Klub študentov občine Koper (KŠOK) se letos že petič vrača s festivalom Jeff (Jazz Etno Funky Festival), ki prav poseben način zapolni poletne večere v starem mestnem jedru Kopra. Po uvodnem večeru, ki ga je zaznamovalo neurje in intimno vzdušje v veliki dvorani Pokrajinskega muzeja Koper, vsi držijo pesti, da bo v sredo vreme bolj naklonjeno. Tako v sredo, 11.7.207 napovedujejo koncert Eric Marence Quarteta s predskupino Jeleno Pešič in Mateje Urbanč na prečni flavti in klavirju. Kot je že v navadi, v idiličnem okolju vrtov Pokrajinskega muzeja Koper z odprtjem blagajne ob 20.30.
Resolucija o visokošolskem zakonu?
Odbor DZ za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj je nadaljeval z obravnavo dopolnil k resoluciji o novem visokošolskem zakonu. V šesturni razpravi pristojni minister in vladajoča koalicija od šestih do sedaj obravnavanih amandmajev, ki so jih predlagali partnerji, nista podprla niti enega. Med drugim tudi ne amandmaja, ki bi v resolucijo prenesel zaveze Londonskega komunikeja, ki ga je minister Zupan podpisal konec meseca maja 2007 in amandmaja, ki natančno opredeljuje vlogo partnerjev pri oblikovanju izhodišč za nadaljnje zakonsko urejanje tega področja.
Predsednik ŠOS je…
Skupščina Študentske organizacije Slovenije je na svoji 12. seji za novega predsednika ŠOS za mandatno dobo enega leta imenovala Tomaža Freliha. Prejel je podporo večine poslancev na vsakem od študentskih zborov ljubljanske, mariborske in primorske študentske organizacije univerze ter sveta študentskih klubov. Tomaž Frelih je 23-letni študent 3. letnika Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in prihaja iz Martinj Vrha pri Železnikih. V študentskem organiziranju je aktiven že od leta 2002 in tako dobro seznanjen s postopki zastopanja interesov študentov v različnih organih fakultet in univerze. Bil je član Študentskega sveta Fakultete za računalništvo in informatiko in član Senata Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. V zadnjem letu pa je bil tudi predsednik Senata Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. V svojem programu za predsednika ŠOS je izpostavil ohranjanje, varovanje in zagotavljanje pravic študentov, zagotavljanje možnosti za dostopen in brezplačen študij, zavzemanje za dober socialni položaj študentov ter urejanje vprašanj skupnega pomena. Posebno pozornost je namenil oblikovanju nacionalnih strategij in programov v sodelovanju z vladnimi strukturami in visokošolskimi zavodi, ki zadevajo vse študente v Sloveniji. Temeljni cilji njegovega mandata se osredotočajo na preglednost delovanja ter odločanja s pomočjo dialoga in konstruktivnih rešitev.
Subvencionirana prehrana
Študentska organizacija Slovenije obvešča študente, da so s 27. junijem 2007, stopile v veljavo spremembe Zakona o subvencioniranju študentske prehrane. Glavna novost zakona, ki zadeva študente je, da so odslej študentje starši, študentje s posebnimi potrebami in otroci padlih v vojni za Slovenijo s statusom študenta upravičenih do desetih dodatnih subvencioniranih bonov mesečno.
POPOLNA OBLETNICA
Včeraj je bil prav poseben dan. Ne samo, da sem si privoščila dopoldansko nakupovanje po mestu in se dobila s staro kolegico na pijači, z dragim sva imela četrto čisto pravo obletnico. Odločila sem se, da bo, prav tako kot prejšnje tri, nekaj posebnega. Tako sem med sprehajanjem po mestu zavila še v nekaj trgovin in nakupila vse potrebno. Želela sem ga presenetiti – za presenečenja smo seveda vedno zadolžene ženske. Ko sem se počasi vračala proti domu, je zazvonil telefon. Moj srček mi je sporočil, da bo danes prej doma iz službe, da malo proslaviva. Šele takrat sem ugotovila, koliko je že ura in že takoj mi je bilo jasno, da bom spet hitela kot nora, da bo vse pripravljeno do njegovega prihoda. Doma sem hitro vse pospravila, se odpravila pod tuš in na dolgo in natančno britje (za spremembo sem mucko kar celo pobrila), nato pa sem si hitro še umila lase in uredila nohte na rokah in nogah. Lahko si predstavljate, da mi je že samo to vzelo skoraj dve uri! Groza! Ura je dve, čez eno uro bo že tukaj! Oblekla sem najnovejše spodnje perilo, ki sem ga kupila nekaj dni nazaj prav za to priložnost. Rdeče, čipkasto, s podvezicami. Prepričana sem bila, da ga bom čisto obnorela, ko se bom pred njim prikazala v tem. Od