavljaš letnik], ki ga zanima komuniciranje in se želi na tem področju izpopolniti, je dobrodošel, saj nove člane vpisujemo tekom celega leta. Predhodno znanje ni potrebno, ker boš najbolj pomembne stvari kmalu izvedel na PRedigrah in drugih srečanjih.
Več informacij najdeš na http://www.kiberpipa.org/~prss/. PReveri!

Sanjski svet

Srce mi utripa. Potim se. Rekla bi, da pretirano. V želodcu me črviči. Mislim, da mi je tudi malo slabo. Bojim se. Ne vem točno česa, samo neprijeten občutek imam v telesu. Pogledam okoli sebe in ugotovim, da ura stoji postrani in, da je slika na steni že zelo stara. Poskušam preusmeriti pozornost. Gledam to sliko do potankosti. Do zdaj sploh nisem opazila, da je prevladujoča barva na tej sliki rjava. Ne tista čokoladna lepa, ampak zamorjena rjava. Ni mi všeč. Spet pogledam na uro. Še pet minut. Še samo pet minut pa bo napočil trenutek, pomislim. Spet me stisne v želodcu. Ne maram čakati. Najraje bi pobegnila. Ne morem, ker ni izhoda. Še 3 minute. Srce mi še močneje razbija, roke se mi potijo. Tajnica odpre vrata in me pokliče. Zdaj lahko stopim naprej. Ne morem vstati. Občutek imam, da me noge ne bodo držale, a mi le uspe. Vstanem in stopim proti pisarni. Primem za kljuko vrat … v tistem zazvoni ura! Oh, še dobro, da so bile samo sanje, pomislim. Hkrati čutim razočaranje in zadovoljstvo. Bilo je res grozno doživeti vse to. Hkrati sem pa razočarana, da nisem videla, kako se bo končalo. Poskušam zaspati nazaj, vsaj za 5 minut. A nič ne sanjam naprej. Prepotena ležim na postelji in si pravim, da me vse to še čaka “in vivo”. Ob tej misli me malo zmrazi, ampak hitro vstanem in si grem skuhat kavo. Ko se urejam v kopalnici mi po glavi švigajo misli: “spet sem utrujena od spanja”,”kdaj bo že enkrat tega konec”. Te sanje mi res ne dajo miru. Drugo noč spet sanjam. Tokrat malo drugače. Vse se je nekako hitreje odvijalo, pridem spet do vrat, primem za kljuko, le ta se odprejo in stopim noter …, in spet ura. To se ponavlja že nekaj noči zapored.

Ničkolikokrat se nam zgodi, da ko smo v osebni stiski nimamo mirnega spanca. Kaj nam takrat sanje sporočajo? Ponavadi je najbolje, da si sami, individualno interpretiramo. Po mojem mnenju vsak sam najbolje ve, kakšno simboliko naj bi imele njegove sanje. Sanje so povezane tako s čustvi kot razumom. Človeški razum, njegova čustva in podzavest so lahko ogromna vrzel, katero lahko bolj ali manj razumemo. O tem kako bogata je naša podzavest, nam povedo sanje, ki se jih zavemo v trenutku, ko se prebudimo. Čemu pa sploh služijo? O tem je napisanih nešteto razlag, meni je ena najbolj domača. Prvič, naši možgani povzročajo številne, naključne povezave, ljudi, dogodke, ki nimajo nobene logične povezave. Tako se neštetokrat zbudimo zmedeni ali zgroženi, in si rečemo ?oh, kakšne nesmiselne sanje sem imel’. Drugič pa je pomembna tudi čustvena plat. Da bi zaščitili sami sebe, velikokrat na nek način potlačimo nekatera močna čustva, zlasti če so negativna. Vendar naši možgani potem v spanju na nek način ta čustva predelujejo. Sanjamo vsako noč. Vseh sanj pa se ne spomnimo. Še dobro. A si predstvaljate kako bi bili obremenjeni, če bi vsakodnevno razbijali glavo z njihovim pomenom? Vsak jutro nova zgodba.

