Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), med 18. in 27. julijem 2008 organizira že 10. Študentsko delovno brigado, tokrat v Občini Kozje. Mariborski študentje bodo v tem času krajanom Kozjega pomagali pri obnovi turističnih in zgodovinskih objektov ter pri ureditvi zgodovinskih pomembnih poti, da bi tako oživili naravne znamenitosti in s tem turizem, ki predstavlja eno izmed možnosti razvoja v teh krajih. Študentje želijo s svojim prostovoljnim delom pomagati krajanom demografsko ogroženih predelov in tako prevzeti del odgovornosti pri skrbi za okolje omenjenega področja. Na letošnjo delovno brigado se je prijavilo okoli 40 študentov. V okviru delovne brigade bo poskrbljeno tudi za širok spekter interesnih dejavnosti.
Teden kulture na Placu 2008
14.7.2008, je skoraj edini brezplačni kulturno-umetniški festival v Sloveniji dočakal svoj premierni večer, ki so ga obeležili plesno društvo krokar iz Metlike, gledališče Dejmo stisn’t Teater in pantomimiki. Festival je odprlo domače plesno društvo Krokar z dvema plesnima točkama, nad katerima je bilo občinstvo naravnost navdušeno, saj so plesalke z elementi sodobnega plesa skozi glasbo in gibe sporočale, da se ljudje lahko medsebojno konstruktivno povezujemo navkljub pestrosti in različnosti karakterjev. V prihodnje nas čakajo Rambo Amadeus, Elemental, Soul Fingers, Didgeriboom, Folk etc, potopisni večer, predstava ekstremnih športov in še in še …Brezplačno, seveda! Ker kultura ni zločin … ker bi moral do kulturnih in umetniških vsebin imeti dostop prav vsak prebivalec na tem planetu! Več o programu si lahko preberete na www.kudplac.si.
Poletje, glasba in zabava
Končno smo dočakali! Vroče poletje, morje, brezskrbno uživanje tudi med tednom ter veliko gole kože. Kaj je lepšega kot poletni žur, na katerem nima nobena bejba krila daljšega kot nad koleni?! Čas poletja pa je tudi čas poletnih festivalov, za katere moramo reči, da se organizatorji vsako leto bolj izkažejo in nam mladim resnično pripravijo pestro izbiro. Ker sem se odločila, da bom letošnje poletje večinoma preživela na morju, sem se odpravila že na prvi večji festival, ki se je dogajal v bližini.
Naj vam na hitro povem zanimivo zgodbico. Kot študentka zadnjega letnika sem ob koncu letošnjega študijskega leta ugotovila, da bo počasi potrebno opraviti tudi tiste najbolj zoprne izpite, ki jih vlečem že iz prvega in drugega letnika. Zato sem končno zbrala voljo in pogum ter se odpravila na inštrukcije. Bila sem zelo presenečena, ko sem ugotovila, da sem med vsemi študenti skoraj najmlajša. To mi je dalo še nekoliko dodatne motivacije, saj le nisem edina, ki sem odlašala s tem izpitom toliko časa. Med študenti je bilo opaziti nekaj zanimivih absolventov, toda moj pogled se je največkrat ustavil na čvrsti zadnjici našega lepega inštruktorja. Tako čeden je, pa še pameten povrhu vsega! Kaj več bi si lahko še želela? Prvič v življenju se mi je zgodilo, da sem bila vesela, ko me je poklical pred tablo rešiti nalogo. Teh nekaj minut sem seveda dodobra izkoristila in med pisanjem po tabli uporabila svoje čare. Čutila sem njegov pogled na svoji zadnjici, ki se je med pisanjem nežno tresla in zibala sem ter tja. Vsak dan sem z veseljem odšla na inštrukcije novemu znanju naproti, saj sem vedela, da ga bom zopet videla. Seveda nisem pozabila tudi na to, da je poletje idealen čas za nošenje globokih dekoltejev in oprijetih belih majčk, pod katerimi ni ničesar. Po zadnjem dnevu našega druženja smo se vsi skupaj odpravili na zasluženo pivo. Tipček mi je v teh treh tednih resnično