vhoda pa do spalnice sem po tleh natresla posušene koščke cvetov vrtnice, zagrnila okna in prižgala sveče. Kmalu je pozvonilo. Nisem mu šla odpret. Vrata sem že prej namenoma pustila odklenjena in čakala, da sam vstopi. Slišala sem njegove korake, ki so se počasi bližali spalnici. Že misel na to, da me spet čaka en nepozaben seks, me je vzburjala na vso moč. Počasi je odprl vrata in se z nasmehom zazrl vame. Ležala sem na postelji in ga čakala. Čakala, da si me vzame tako kot le on zna in da se mu spet vsa predam. Čisto počasi se mi je približeval in me gledal. Vedela sem, da bo moj načrt uspel in da si me tudi on želi. Uleže se poleg mene, me nežno poljubi, nato pa me le boža. Po laseh, po ustnicah, po prsih in trebuhu… Tako zelo sem bila potrebna, da sem si želela, da bi si me vzel takoj tisti trenutek in niti trenutka kasneje. Pobožam ga po glavi, se zagledam v njegove temne oči in mu zašepetam: »Vse najboljše za obletnico, mucek moj.« Strastno ga poljubim in mu slečem srajco. Zadnje čase se mi zdi, da njegovo obiskovanje fitnes centra končno kaže rezultate. Njegovo telo je lepo grajeno, umiram od poželenja, ko me boža z močnimi rokami in se z izklesanim trebuščkom drgne obme. Čutim, kako se v njegovih hlačah nekaj prebuja. Nekaj trdega, nekaj pokončnega, nekaj veličastnega. Z roko pobožam njegovega korenjaka, ki se vztrajno prebuja. Zaječi od užitka. Ves je že napet. Obrnem ga in se spravim na njega. Tako zelo mi paše, ko se z mokro muco podrgnem ob njegovega korenjaka. Takoj se znebi modrčka in se poglobi v moje prsi. Bradavičke so napete in vsak njegov poteg z jezikom jih še bolj vzburi. Že dolgo časa nisem bila tako potrebna kot sem ta trenutek. Zdi se mi, da mi bo kmalu prišlo, če se ne bom nehala drgniti ob njega. Močno me grabi za rito in me vrti okrog in okrog. Z vnemo skočim z njega in ga slečem do konca. Prav do zadnjega koščka obleke. Pred mano leži gol, tako zelo mi je všeč. Njegov obraz, oči, nasmeh, njegovo telo… Končno zagrabim za trdega korenjaka. Tako lep je, gladek, raven, pokončen in tako trd! Začne se mi vrteti v glavi in ne morem misliti na ničesar drugega več kot le na to, kako ga z vso močjo do konca porine vame. Čisto me je obnorel. Trikrat ga na hitro poližem po vsej dolžini in ga vtaknem v usta. Mnjam. Prav okusen je. V hitrem tempu premikam glavo gor in dol, ritem narekuje on, saj me ves čas trdno drži za lase. Čutim, kako mi usta polnijo njegovi sokovi. Usedem se mu na prsi in mu prav pred usta porinem svojo potrebnico. Totalno je že mokra. Hočem, da mi jo samo nekajkrat oblizne, da čutim njegov jezik na mojem velikem in napetem ščegetavčku. Tako spretno vrti svoj sladek jeziček, da si ne morem pomagati. Ko moj napet vršiček dvakrat močno pocuza vase, se začnem tresti v krčih naslade. Zakričim na ves glas in čutim, kako luknjica začne utripati. Kakšni božanski občutki! Moji kisli sokovi zalijejo njegova usta. Oblizne se in me poljubi. Obrne me na hrbet, mi pritisne noge nazaj do glave in si ogleduje tamalo, ki se vsa pohotna razprostre pred njim. Spet zakričim od same naslade, ki jo začutim, ko prav celega porine vame. Prav nenormalno obsedena postanem. Hočem, da poriva počasi, da čutim vsak centimeter in vsako žilo na njegovi močni mišici. Tako lepo polzi ven in noter. Iz mene se kar cedi. Primem ga za boke in ga porivam vase. Sunki so vedno hitrejši, vedno bolj si ga želim, vedno bolj glasna sem. Ne zmenim se za sosede, prav vseeno mi je, če me slišijo. Lahko so mi samo nevoščljivi. Začnem se božati po mednožju in čutim, da mi bo spet prišlo. Postavim se na kolena, on pa ga počasi in z občutkom porine v mojo zadnjico. Tako zelo je velik, da me boli, ampak po svoje mi tudi prija. Pustim ga, da nadaljuje, vmes pa še vedno vztrajno rajcam svojo pohotno muco. Ni trajalo dolgo, ko me spet zvije v trebuhu. Aaaah… Popoln seks. Prav to sem potrebovala. Poriva me še hitreje in hitreje, da sploh ne dojemam več kaj se dogaja, ko zastoka in se zlije vame. Tega še nikoli nisva naredila. Utrujena obleživa drug ob drugem. »Vse najboljše za obletnico tudi tebi, pikica.«, reče in se mi nasmehne. Tako zelo ga ljubim, da bi za vedno ustavila čas. V zameno za to me odpelje v restavracijo na večerjo. Dan je bil res popoln. Ko bi bila le vsaka obletnica takšna. In ne samo moja, tudi tvoja, dragi bralec.