Včasih se pa res zgodi, da se jih zjutraj spomnimo do potankosti in nas čez dan matrajo in si želimo, da bi nam jih kdo interpretiral in nas rešil mučnega premišljevanja. Marsikdaj se tudi sami poglobimo v njihov pomen in ugotovimo, da je nekaj na tej podzavesti. V prej omenjenem primeru je vedno šlo za zelo podobne sanje, nekaj noči, ne zapored, z nekaj različnih odtenkov. Moram priznati, da so me spravljale v stisko. Na koncu sem ugotovila, da je to na nek način predpriprava na velik dogodek. Pred menoj je bila ena težka, zoprna zadeva, katero bi morala izpeljati. Če sem iskrena najraje bi jo kar preskočila in se potem spet vrnila, ko bi jo že zdavnaj pustila za sabo. Žal to ni bilo možno. Ker sem se tega dobro zavedala, sem bila v čustveni stiski, ki se je odražala tudi v mojih sanjah.

Marsikdaj sanje niso tako logične, kot so bile moje takrat. Ne dajo nam miru. Nekatere imajo težko vsebino. Grozljivo. Teh nas je strah. Jih želimo hitro pozabiti. Ko nas pa mučijo kot nekakšna nočna mora, je pa smiselno tudi poiskati strokovno pomoč.

Jaz sem mnenja, da pri razlagi sanj ni najpomembnejše vprašanje kaj simbolično pomenijo, ampak kaj pomenijo nami! Naj bodo čim lepše.

ŠOU Svetovalnica

Pozdravljeni.

Sem študentka 3. letnika biologije na Pedagoški fakulteti in sem v petem mesecu nosečnosti. S fantom se že veselo pripravljava na prihod novega člana. Uredila sva si stanovanje pri mojih starših. Sem pa v skrbeh, kako bom dokončala tretji letnik študija in kako nama bo finančno zneslo? Zaradi rizične nosečnosti ne morem več delati preko študentskega servisa. Zanima me do katerih denarnih prejemkov sem upravičena kot študentka mamica in kje vse to uredim?
Za vaš odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem.

Lep pozdrav, Tina

Pozdravljena Tina.

Najprej iskrene čestitke! Povsem razumem, da se ti postavljajo številna vprašanja in da si v skrbeh, kako boš uspela uskladiti vse obveznosti. A greva lepo po vrsti. Kot vsaka mamica si tudi ti upravičena do pomoči ob rojstvu otroka. Gre za enkratni denarni prejemek namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Namesto denarja lahko izbereš tudi opremo za novorojenčka v obliki zavitka. Pravico uveljavlja eden od staršev pri pristojnem centru za socialno delo, najkasneje 60 dni od rojstva otroka. Kot študentki mamici ti eno leto od rojstva otroka pripada tudi starševski dodatek. Pravica do tega prejemka traja 365 dni od rojstva otroka, če se uveljavlja 30 dni pred porodom ali najkasneje 30 dni po rojstvu otroka. Tudi to pravico uveljavljaš na centru za socialno delo v kraju stalnega bivališča kot tudi pravico do otroškega dodatka. Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, njegova višina je odvisna od dohodka družine. Z izpolnjenim obrazcem za otroški dodatek (ki ga kupiš v papirnici ali najdeš na spletni strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve) greš na center za socialno delo. Kot študentka mamica si upravičena tudi do denarne socialne pomoči, katere višina pa je odvisna od dohodkov na družinskega člana.

Da lahko kot študent starš lahko na pristojnem centru za socialno delo zaprosiš za družinske prejemke in denarno socialno pomoč, moraš najprej urediti preživljanje zase s strani svojih staršev (pod pogojem, da si mlajša od 26 let in da te tvoj partner ni sposoben preživljati). Če ste s starši glede zneska preživnine sporazumni, lahko dogovor o preživnini zase skleneš skupaj s starši pri notarju.

Pravilnik o štipendiranju v 36. členu določa, da lahko študent starš vlogo za štipendijo vloži kadarkoli med letom, vendar v roku 30 dni od otrokovega rojstva, saj gre v tem primeru za povečanje števila družinskih članov, kar je eden od razlogov za vložitev vloge za štipendijo izven razpisanega roka. Predlagam, da se obrneš na Zavod za zaposlovanje v kraju stalnega bivališča, kjer bo dobila več informacij.

Zakon o visokem šolstvu določa, da imajo študentke matere, ki v času študija rodijo, pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. V praksi to pomeni, da lahko študentka mamica dvakrat ponavlja ali podaljša absolventski staž za eno leto več kot ostali študentje. Največ informacij boš dobila na referatu svoje fakultete, najbolj učinkovito pa bo, da se s posameznimi profesorji dogovoriš o možnosti opravljanja izpitov v izrednih rokih ipd. Če boš potrebovala pomoč pri pisanju prošnje (za ponavljanje letnika ali izjemni vpis v višji letnik), se lahko obrneš na naše pravne svetovalce.