prirastel k srcu in nemalokrat sem se zalotila, kako ga gledam in sanjarim o enem norem seksu z njim. Nisem bila prepričana, toda nekajkrat se mi je celo zazdelo, da me tudi on tako poželjivo opazuje. Tisto zasluženo pivo se je nekoliko zavleklo, seveda, in na koncu sva v lokalu ostala le še midva. Še dolgo časa sva se pogovarjala in se resnično ujela. Ugotovila sva tudi, da sva oba samska in da trenutno iščeva le prijateljico in prijatelja za občasne vroče igrice, ne pa tudi resne zveze. Ko sva se odpravila proti domu, sva si izmenjala telefonski številki in si obljubila, da ta pijača ni bila zadnja. Tako sva se v tem mesec u še dvakrat uspela dobiti. S takšnim človekom res ni težko postati prijatelj. Posluša te, vedno ti pomaga, je razgledan, ve vse pomembne novice, ti stoji ob strani, …, poleg vsega pa še hudičevo dobro izgleda! Najina druženja žal niso prerasla v nič več kot le prijateljstvo, čeprav sem si ga tako močno želela, vendar mi je bilo tudi to všeč. Zmenila sva se, da se bova za vikend skupaj odpravila na enega od poletnih festivalov. Takšnega vznemirjenja že dolgo časa nisem občutila. Tako zelo sem si želela, da bo sedaj pa le prišla priložnost, ko ga bom lahko strastno zalizala in ga prijela za tisto seksi ritko, ki me draži že več kot cel mesec. Stala sva pred odrom, obkrožena z množico ostalih ljudi, ki so se z vseh strani naslanjali na najini telesi. Še sreča, saj sva kmalu ostala popolnoma stisnjena drug ob drugega. Stala sem pred njim in gledala na oder, kot da ne razmišljam o ničemer drugem, ko sem začutila njegove nežne roke okoli svojega pasu. Takrat mi je postalo popolnoma jasno, da si me želi tudi on. Ostala sva objeta in se nežno zibala v zvokih glasbe. Z ritko sem se namenoma drgnila ob njega in čutila prav vsak centimeter njegovega tiča, ki je na novo zrastel v njegovih hlačah. Roke sem zavila za njegov hrbet in počasi lezla navzdol. Totalno me je zrajcalo, ko sem ga prijela za zadnjico in ga še močneje pritisnila k sebi. Nagnil se je k meni, ko tega res nisem pričakovala, in me strastno poljubil. Zavrtelo se mi je v glavi od vsega tega užitka. Počasi sem se približala njegovemu ušesu, mu zašepetala: »Bi me rad položil?« in z jezikom nežno obliznila majhen uhanček. To ga je popolnoma obnorelo, saj me je takoj trdno prijel za roko in me odpeljal iz tiste množice. Kot slepa sem mu sledila in le čakala, kam me bo odpeljal. Ko sva se nekoliko oddaljila od odra, je sedel na tla in me posadil nase. Strastno sva se lizala in z rokama raziskala prav vsak del najinih vročih teles. Dvignil je majčko in se z jezikom lotil napetih prsi, kar je sprožilo pravo poplavo med mojimi nogami. Še dobro, da sem se od doma odpravila v krilcu. Odpela sem njegove hlače in se takoj lotila masiranja pokončnega prijatelja. Tako zelo je bil trd, da je stal kot sveča. Dvignila sem krilo, odmaknila tanek trakec od tangic in se pogumna nasadila nanj. Zakričala sem od užitka! Še dobro, da je bila glasba tako glasna, da me ni mogel nihče slišati. Na vso moč sem se premikala navzgor in navzdol, saj sem ga želela čutiti prav od korena pa do konice. Med nabijanjem je z eno roko masiral moje prsi, z drugo pa dražil nabrekel vršiček. Vse hitreje in vse bolj naglas sem se naslajala, potem nama je skupaj prišlo. Obsedela sva na vlažni travi, popolnoma potešena. Odpravila sva se po pivo, potem pa nazaj pred oder. Poletni festivali na prostem res nudijo veliko dobrih stvari. Morda pa le ne bom cel mesec na morju. Mislim, da bi bilo vseeno bolj prijetno odpraviti se še na kakšen dober in vroč festival.