Na Maldive po študentsko
Med načrtovanjem potovanja na Šrilanko me je na zemljevidu zmotila bližina maldivskega otočja najini destinaciji. V glavo mi je šinila ideja, da bi mogoče v sklopu potovanja lahko po cenejši poti obiskala tudi Maldive. Začel sem s pregledovanjem letalskih vozovnic s Šrilanke na Maldive. Presenečen sem ugotovil, da povratna letalska vozovnica Šrilanka-Maldivi-Šrilanka stane samo 160 evrov. Ideja mi je postajala vedno bolj všeč. Po internetu sem začel iskati razne ponudbe, pisati maile in poizvedovati kar neposredno pri ponudnikih na Maldivih. Čez nekaj dni me je na mailu čakalo kar nekaj ponudb. Najprej sem rezerviral letalski vozovnici, zatem še štiri dni nočitev s polnim penzionom na majhnem otočku, kar je stalo 35 evrov na dan po osebi.
V mestu Kolombo na Šrilanki sva se vkrcala na letalo družbe Emirates, ki da veliko na udobje in dobro počutje potnikov. Ko sva se usedla v ekonomski razred, je prišla prijazna stevardesa, se opravičila in naju prosila, če bi se lahko presedla v prvi razred. Ni nama bilo jasno, zakaj, zato sem vprašal; razložila je, da je letalo prebukirano in da mora nekaj potnikov presesti v prvi razred. Nič kaj dolgo se nisva obotavljala, pobrala sva svoje stvari in se presedla v prvi razred. Šest Evropejcev nas je imelo to srečo, da smo se lahko presedli v prvi razred in uživali v neverjetni ponudbi. Kakšno razkošje! Uživali smo v luksuzni oskrbi in udobni opremi. Postregli so nam z izbrano hrano in široko ponudbo kakovostnih vin. Deležni smo bili prav vsega, kar nudi prvi razred. Plastični pribor je zamenjala srebrnina, stol, na katerem sediš, ima toliko funkcij, da ne veš, kateri gumb služi čemu. Elektronsko nastavljiv sedež bi si lahko spremenil v posteljo, prvič sem si želel, da bi bili v zraku dlje časa, da bi lahko vse to izkoristil.
Letalo se je spuščalo, midva sva še vedno uživala v dobrotah, ki so nam jih nosili. Tako me je prevzela ponudba v prvem razredu, da sem za trenutek celo pozabil, da letimo na Maldive. Vsekakor je bilo lepo okusiti malo luksuza, imela sva pač srečo. Bližali smo se letališču Hulhule, letalo je pristajalo in ob pogledu skozi okno si imel občutek, da bomo pristali kar v Indijskem oceanu.
Pristali smo na otočku, na katerem je samo majhno letališče z dolgo letalsko stezo. Napotili smo se proti izhodu, kjer so naju vprašali po turistični rezervaciji. Dejal sem, da nimava organiziranega aranžmaja, da sva tam v lastni režiji. Že po videzu sva izstopala med vsemi potniki. Vsi so imeli potovalne kovčke, le midva sva imela na ramah nahrbtnike. Po čudnem pogledu sem dobil občutek, da sva prva, ki sva na otočje prišla na tak način. Iz nahrbtnika sem potegnil zmečkan natisnjen mail, kjer je pisalo, da imava rezervacijo za štiri dni na majhnem otočku po imenu Asdooh, in mu obrazložil, da sem sam rezerviral vse kar po internetu, mimo agencije. Malo se je začudil, nama vrnil potne liste in lahko sva odšla. Vkrcala sva se na dhoni (maldiviski čoln), ki naju je popeljal na najin otoček Asdooh. Tam naju je za dobrodošlico pričakal koktajl, medtem ko sva srkala aperitiv, so najina nahrbtnika odnesli v kabanjo tik ob morju, kar je bil najin dom naslednje štiri dni.
Otoška republika Maldivi leži v Indijskem oceanu, približno 800 kilometrov jugozahodno od Šrilanke. Koralni otoki so v povprečju en do dva metra nad morsko gladino in so obdani z laguno. Republika Maldivi je sestavljena iz približno 1200 koralnih otokov, ki so razdeljeni v 26 skupin koralnih atolov. 202 otoka sta obljudena, od ostalih otokov je trenutno 75 turističnih, ki so večinoma spremenjeni v hotelska naselja. Poznani so po belih peščenih plažah, palmah, po tropskem morju in tropskem podnebju. Še posebej dobro poznajo Maldive potapljači. Nešteto grebenov, več kot tisoč poznanih vrst rib, več kot dvesto vrst koral … Torej ni nenavadno, da so Maldivi za mnoge en najbolj zaželenih predelov zemeljske oble, kjer lahko uživajo v lepotah podvodnega življenja. Potapljači lahko izbirajo med kraji, ki so posebej znani po opazovanju morskih psov, mant, kitov ali razbitin potopljenih ladij. Vsa maldivska letovišča nudijo tudi izlete za potapljače, ki imajo potapljaške licence, za tiste, ki bi se potapljanja radi naučili, pa organizirajo potapljaške tečaje. Na kakršno koli raziskovanje gora lahko kar pozabimo, saj je najvišja točka celotnega otočja neimenovan hribček na otoku Wilingili v atolu Addu, visok vsega 2,4 metra.