Kot študentka mamica si upravičena tudi do nakupa deset dodatnih bonov za subvencionirano prehrano mesečno.

Predlagam, da se skupaj s partnerjem oglasita na Centru za socialno delo v kraju, kjer imaš prijavljeno stalno bivališče. Tam vama bodo dale natančnejše informacije.

Več informacij pa najdeš tudi na naši spletni strani www.svetovalnica.com in na našem forumu. Vabljena! Vso srečo vsem trem!   

Lep pozdrav, Maja Koren, socialno svetovanje

Živjo!

Hodim v 1. letnik enega od “lažjih” faksov, kjer mi vsi pravijo, da je čisto lahko prepisovati na izpitu in da se tako ali tako nima smisla učit, ker itak vse preplonkaš. Mene je pa strah, da bi me dobili in me kaznovali, zato me zanima, če mi lahko poveste, kaj se mi lahko zgodi, če me dobijo pri prepisovanju?

Lp, Miha

Živjo!

Odgovor na tvoje vprašanje daje Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov Univerze v Ljubljani, ki določa v 11. točki 9. člena, da se med hujše kršitve uvršča tudi prevara pri preverjanju znanja. Prepisovanje od ostalih, poslušanje mp3-playerja s posnetimi predavanji, itd. se lahko šteje za prevaro pri preverjanju znanja.

V tem primeru moraš vedeti, da se lahko (po ustrezno izpeljanem postopku, določenim s Pravilnikom) izrečejo trije različni ukrepi, in sicer opomin, ukor in začasna izključitev z Univerze v Ljubljani. Začasna izključitev se kot najhujši ukrep lahko izreče v primerih, določenih z 2. odstavkom 13. člena Pravilnika.

Težko je govoriti na splošno, dokler ne vidimo resničnega primera, vendar pa lahko rečemo, da prevara pri preverjanju znanja ne more biti razlog po prvih treh alinejah tega 2. odstavka. To pomeni, da te, če je prepisovanje tvoja prva kršitev pravil, načeloma ne morejo začasno izključiti z Univerze. Pod določenimi pogoji, če si npr. pred tem na faksu že prejel več opominov ali ukorov zaradi hujših kršitev, pa je to lahko tista kaplja čez rob, zaradi katere te lahko izključijo.

Če te izključijo, si izključen za dobo najmanj enega leta in za dobo največ petih let. To pomeni, da se v tem času ne moreš vpisati na noben študijski program, ki spada pod Univerzo v Ljubljani.

Lahko te, kot milejši ukrep, doleti ukor, ki se javno objavi na fakulteti. To pomeni, da bodo “vsi” vedeli, da si dobil ukor zaradi prepisovanja pri izpitu. Najmilejši ukrep pa je zgolj opomin.

Če te dobijo, je potem odvisno, ali bo kdo sploh dal pobudo, da se te kaznuje oziroma, da se začne disciplinski postopek. Če se bo začel, bo ta postopek vodila disciplinska komisija na fakulteti. Če ti ali tisti, ki je zahteval uvedbo disciplinskega postopka, ne bo zadovoljen z odločitvijo, bo dokončno odločala disciplinska komisija Univerze v Ljubljani. Vse to pomeni, da ni nujno, da se začne disciplinski postopek, če te dobijo.

Drugo vprašanje pa je, kaj se zgodi z izpitom. To ni urejeno na ravni Univerze, temveč to uredi vsaka fakulteta zase, zato se moraš pri tem obrniti na referat svoje fakultete ali študentski svet. Po dosedanjih izkušnjah pa večina članic s pravnimi akti določa, da se tak izpit oceni negativno in/ali da se kršitelju prepove pristop k izpitu/om za določeno časovno obdobje.

To je zgolj na kratko. Za bolj zanesljiv in izčrpen odgovor se obrni na nas ali na študentski svet na svoji fakulteti, kjer boš dobil več informacij.

Lep pozdrav, Luka, pravno svetovanje

»Pričakujemo še več študentov iz tujine!«

UP, FM logo.

Aprila našo revijo preplavi podjetniški duh, zato smo tokrat utrip merili menedžerjem … Rezultat – mednarodno obarvan pogovor z dekanom UP FM.