Emanuela
Kam na počitnice?
Čas za morje, potovanja in raziskovanje tujih dežel je pred nami. Prav tako je, po vsej verjetnosti, pred nami vroče poletje, ki je svoje visoke temperature pokazalo že konec maja. Kam gremo letos na počitnice? To vprašanje nam več ali manj že vsem odmeva v glavah. Če se še niste odločili, kam na dopust, smo za vas pripravili pregled plaž in nekaterih bližnjih krajev.
Bolgarija
Bolgarija postaja vedno bolj priljubljena počitniška destinacija. Od črnomorskih letovišč z zvenečimi imeni sta Slančev Bryag (Sunny Beach) in Zlati Pyasaši (Golden Sand) najbolj znana. Imata sodobno turistično infrastrukturo, povsod bleščeče hotele, diskoteke, bare, lunaparke. Tudi gostinska ponudba je zelo dobra, restavracije ponujajo hrano z vsega sveta in ne zgolj čevapčiče in ražnjiče, ki so tudi tam nacionalna jed. Črno morje si svoje ime nekako res zasluži, turkizno modrega morja tam pač ne boste našli. Najcenejši tedenski aranžmaji na osebo: Burgas – 220 EUR, Varna – 210 EUR.
Egipt
Zakaj ne bi letos odpotovali v Egipt med piramide, kjer vas bo očarala zgodovina stare egipčanske civilizacije? Lahko odpotujete na bregove Nila, morda s feluko po Nilu, s potapljači v Rdeče morje ali pa v oazo sredi puščave na obisk k Beduinom ali preživeti noč v beli puščavi. Morda v mestece Dahab, ki leži na vzhodni obali polotoka Sinaj, kamor zahajajo popotniki in potapljači; zanj ni značilen množičen turizem, kot ga srečamo v Sharm el Sheikhu ali Hurgadi. Ko imate dovolj odkrivanja zgodovine ter pokrajine, tam preprosto ležete na plažo in počivate. Za tiste, ki se raje razvajate v hotelih, bosta pravšnja Hurgada in Sharm. Egipt s svojo preteklostjo in sedanjostjo, s podeželjem in mesti, puščavo in morjem ter Nilom zmeraj preseneča in očara. Nasvet: zaradi visokih temperatur v visoki poletni sezoni je bolje to deželo obiskati pred špico ali po njej.
Najcenejši tedenski aražmaji na osebo: Hurgada – 305 EUR, Sharm El Sheikh – 345 EUR, Kairo – 350 EUR, Luxor – 350 EUR.
Tunizija
Enkratna, topla, poleti skoraj prevroča. Dežela najbolj prijaznih in nasmejanih ljudi. Počitnicam dajo poseben, nepozaben pečat. Ljudje pa še zdaleč niso vse, kar se da doživeti v njihovi državi, sedemkrat večji od Slovenije. Zanimiv je obisk Sahare, jahanje kamel ali se vožnja z džipi čez puščavske sipine, občutek življenja v puščavi in pod njo v stilu prvotnih prebivalcev Berberov, obisk medine (tržnice v starem mestnem jedru). Tedenski aranžmaji na osebo: Djerba – 230 EUR, Monastir – 220 EUR, Tunis 340 EUR.
Turčija
Turška riviera, ki se razprostira med hribovjem Taurus in Kleopatrino plažo, ima največ sončnih dni v letu; teh je več kot 300. V Turčiji najdemo raznoliko pokrajino, kilometrske peščene plaže, samotne zalive ter turkizno modro morje, ki ima prijetno temperaturo še v zgodnjih jesenskih mesecih. Najbolj turistično obiskana je Antalya. Od tam se lahko odpravite tudi na izlet v Pamukale ali do številnih antičnih mest. Kakšnih 150 kilometrov od Antalyje leži Alanya z znamenito Kleopatrino plažo. Marmaris in Bodrum sta druga počitniška kraja, ki imata veliko lepih zalivov, bogato zgodovino in razgibano nočno življenje. Če boste preživljali počitnice v Turčiji pa ne smete zamuditi obiska turških bazarjev. Očaral vas bo orient s pridihom eksotike. Tedenski aranžmaji na osebo: Antalya – 180 EUR, Bodrum – 260 EUR, Izmir – 330 EUR.