Na Maldivih glede izbora otoka skoraj ne moreš zgrešiti, saj so vsi peščeni, polni palm in obdani s toplim Indijskim oceanom. Občudovanje podvodnega sveta z masko in dihalko je mogoče povsod. Najdražji so seveda vodni bungalovi oziroma lesene vile, kjer lahko nad gladino morja opazujemo dogajanje pod morsko gladino kar iz dnevne sobe, ki ima stekleno dno. Na nekaterih otokih ponujajo posebno ponudbo za mladoporočence, kjer lahko z boljšo polovico nemoteno uživamo ob romantičnih večerih. Na dragih otokih prevladujejo tudi sprostitveni centri, ki skrbijo za dobro počutje obiskovalcev. Mešanica luksuznih tretmajev, skrb za zdravje in lepoto in pomirjujoča okolica so temelji, na katerih gradijo čarobno ponudbo spa centrov. Razvajanje na Maldivih je tako dobilo nov pomen. Centri dobrega počutja ponujajo širok izbor terapij in tretmajev – aromaterapije, masaže, savne in skupinske meditacije.
Večina obiskovalcev počitnikuje na katerem od sedeminosemdesetih otokov – hotelskih naselij, ki so bila zgrajena na nenaseljenih otokih, na katerih bivajo le turisti in osebje, kar zagotavlja obiskovalcem popolno intimo in brezskrbno uživanje počitnic. A ker so ti največkrat omejeni le na en otok, se večina od njih odloča za križarjenja po bližnjih otočkih ali pa se celo usede na vodni taksi oziroma letalo, ki te zapelje v moderno, gneče polno glavno mesto Malé.
Male je najmanjše glavno mesto na svetu, saj na 2,6 km živi 80.000 ljudi. Zmedo po otoku dela nekaj tisoč avtomobilov in še več motornih koles. Prebivalstvo je muslimanske vere in je zelo prijazno. Kljub majhnosti potep po otoku vzame precej časa, saj premore številne zanimive ulice s trgovinicami, čajnicami in rokodelskimi delavnicami. Zanimiva je tudi ribja tržnica, kjer na tleh ležijo velike tune, mečarice ni druge velike ribe. Na tržnici s sadjem in zelenjavo je možno poskusiti številno tropsko sadje. Pot od predsedniške palače in parlamenta te pripeljale do velike mošeje, kamor pa turisti žal nimajo vstopa. Največ turistov se zadržuje na severnem delu, ob ulici Chaandhanee Magu, kjer so v ospredju trgovinice s spominki. Ulica Majeedee Magu je obiskana predvsem zaradi številnih prikupnih trgovinic.
Maldivi so rajske plaže in nedojemljiv podvodni svet. Dolge bele peščene plaže, čudoviti atoli, neverjetno podvodno življenje, s tropskim rastjem in palmami poraščeni otočki … Kdor jih namerava obiskati, mora pohiteti. Če se bodo uresničile napovedi o dvigu morske gladine zaradi topljenja ledu in onesnaževanja ozračja, bodo Maldivi čez petdeset let pod površjem Indijskega oceana.
Najin bungalovček res ni bil prestižen, bil je udoben in ne drag. Nisva se razvajala v sprostitvenih centrih, nisva spala v lesenih vilah z lesenim dnom, bila sva pa tam in to je bilo najpomembneje. Na Maldivih sva preživela šest dni: štiri dni na rajskem otočku Asdooh in dva na otočku Male, za kar sva odštela le 340 evrov po osebi. Nisva bivala v prestižnem letovišču, pa vendarle – za podobne aranžmaje ljudje odštevajo tudi 2500 evrov za teden dni. Maldive sva doživela po svoje, po študentsko, in bilo je nepozabno.
INFO
Uradno ime: Republika Maldivi
Državna ureditev: predsedniška republika
Površina: 298 km?
Št. prebivalstva: 280.000
Glavno mesto: Male
Uradni jezik: divehi
Denarna enota: rufija
Prenočišča: Težko govorimo o prenočiščih, kjer prevladujejo hoteli in turistična letovišča. Na otoku Male (glavno mesto) je nekaj hotelov, najcenejši ponuja sobo za 20 evrov. Na otokih so cene prenočišč odvisne od prestiža, ki si ga želite privoščiti. Najcenejši otok je Asdooh, cena bivanja je 30 evrov na dan, gornjih omejitev skorajda ni.
Hrana: Ponudba hrane v letoviščih je seveda odvisna od cene aranžmaja, ki ste jo pripravljeni plačati. Tudi v cenejših letoviščih je hrana odlična; prevladujejo morske jedi, riž, najrazličnejše sadje. V Maleju si je najbolje napolniti želodček v lokalnih majhnih prigriznicah, kjer se prehranjujejo domačini. Hrana tam je vedno sveža in zelo poceni.
Prevozi: Čolni in majhna letala so glavno prevozno sredstvo na Maldivih. Na bolj oddaljene atole vas odpeljejo z letalom, ki pristajajo na vodi, na bližnje pa z čolni, tako imenovanimi dhoniji. Po otoku Male ne potrebujete prevoza, ker je velik le 2,6 km?.
Varnost: Največja nevarnost na Maldivih je, da se med snorklanjem dotaknete strupene ribe ali pa se poškodujete med surfanjem ali potapljanjem. Ponekod je močan morski tok, zato plavati iz atola ni priporočljivo. Res bi imeli smolo, če vam pade na glavo kokos, vendar se tam dogaja tudi to. Kriminala tam ni, poročali so o nekaterih redkih krajah iz letovišč, vendar je to prej izjema kot pravilo.