V poletnem semestru letošnjega leta na UP FM študira 40 tujih študentov iz desetih evropskih držav, in sicer Škotske, Madžarske, Švedske, Poljske, Francije, Švice, Finske, Bolgarije, Češke in Slovaške. Kaj jih je pritegnilo k Vam – 12 predmetov v angleščini, obalno okolje …?
Sodeč po anketah, prihajajo k nam študenti predvsem zaradi zanimivega študijskega programa, poleg tega pa jih privlačijo tudi naša lokacija ob morju ter dodatne družabne aktivnosti. Opažamo, da so pri nas zelo zadovoljni. V študijskem letu 2008/2009 pa pričakujemo še več študentov iz tujine, saj bomo predmete v angleščini prvič izvajali prek celega leta tako na dodiplomski kot na podiplomski ravni.

Letos poleti se bo odvila že četrta mednarodna poletna šola. Kakšen obisk beležite, kolikšno je številčno razmerje med domačimi in tujimi študenti oziroma profesorji, in ali morda kaj razmišljate o tem, da bi najboljše kandidate nagradili tudi s kakšno štipendijo ali oprostitvijo plačila šolnine?
V mednarodni poletni šoli Faculty of Management Summer School letno študira okoli 60 študentov, od tega je običajno 40 odstotkov tujcev. Poleg tega vsako leto približno polovica predavateljev prihaja s tujih visokošolskih inštitucij. Študentje naše fakultete imajo 50-odstotni popust, v primeru da izberejo predmet, ki ga imajo v indeksu, pa v poletni šoli študirajo brez dodatnih stroškov. Naša fakulteta pridobi sredstva za štipendije za nekatere tuje študente (organizacija CEI – Central European Initiative, program CEEPUS), ostali študenti pa stroške krijejo sami.

Fakulteta tudi letno organizira mednarodno znanstveno konferenco MIC, ki se je udeležuje preko 250 znanstvenikov z vsega sveta. Letos bo – med 26. in 29. novembrom – prvič potekala v tujini, in sicer v Barceloni. Čemu sprememba?
Mednarodno znanstveno konferenco MIC bomo letos organizirali že devetič. Vse doslej smo jo organizirali v Sloveniji, letos prvič pa smo se odločili za Španijo, predvsem zato, ker želimo razširiti njeno odmevnost v tujini in še povečati število udeležencev. V ta namen smo prvič pridobili dva mednarodna soorganizatorja: Center EMUNI (Univerzitetni center za Evro-mediteranske študije) in organizacijo IEMed (Evropski inštitut za Sredozemlje) s sedežem v Barceloni.

V letošnjem študijskem letu pa je novost tudi izobraževanje po konceptu vseživljenjskega učenja skozi izvajanje formalnih in neformalnih oblik izobraževanja ter priznavanja znanj in spretnosti. Kako to poteka?
Ta koncept na fakulteti razvijamo že nekaj let. Formalna (posamezne predmete) in neformalna (seminarje) izobraževanja ponujamo pod imenom STIK, v njo pa se lahko vključijo vsi, ki želijo izpopolniti svoje znanje na širšem področju managementa. Tako pridobljeno znanje lahko posamezniki pozneje uveljavljajo tudi pri vpisu v študijske programe za pridobitev izobrazbe. Januarja letos smo prvič izdali publikacijo Vseživljenjsko učenje, v kateri smo v obdobju od januarja do septembra 2008 v okviru formalnih izobraževanj ponudili 52 predmetov, od tega 10 v angleškem jeziku. Ponujamo pa tudi nekatere seminarje, delavnice in okrogle mize.

Že pet let pa tudi načrtujete umestitev v prostore nekdanjega servitskega samostana v Kopru, kar naj bi rešilo sedanjo veliko prostorsko stisko. V kateri fazi je ta projekt sedaj?
Leta 2003 je bil izdelan idejni načrt o umestitvi fakultete v prostore nekdanjega Servitskega samostana v Kopru. Leta 2006 je bilo podpisano pismo o nameri med Mestno občino Koper, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Ministrstvom za kulturo, v katerem je bilo predvideno, da se samostan nameni UP za potrebe naše fakultete. Istega leta je nastal tudi prvi DIIP (dokument identifikacije investicijskega projekta), ki smo ga v letošnjem letu uskladili z novim stanjem študijskega procesa in prostora. Noveliran DIIP je bil januarja 2008 posredovan Upravnemu odboru UP v potrditev.