Španski otoki
Skupino Balearskih otokov sestavljajo Mallorca, Menorca in Cabrera ter Ibiza in Formentera. Na otokih vlada prijetna klima, saj imajo kar 280 sončnih dni na leto. Mallorco, najpogosteje obiskan Balearski otok, odlikujejo dolge peščene plaže, sonce, mandljevci, oljke in vinska trta. Ob ugodnih pogojih za deskanje in druge športe na vodi in pod vodo se lahko naužijete tudi zabave in pestrega nočnega življenja. Na Ibizi prevladuje eksotično vzdušje. Pokrajina je polna figovcev, rožmarina in mandljev, na obrobjih pa so prenapolnjene plaže.
Kanarske otoke vulkanskega izvora, kjer skozi vse leto vlada enakomerna temperatura, sestavlja sedem večjih otokov: Gran Canaria, Fuerteventura, Lanzarote, Teneriffa, La Palma, Gomera in Hierro. Prevladujejo turistična središča z nekoliko temnejšimi peščenimi plažami, prav vsak otok pa ponuja tudi slikovito notranjost. Najcenejši tedenski aranžmaji: Ibiza – 264 EUR, Menorca – 358 EUR, Mallorca – 198 EUR.
Lanzarote – 248 EUR, Fuertaventura – 260 EUR, Gran Canaria – 205 EUR, La Palma – 330 EUR, Tereriffa – 265 EUR.
Grčija – Grško otočje
Grčija premore več kot 9000 otokov in samo obala grške celine je dolga več kot 4000 kilometrov, tako da je izbor kraja za preživljanje počitnic lahko kar težka naloga. Kreta je največji grški otok z razvitim turizmom, predvsem na severni strani. Rodos je največji otok Dodekaneškega otočja in ima prodnate peščene plaže. Novi del mesta je center živahnega nočnega življenja s številnimi hoteli, trgovinami, pubi in klubi. Otok Santorini je eden najlepših grških otokov. Hoteli so pretežno na vhodni strani otoka, v Kamariju, zahodna stran otoka z vasico Fira na 300 metrov visoki pečini pa očara vsakogar s svojo svetovno znano belo-modro podobo in nepozabnim razgledom. Brez dvoma je to eden najlepših in najbolj romantičnih grških otokov. Krf je najbolj zeleni grški otok. Prekrivajo ga bogati nasadi južnega sadja in oliv, ki se mešajo z vonjem pinij in cipres. Na Krfu boste lahko obiskali tudi številne kulturne in arheološke znamenitosti.
Grški otoki so za poletne počitnice dober izbor. Ležijo v toplem, sončnem podnebju in prav gotovo vas bodo očarali s svojo raznovrstnostjo. Prav poseben je občutek, ko se kopaš v morju in se nad tabo dviga vulkanska stena pogorja. Domačini so gostoljubni, presenetila vas bo pestra večerna zabava ali pa sprehod v mesečini po peščenih plažah. Najcenejši tedenski aranžmaji: Krf – 230 EUR, Santorini – 300 EUR, Kos – 210 EUR, Zakyntos – 260 EUR, Rhodos – 260 EUR.
Korzika
Kristalno čisto morje, dolge peščene plaže, majhni samotni zalivi in divja skalnata obala – to je Korzika. Na Korziki živi okoli 280 tisoč ljudi, od tega skoraj polovica v glavnem mestu Ajaco na jugu otoka. Klima se zelo razlikuje med področjem hribovite notranjosti in obalo. 300 kilometrov plaž privabi veliko turistov. Najprivlačnejša področja, predvsem za potapljače, so Valinco Golf, Vigari in otočki Bruzi in Porto Vecchio ter Cap Corse na zahodni strani Korzike. Tretjina otoka je naravni park, kjer ljubitelji narave pridejo na svoj račun. Notranjost otoka privablja predvsem planince in gorske kolesarje. Na Korziko se je priporočljivo podati z avtomobilom. Po celotnem otoku je nekaj kampov, kjer je mogoče prenočiti.