Viza: ni potrebna
Vredno ogleda: čudoviti otočki (letovišča), življenje domačinov na otoku Male, podvodni svet …
Se zavedate, kako nevarno je?
Čeprav ga težko pričakujemo celo zimo, nam lahko sonce, če nismo previdni, dopust prej pokvari kot kaj drugega, resno pa lahko ogrozi tudi naše zdravje – ne le kratkotrajno, posledice so lahko tudi dolgotrajnejše, na primer gube, stanjšanje in suhost kože ter pojav vidnih žilic, sončne pege, prekanceroze (predstopnje kožnega raka) in kožni rak. Ste pripravljeni tvegati?
Koža in sonce
Koža je največji organ človeškega telesa in ima številne naloge, ki jim je kos samo, če je zdrava. Je tudi ovoj, ki obdaja telo in bistveno sodeluje pri naši komunikaciji z okoljem. Med številnimi škodljivimi vplivi okolja so na prvem mestu gotovo ultravijolični (UV) žarki. Ti predstavljajo majhen del sončnih žarkov, ki dosežejo zemljino površino.
Gibanje na soncu je koristno za vse, saj je sonce primarni vir vitamina D, ki pomaga pri absorpciji kalcija, ta pa je potreben za zdrave in močne kosti. Vendar je pretirano izpostavljanje soncu lahko tudi nevarno, saj ultravijolični žarki povzročajo poškodbe kože in oči, oslabijo imunski sistem in povečajo nevarnost za nastanek kožnega raka. Da sončenje ni več tako nedolžno, priča tudi podatek, da se je število primerov kožnega raka v zadnjem desetletju skoraj podvojilo.
UV žarki
UV-C: So žarki kratkih valovnih dolžin, ki jih v celoti absorbira atmosfera in ne pridejo do zemlje. Ti žarki sicer smrtno delujejo na celice in ubijajo mikroorganizme, zato jih umetno proizvajamo za sterilizacijo.
UV-B: To so žarki srednjih valovnih dolžin, ki deloma dosežejo površino našega planeta. Prodirajo v zgornje plasti kože, kjer povzročajo vnetje in sončne opekline. Posledica delovanja teh žarkov je večina zgodnjih nezaželenih vplivov sonca. So tudi dokazano kancerogeni.
UV-A: So dolgovalovni žarki, ki prodirajo globlje v kožo. Povzročajo zaželeno porjavelost kože. Zadnja leta strokovnjaki opozarjajo na nevarnosti teh žarkov, katerih škodljive posledice se navadno pojavijo šele čez desetletja brez takojšnjih vidnih sprememb, kot so vnetja ali opekline. Pretirano izpostavljanje lahko zaradi globinskega delovanja poškoduje elastin in kolagen. Škodljivo vplivajo tudi na t.i. jedrne kisline celic in poškodujejo dedno zasnovo celice.
Sonce, ki pošilja svoje žarke na zemljo že milijone let, ima številne ugodne vplive na telo in bi lahko bilo naš prijatelj in zaveznik, žal pa ga spremenjen način življenja, več prostega časa, modni trendi, ki narekujejo potrebo po zdravem zagorelem videzu, na drugi strani pa poškodovana ozonska plast okoli zemlje vse bolj spreminjajo v nevarnost, ki nas ob neupoštevanju nekaterih pravil resno ogroža. Posledice lahko postanejo vidne šele čez desetletja in tedaj škode ni več mogoče popraviti.
Kako nam sonce škodi?
Nevarnosti sončenja lahko razdelimo na zgodnje in pozne. Prve se pojavijo neposredno po pretiranem sončenju, pozne, ki so nevarnejše in dokončne, pa šele po več letih izpostavljanja UV žarkom. Celice seštevajo čez leta povzročeno škodo, ki je lahko velika, tudi če nismo bili nikoli opečeni.
Zgodnje posledice sončenja
rdečina kože je posledica vnetja, ki ga povzročijo UV žarki.
sončne opekline povzročajo vnetost kože, pojavijo pa se tudi mehurji. Gre za posledico delovanja UV-B žarkov.
toksični dermatitis se pojavi ponavadi po sončenju na mokri travi. Iz trave se namreč sproščajo snovi, ki zelo povečajo učinek delovanja UV žarkov na kožo. Na mestih, kjer je prišlo do kontakta, se pojavijo mehurji, čeprav s sončenjem nismo pretiravali. Podobno lahko fototoksično delujejo nekatere dišave, zato se nikoli ne sončimo nadišavljeni.
alergijski dermatitis je lahko videti precej različno in se pojavi pri tistih ljudeh, ki so na UV žarke preobčutljivi.
Pozne posledice sončenja
gube so posledica propadanja kolagenskih in elastičnih vlaken, k čemur UV žarki znatno prispevajo.
atrofija (stanjšanje), teleangiektazije (vidne žilice) in kseroza (suhost) kože so prav tako pozne posledica pretiranega sončenja.
sončne pege se pojavljajo na mestih, ki so bila leta veliko na soncu, predvsem po ramenih, zgornjem delu hrbta in po hrbtiščih rok ter po podlakteh. Ponavadi so svetlo rjave, nepravilnih oblik, lahko neenakomerno obarvane. Redko se iz njih razvije nevarna oblika kožnega raka, maligni melanom.
prekanceroze (predstopnje kožnega raka) se razvijejo zaradi kancerogenega delovanja UV žarkov na jedrne kisline celic kože, ki se spremenijo v rakaste.
kožni rak je najhujša pozna posledica sončenja. Kar 90 % kožnih rakov nastane zaradi škodljivega delovanja sončnih žarkov.