Dejali ste, da bo “prihodnost izobraževalnih inštitucij v raziskavah ter povezovanju z gospodarstvom in negospodarstvom”. Kako to uresničujete v praksi in kateri bodo Vaši nadaljnji koraki v tej smeri?
Sodelovanje z gospodarstvom in negospodarstvom spodbujamo na več načinov. Na področju raziskovanja smo v petih letih povečali število raziskovalcev za več kot dvakrat (s 44 na 95). Naši raziskovalci raziskujejo na področjih družbenih, poslovnih in upravnih ved, prava in interdisciplinarnih ved, v raziskave pa vključujemo tudi naše podiplomske študente. Opravljamo tudi naročene raziskave in izvajamo aplikativne projekte, ki so delno sofinancirani iz nacionalnih virov, delno pa jih financirajo organizacije, ki so zainteresirane za rezultate raziskav.

Kako pa je z zaposljivostjo diplomantov UP FM? Navajate podatek, da je 82-odstotna; na kakšen način pa to spremljate?
V zadnjih petih letih redno anketiramo naše diplomante o njihovem zadovoljstvu in zaposlitvi. V povprečju se večina diplomantov, ki prej niso bili zaposleni, zaposli v prvih šestih mesecih po diplomiranju. V zadnjih dveh študijskih letih pa vse bolj izpopolnjujemo tudi sistem spremljanja in ugotavljanja kakovosti na fakulteti. V okviru tega se nameravamo povezati z Zavodom za zaposlovanje RS, kar nam bo omogočilo še natančnejše spremljanje zaposljivosti naših diplomantov.

Martina Srblin

Priročnik o bolonjski prenovi

Priročnik za preživetje z bolonjsko reformo je izdal Resor za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani, namenjen pa je študentom in vsem tistim, ki jih zanima bolonjska reforma. Na poljuden način namreč razlaga, kaj je bolonjski proces, kako je bil zastavljen in kje so se zgodile nekatere ključne napake pri implementaciji in prenovi študijskih programov v Sloveniji. Ob vsem tem podaja tudi pregled razvoja bolonjskega procesa in visokega šolstva v Evropi.

Slovenija se je bolonjskemu procesu reforme visokega šolstva pridružila junija 1999 s podpisom Bolonjske deklaracije. V odsotnosti ustrezne koordinacije reforme visokega šolstva so visokošolske inštitucije vsaka zase prenavljale programe. Ob tem je prišlo do številnih napak, kot so npr. napačna implementacija ECTS sistema, uvedba neustreznih metod poučevanja in preverjanja znanja itd. Študentje so nad novimi bolonjskimi programi pogosto razočarani, zato se jim o bolonjski prenovi poraja vrsta vprašanj. Resor za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani se je ravno zato odločil pripraviti Priročnik za preživetje z bolonjsko reformo. Priročnik na poljuden način podaja pregled razvoja bolonjskega procesa in visokega šolstva v Evropi. Njegov namen je študentom in vsem zainteresiranim ponuditi vpogled, kaj je bolonjski proces, kako je bil zastavljen in kje so se zgodile nekatere ključne napake pri prenovi študijskih programov.

Kakšna je vsebina priročnika?
Bralci bodo v priročniku našli glavne prvine bolonjskega procesa, kot so uvedba enotne strukture treh študijskih stopenj, ovrednotenje študijskega dela s kreditnimi točkami (ECTS), priznavanje izobraževanja, zagotavljanje kakovosti študija, pospeševanje mobilnosti študentov, učiteljev in raziskovalcev, spodbujanje vseživljenjskega učenja ter zagotavljanje dostopnosti študija vsem družbenim skupinam. Priročnik odpira tudi možnost nadaljnjega poglabljanja v tematiko in radovednejše bralce usmerja k dodatnim virom informacij o bolonjskem procesu in visokem šolstvu. Poglavja v priročniku so organizirana kot odgovori na tri ključna vprašanja – kaj, zakaj in kako? Ob razlagi pomena kratic (npr. ECTS) ali besedne zveze (npr. vseživljenjsko učenje) je v priročniku mogoče najti še informacije o razlogih za oblikovanje in uporabo določenih orodij v okvirih visokega šolstva.

Kje se da dobiti omenjeni priročnik?
Priročnik za preživetje z bolonjsko reformo lahko študentje dobijo brezplačno na vseh fakultetah, na Info točkah ŠOU v Ljubljani ter na sedežu ŠOU v Ljubljani, na Kersnikovi ulici 4. Priročnik je na voljo tudi v spletni obliki, in sicer na spletnem naslovu http://shrani.si/f/1S/12i/2o50t3h4/prirocnikzaprezivetjevbo.pdf .

Mojca Polc

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.