Italijanska obala
Italijanska obala se razprostira ob jadranskem, jonskem, tirenskem in ligurskem morju. Na severnem delu jadranske obale so plaže posejane druga ob drugi. Najbolj znana je plaža Rimini z dolgimi peščenimi plažami in razburljivim nočnim življenjem. Na južnem delu jadranske obale, od Abruzza, kjer so številni hoteli, do konice na Leuci, kjer se združita jadransko in jonsko morje, ljudje živijo tesno povezani z morjem in turizmom. Obala ob ligurskem morju je dolga več sto kilometrov in premore veliko lepih zalivov in skalnatih zavetij. V bližini obale je nekaj manjših otočkov, ki privabljajo predvsem potapljače. Tirenska obala je znana po čudovitih plažah in bogati zgodovini. Največ ljudi se odloča predvsem za severni del ob Toskani, za Versilio, Maremmo, področje Pise in Livorna, kjer lahko kombinira oddih z ogledi številnih bližnjih turističnih znamenitosti. Na izbiro sta vam tudi otoka Sicilija in Sardinija, kjer vas bo očarala bogata kulturna dediščina, neverjetna pokrajina in prijetne počitniške vasice. Najcenejši tedenski aranžmaji: Rimini – 350 EUR, Siciljia – 340 EUR.
Malta
Malta je primerna za tiste, ki si želijo aktivnega dopusta. Ljubitelji vodnih športov doživijo nad ali pod vodno gladino očarljiv svet, kajti otočna skupina je obdarjena z živahno tisočletno zgodovino. Malto sestavljajo trije otoki: glavni, največji po imenu Malta in še dva manjša otoka, to sta otoka Gozo in Comino. Malta je otok skrivnosti. Veliko narodov in kultur je pustilo svoje sledi na otoku – srednjeveške cerkve in angleške kolonialne zgradbe. Arabski vpliv ni opazen samo v jeziku, temveč tudi v gradbeništvu in v kulinaričnih specialitetah. Malto posebno radi obiskujejo potapljači, saj skalnata obala nudi razburljive podvodne ture, tudi v morske votline in jame. Najcenejši aranžmaji: let iz Ljubljane – 291 EUR; let iz Munchna, 14 dni – 239 EUR.
Portugalska obala
Poleti na Portugalsko privabljajo predvsem plaže na obali Algarve, na Costi Verde (zeleni obali), Costi de Prate (srebrni obali), Costi de Lizbona ter plaže na otoku Madeira in Azorih. Izjemne plaže na južnem predelu obale Algarve obiskujejo turisti iz vsega sveta. Če se želite izogniti masovnemu turizmu lahko izberete ribiške vasice, če imate raje zabavo, pa izberite hotel v mestu Faro, Portimao ali Vilamoura. Costa Verde je najbolj zeleni predel Portugalske, kjer tudi največ dežuje. Turiste tukaj očara predvsem prostrana atlantska obala in čiste plaže. Costa de Prate je zgodovinski predel dežele s samotnimi plažami. Costa de Lizbona leži pred glavnim mestom. Le nekaj kilometrov iz mesta se razprostirajo peščene plaže in ribiška mesteca. Otok Madeira, ki ga imenujejo tudi vrt Atlantika, turiste privablja skozi vse leto. Prijetne počitnice lahko preživite tudi na Azorih, kjer je na izbiro devet otokov. Najcenejši tedenski aranžmaji: Ponta Delgada (Azori) – 570 EUR, Madeira – 350 EUR, Lizbona – 280 EUR, Faro – 285 EUR.
Hrvaška
Kljub vedno večji ponudbi turističnih destinacij je za Slovence hrvaška obala še vedno ena izmed najbolj privlačnih. Ni le bližina in sorodnost jezika tisto, kar prevlada – treba pač priznati, da je Jadransko morje z številnimi otoki eno izmed lepših v svetovnem merilu. Hrvaška je dežela otokov, saj jih ima kar tisoč in vsak ima nekaj svojega, nekaj drugačnega in posebnega. Ponudba je velika.