Kako se zaščititi pred soncem?
Ob upoštevanju nekaj preprostih nasvetov bo naše izpostavljanje soncu precej bolj varno in tudi prijetno. S sončenjem moramo pričeti postopno in pri tem uporabljati sredstvo z visokim faktorjem, ki naj vsebuje zaščito pred UV-B in UV-A žarki. Še posebej moramo zaščititi ustnice in veke. S kremo za sončenje se ponovno namažemo po vsakem kopanju. Soncu se popolnoma izogibamo med 11. in 16. uro, saj je takrat najmočnejše. Priporočljivo je tudi, da nosimo zaščitna sončna očala in po možnosti pokrivalo, po sončenju pa se namažimo s hranilno in dovolj mastno kremo.
In če nas vendarle opeče? Opekline, ki se kažejo le z blažjo rdečico in blagim pekočim občutkom, pokrijemo z mrzlim obkladkom, kožo pa lahko namažemo s kremo za po sončenju. Ko opazimo opeklino, se je treba umakniti v senco. Če to ni mogoče, je treba kožo prekriti s svetlimi in ne pretankimi oblačili. Pri tem je treba paziti, da prekrijemo tudi predele, ki jih sicer ne pokrivamo (npr. vrat, dekolte, obraz …). V senci ali z dobro zaščito je treba vztrajati, dokler opeklina ne izgine oz. pride do pigmentacije prizadetega predela.
Hujše opekline (zlasti močna rdečica, obsežnejše luščenje, napredovanje rdečine, pojav mehurjev, splošno slabo počutje) je treba pokriti s hladnim obkladkom in se odpraviti k zdravniku.
Veronika Žagar
Nova energija? Novi izzivi!
Študijsko leto se zaključuje in tako tudi aktivnosti Študentske sekcije Slovenskega društva za odnose z javnostmi (SS PRSS). Odpravljamo se na zaslužen oddih in v oazi miru bomo kovali nove načrte in projekte za naslednje študijsko leto. Medtem je tik pred koncem študijskega leta SS PRSS dobil tudi novo, svežo energijo – novo vodstvo. Tako bo v naslednjem letu SS PRSS z nekaterimi novimi projekti znova izzval tiste, ki jih zanima komuniciranje. Boš med njimi tudi ti?
Novo izvoljeni uPRavni odbor pomeni za sekcijo novo energijo, nov pristop k njenim že obstoječim programom, kot so mednarodni kongresi evropske zveze študentov komuniciranja Prime, tedenska izobraževalna srečanja PRedigre, mesečna neformalna srečanja s praktiki komuniciranja PR kofi in sodelovanje z drugimi (študentskimi) društvi in organizacijami, ki jim navadno pomagamo pri komuniciranju njihovih projektov med študenti in mediji, ali pa skupaj z njimi ustvarimo nove projekte.
Pri snovanju in organizaciji aktivnosti bomo tudi v prihodnje sledili vodilu, da si lahko že v času študija pridobimo praktično uporabnih znanj, predvsem pa spoznamo nove prijatelje, podjetja in druge pomembne osebe, ki nam bodo pomagale pri delu na področju komuniciranja in v naši nadaljnji karieri. Temeljna naloga sekcije tako ostaja sodelovanje z najboljšimi slovenskimi PR strokovnjaki, ki pomembno sooblikujejo našo vsakdanjo multimedijsko realnost, seveda pa ob vsem tem ne pozabimo na zabavo.
Bistvo našega druženja je tkanje PRijateljskih vezi ob žuriranju, tj. karaokah, preizkušanju kakovostnih vin, peki kruha, ježi konj, hoji s hoduljami, bowlingu … Nekaj sličic z vseh teh dogodivščin najdete na spletni straneh www.flickr.com/photos/PRimecongress.
::
V maju smo z aktivnostmi za to študijsko leto zaključili, saj se nas večina članov že pripravlja na izpitno obdobje. Tako smo v letošnjem letu gostili spomladanski mednarodni Prime kongres 2007, pripravili veliko zanimivih PRediger s predavatelji, kot so Aljoša Bagola, Vuk Cosić, Nataša Pirc Musar itn., skupaj s Študentsko sekcijo Slovenskega društva za marketing smo pripravili izobraževalno-motivacijski vikend v Kočevju itd. Sodelujemo na različnih projektih, kjer neprofitnim organizacijam nudimo komunikacijsko podporo in se tako na resničnih projektih učimo in nabiramo neprecenljive izkušnje.
Poleti pa bomo zasnovali tudi program aktivnosti in projektov za novo študijsko leto, saj se nameravamo septembra ponovno aktivno vključiti v študentsko sceno, obštudijsko izobraževanje, poskrbeti za osebnostno in poklicno nadgradnjo članov z različnimi gosti na predavanjih in z novimi projekti. Obetajo se prenovljene PRedigre, PR kofiji, jesenski Prime posvet v Barceloni, bolj pogosti in nadvse eksPResivni žuri ter še veliko več.
PRidruži se nam!
Prav vsak [tudi če pavziraš ali ponavljaš letnik], ki ga zanima komuniciranje in se želi na tem področju izpopolniti, je dobrodošel, saj nove člane vpisujemo tekom celega leta. Predhodno znanje ni potrebno, ker boš najbolj pomembne stvari kmalu izvedel na PRedigrah in drugih srečanjih. Pomembno je, da si se pripravljen učiti in da imaš rad izzive.
Več informacij najdeš na www.mojPiaR.net.
PRidruži se nam!
Konec drugega kola Univerzitetnega programerskega maratona
V Ljubljani, Mariboru in Kopru se je zaključilo drugo kolo študentskega tekmovanja v programiranju. Štiriurno tekmovanje je popestril tiskarski škrat, ki se je prikradel v besedilo ene izmed nalog in za trenutek pritegnil pozornost vseh sodelujočih.
Sestavljavci nalog so po zaključenem tekmovanju predstavili rešitve, sodniška ekipa pa je seštela rezultate oddanih nalog. V pripravi je bila tudi nova številka Programerskega maratonca, ki pa je zaradi tehničnih težav niso mogli natisniti isti dan. Druga izdaja Maratonca tako ostaja elektronska in si jo lahko ogledate na spletnem naslovu http://www.upm.si/maratonc/maratonc-02.pdf. Omenjene tehnične težave tako puščajo grenak priokus sicer solidno izpeljanemu tekmovanju.
Zmagovalci drugega kola s petimi rešenimi nalogami ostajajo člani ekipe RAM (Mitja Trampuš, Ruben Sipos, Aljaž Kosmerl), drugo mesto zaseda ekipa Gobe (v zasedbi Matej Pintar, Blaž Hafnar in Boris Stržinar), tretje mesto pa je z uspešno rešenimi štirimi nalogami ohranila ekipa Undefined, ki jo sestavljajo Tomaž Hočevar, Gašper Zadnik in Matjaž Gomilšek.
Nekaj težav je tekmovalcem povzročila naloga Stonoga, kjer so odkrili napako v generatorju vhodnih podatkov. S to nalogo je ekipa RAM ohranila svoje prvo mesto, saj je bila to tudi njena peta pravilno rešena naloga. Sodniška ekipa je bila vidno zadovoljna, ker je mnogim ekipam uspelo rešiti kar po štiri naloge. Verjetno je k temu pripomoglo tudi predavanje Janeza Branka z Inštituta Jožef Štefan, ki je tekmovalcem pokazal kar nekaj uporabnih načinov za reševanje nalog.
Ogrevanja je nepreklicno konec. Tekmovalci smejo na poletni počitek, pravi boj za visoka mesta, ki vodijo v finale, pa jih čaka jeseni. Tretje in hkrati tudi zadnje kolo pred finalnim bo na sporedu septembra in pričakovati je še bolj tekmovalno vzdušje, saj se v finale uvrsti le 20 najboljših ekip.
Več informacij o Univerzitetnem programerskem maratonu najdete na spletnem portalu z naslovom www.upm.si.
Ko se načne zaupanje
Oba prideta k meni. Nista v dobrem stanju. Med njima je začutiti napetost. Dušan prvi začne pripovedovati: “Utrujen po napornem delovnem dnevu se usedem za računalnik, da preverim elektronsko pošto. Imam poln predal. Dolgo traja, da vse preberem. Nekaterih smešnic se mi sploh ni dalo odpreti. Obiščem nekaj mojih priljubljenih strani. Po nesreči namesto na “priljubljene” pritisnem na ikono “zgodovina”.
Zanimivo, nikoli nisem preverjal zgodovine. Preletim seznam in naletim na kar nekaj “zanimivih” naslovov strani. Porn gor, porn dol, hot, sexy se je kar bleščalo pred mojimi očmi. Hm … moja draga se je očitno malo igrala … In ravno ko sem želel preklopiti na mojo športno stran, mojo pozornost pritegne neka chat stran. Kliknem gor in ugotovim, da je to klepetalnica za iskalce spolnih užitkov. Kri mi butne v glavo. Srce mi zaigra. Skozi glavo mi švigne misel: “Ali išče koga drugega?” Na hitro preletim stran in ugotovim, da bi se moral registrirati, če bi hotel o tej strani izvedeti več. Nek hudič mi ni dal miru, moral sem se registrirati. Ugotovim, da nisem več utrujen. Ravno nasprotno, po žilah mi tako hitro šiba kri, da imam občutek, da me bo razneslo. Roke se mi kar tresejo, ko se z miško sprehajam po nepoznani strani, na katero sem se ravnokar registriral. Rad bi odnehal, a ne morem. Zanima me, ali je prijavljena tudi ona. Pritisnem na gumb iskanje in odtipkam vzdevek, za katerega mislim, da bi ga lahko uporabila. Opis osebe ni podoben moji dragi. Uf, lažje mi je. A se spomnim še enega. Vtipkam. Dobim dva zadetka. Prvi je zelo podoben opisu moje drage. V želodcu me preseka. Ali je to res ona? Ali to počne samo iz zabave ali je kaj resnega? Milijon vprašanj mi šine v glavo. Ne poznam odgovora. Samo občutek je čuden. Mešanica gnusa, razočaranja, jeze, užaljenosti, tesnobe, vznemirjenosti, izdanosti. Hkrati si poskušam dopovedati, da to verjetno ni ona. A me hitro pahne nazaj, ko pomislim na dejstvo, da je bila stran vseeno med zgodovino. Da bi še poglobil svoj sum, pobrskam še dlje po zgodovini. Na tej strani je bila tudi pred dvema tednoma, včeraj in tudi predvčerajšnjim … V meni zavre. Zaprem stran. Se odjavim. Ne morem več gledati. Kako sem jezen nanjo. Dopisovanje z neznancem preko elektronske pošte in prikrivanje je prvi korak k nezvestobi. Takoj pomislim, da se morava pogovoriti. Ampak se hitro ustavim. Kaj pa bo rekla? Da vohunim za njo? Kako naj se o tem z njo pogovarjam? Bom počakal do jutri, ko se nekoliko pomirim. Sedaj sem preveč jezen. Morda sem preveč sumničav. Nekoliko trdneje se moram prepričati, da je to res ona. In tako sem odlašal vsak naslednji dan, iz dneva v dan bolj potrjeval, da je to res ona, a črhnil nisem niti besedice. Vse do danes. Od tega je že tri mesece. Sedaj sva pri vas, ker se je najin odnos popolnoma ohladil; ona to prvič posluša. Spolnih odnosov pa nisva imela že od takrat.”