Številne domače in tuje agencije nam nudijo vedno več možnosti za potovanja v različnih cenovnih razredih, zato ni več izgovorov, da nekatere želje ostanejo zgolj želje.
Opomba: Cene aranžmajev so iz ” last minute” ponudb. Tisti, ki morate planirati dopuste dva meseca vnaprej, bodo takšne cene težje dosegljive. Prav tako se aranžmaji razlikujejo (od dveh do štirih zvezdic); odhodi so iz različnih letališč, večinoma in Munchna. V nekaterih so zajete samo nočitve z zajtrkom, v drugih polni penzioni.
Gremo na kolo ali v bazen!
Ali ste vedeli, da imajo ljudje, ki se redno ukvarjajo s športom, manj težav z različnimi okužbami? Telesna dejavnost namreč spodbuja obrambne mehanizme, ki jih telo pri vdoru povzročiteljev bolezni najprej uporabi. V vročih poletnih dneh poskrbite za svoje telo in duha ter se sprostite z rekreacijo. Ena izmed stoterih možnosti je tudi kolesarjenje, ali morda plavanje.
Plavanje je celosten šport, ki skladno razvija in oblikuje telo. Hkrati pa je plavanje tudi športna dejavnost z najmanjšim številom stranskih učinkov, zato je primerno za vse starostne skupine. Plavanje je primerno sredstvo za preprečevanje številnih negativnih učinkov zaradi pomanjkanja telesne aktivnosti, kot posledici sodobnega načina življenja. Poznamo pa tudi več vrst oziroma številne tekmovalne športe v in na vodi, kot so tekmovalno plavanje, vaterpolo, sinhrono plavanje, triatlon, skoki v vodo, podvodni hokej, veslanje, kajak, kanu, jadranje na deski … Rekreativno plavanje predstavlja dejavnost, pri kateri se človek ob igrivem ukvarjanju telesno in duševno sprosti ter okrepi in socialno obogati. Dva pomembnejših ciljev reaktivnega plavanja sta izboljšanje kakovosti življenja človeka ter ohranjanje in izboljšanje zdravstvenega stanja človeka. Plavanje je zelo zabaven šport.
Ni pa samo plavanje tisto, kar nas lahko sprosti. Marsikoga v teh pomladnih dneh sonce zvabi na kolo in na krajše ali daljše ture kolesarjenja. Kolesarjenje je primeren način vzdrževanja kondicije, ki nam poleg gibanja omogoča tudi pristen stik z naravo, skozi katero se vozimo. Tudi kolesarjenje je primerno za vse starosti. In tako kot za plavanje tudi za kolesarjenje velja enako: če se z njim nismo nikoli resneje ukvarjali, ni za nov začetek nikoli prepozno. Hkrati pa je kolesarjenje tudi odličen način za vzdrževanje telesne teže. Kolesarjenje je poleti najprijetnejši šport, s katerim lahko poskrbite za svoje zdravje, pripomore k večji vzdržljivosti, koristi srcu in ožilju, hkrati pa povečuje moč. Redno ukvarjanje s kolesarjenjem vam bo omogočilo pot do manj stresnega in bolj zdravega življenja. Med kolesarji je veliko manj ljudi, ki trpijo za debelostjo, srčnimi boleznimi, sladkorno boleznijo in rakom, kot med tistimi, ki prisegajo na sedeče, avtomobilsko življenje. Hkrati so manj nagnjeni k psihološkim težavam, depresiji.
Mojca Polc
Zdravilne rastline
V rastlinah se pogosto skrivajo pravi zakladi. Kopriva, na primer, ki jo zagotovo poznate po listih, ki tako neprijetno opečejo, je prava zakladnica snovi, ki odnašajo strupe iz telesa in mu hkrati dajejo energijo.
Čeravno se kopriv ni prav prijetno dotikati, ljudska modrost pravi, da ta pekoča rastlina poživlja organizem. Spomnim se, ko smo bili otroci, da so nam starejši, ko smo se domov vračali opečeni s koprivami po nogah in po rokah rekli, da smo si nabrali zdravja za vse življenje.