V tem trenutku se obrnem k njej, Marjani, ki je zaprepadeno gledala vanj. Z nekoliko rdečimi ličnicami in povzdignjenimi obrvmi je zrla vanj in bila tiho. Čakala sem, kdaj bo spregovorila. Tudi sama sem bila presenečena nad dejstvom, da o tem dogodku do danes nista spregovorila. Bila je tiho. Nekaj časa smo prebili v tišini, nato sem jo prekinila z vprašanjem, ali bi kaj želela povedati. Pričela je pripovedovati: ” Ko sva bila na začetku najine veze, sem se počutila kot princeska. Sama sebi zelo privlačna, na vsakem koraku si me pohvalil, v tvojih očeh sem čutila poželenje, spolni odnosi so bili zelo pogosti in strastni. A po sedmih letih so postali dolgočasni in rutinski. Vsakič zelo podobno, hitro in nezainteresirano. Ni bilo čutiti strasti, tistega naboja, naelektrenega ozračja, kjer se je iskrilo na vse strani. Tudi ko sva imela vtroče spolne odnose, sem rada zaplavala v svoj svet domišljije in bila rada sama s seboj. Zadnje čase pa so mi te trenutki samozadovoljevanja bili veliko bolj prijetni in domači kot najini skupni. Kadarkoli sem poskušala na to opozoriti s pogovorom, si ga odklonil. Rekel si, da se ti ne ljubi o tem pogovarjati. Nekaj časa sem se še trudila vzpostaviti pravo komunikacijo med nama, vendar sem vsakič naletela na “mrzel tuš”. Sčasoma sem tudi jaz odnehala. Sem pač poiskala način, da potešim svojo spolno slo. Dejstvo, da bolj pogosto obiskujem tovrstne klepetalnice, ne pomeni da te imam manj rada, ne vem pa, kako ti to dojemaš.”
Tukaj se je ustavila. Pogledala sem njega. Nekaj časa je bil tiho. Potem je začel jokati. Jo objel in povedal, da ne ve, ali ji lahko še zaupa, da ga res ljubi. Zanj je zaupanje načeto. Verjame, da ni bilo fizičnega kontakta z drugimi osebami, ampak že dejstvo, da se je “rajcala” z drugimi cyber prijatelji, ga spravlja v obup. Vrnila mu je objem in povedala, da ji to nič ne pomeni, kvečjemu zabavo. Njega ima resnično rada, uživa pa tudi v spolnosti, kjer ni zadovoljna. Rada fantazira. In vedno ostane le pri fantazijah. Ne zmore pa teh fantazij uresničevati z njim. To ga je vidno prizadelo.
Mislim, da ga ni prepričala. Na tej točki smo se ustavili. Mislim, da je bilo izrednega pomena že to, da sta se končno pogovorila. A menim, da bosta morala še trdo delati na svojem odnosu. Delati na tem, da njun odnos postane močnejši in intimnejši kot prej. Reševanje tako načetega partnerskega odnosa vključuje dolgotrajno, počasno vnovično vzpostavljanje zaupanja, kamor sodi tudi prekinitev vseh stikov z internetnimi prijatelji. Najpomembnejše od vsega se mi zdi izboljšanje komunikacije. Če se tega ne naučita, ne bosta znala nadaljevati odnosa. Brez kakovostne komunikacije med partnerjema ni dobrega odnosa, ki bo za oba zadovoljujoč. Držati stvari v sebi, dokler skoraj ni prepozno, odnos razdira. Iskati odgovore na odprta vprašanja, takoj preveriti, ali so strahovi upravičeni, še preden se razvijejo v vrzel nezaupanja, sumničenja in negotovosti, ki je lahko razdiralna za odnos, je strnjeno v znanem pregovoru, da je potrebno kovati železo, dokler je vroče. To bo naše vodilo in cilj za nadaljnja srečanja. Zaželite nam srečo!