O koprivi lahko beremo v številnih ljudskih vražah. Pogosto se je primerjala in povezovala z ljubezensko strastjo; ta namreč včasih prav tako žge s poživljajočim ognjem v srcu. Tako se je dodajala ljubezenskim napitkom in talismanom, namenjenim tistim, ki čutijo gorečo ljubezen. Že v antiki so ljudi šibali s koprivami. Pa ne zaradi zlobe. Menili so, da to pomaga proti revmatizmu, zoper tifus, ženskam pa je to pomagalo, ko jim je izostalo mesečno perilo. Poznamo pa tudi vraže iz alpskih dežel, kjer so v preteklosti vrgli nekaj vejic koprive na kuhinjsko ognjišče, kadar so videli, da se bliža nevihta. S tem so želeli preprečiti, da v hišo udari strela. V starogermanski mitologiji pa je bila kopriva simbol boga strele, ki hkrati blagoslovi in žge.
To pekočo zel, ki raste ob starih zidovih, mlakah, ob zapuščenih zemljiščih in dobro pognojenih vrtovih, so že od nekdaj jedli kot špinačo ali v juhi. Kopriva je zelo hranljiva, vsebuje vitamin C, A in K ter veliko rudnin: železa in magnezija. Ker je manj kisla od špinače, jo lahko brez nevarnosti uživajo revmatiki, bolniki s protinom in vsi, ki jih muči artritis. Je odlično poživilo za prebavne žleze v želodcu, za prebavila, jetra, trebušno slinavko in žolčnik. Seveda kuhane koprive ne pečejo. Ker je krepilna, jo priporočajo materam po porodu in slabotnim otrokom.
Koprivo štejemo med najboljša čistila za kri. Poleg tega je pomembno zdravilo za bolezni sečil, pri vnetju ledvic in ledvičnih kamnih. Spodbuja presnovo. Ker vsebuje veliko železa, odpravlja slabokrvnost ter krepi odpornost proti prehladom in revmatičnim in protinskim boleznim. Uporablja se tudi za zniževanje krvnega pritiska, zdravljenje diareje, skorbuta, jetrnih težav in težav s prostato. Zdravi slabokrvnost, utrujenost, otekline, menstrualne težave, ekceme, povečano prostato, probleme urinarnega trakta, seneni nahod in alergije. V kozmetiki pa jo uporabljajo proti prhljaju in za stimulacijo rasti las.
Iz nje lahko pripravimo tudi čaj ali grgralo, ki pomaga proti ustnim infekcijam, aftam, vnetju dlesni in angini. Ker je prek zime v telesu ostalo kar nekaj strupenih snovi, je spomladanska kura s koprivami kot hrana ali čaj nekaj imenitnega. Kopriva nam namreč dodobra očisti kri, kot smo že omenili. Ker spodbuja celično presnovo, se obnese pri obrabi hrustancev. Torej, povsem mirno lahko vsak dan pijemo čas s koprivami ali uživamo špinačo iz nje. Če vas muči revma, pa si mirno pripravite toplo kopel, kjer bo vsaj nekaj listov koprive.
Pripravite si koprive kot špinačo. Ne veste kako jo pripraviti? Za vas smo poiskali recept za njo. Sestavine: 1 kg mladih kopriv, 3 stroki česna, žlička masla, žlička kisle smetane in nariban muškatni orešček. Koprive najprej dobro operite, nato jih blanširajte. Na maslu prepražite na drobno narezan česen, ki mu dodajte odcejene na drobno sesekljane koprive. Vse skupaj kuhajte približno 5 minut. Nato posolite in dodajte muškatni orešček in smetano. In tako je jed pripravljena. Ali pa si pripravite juho s pinjolami. Za pripravo juhe, ki bo zadoščala štirim osebam, potrebujete: 1 l kokošje juhe, 250 g mladih kopriv, 80 g masla, 30 g moke, 30 ml smetane za kuhanje, 90 g pinjol, sol, poper, muškatni orešček. Koprive naprej očistite ter jih operite. Nato jih v vreli slani vodi kuhajte približno 10 minut. Med tem časom v ponvi brez dodatne maščobe prepražite pinjole. Ko so koprive kuhane, jih odcedite in zmeljite v električnem mešalniku. V posodi razpustite maslo, dodajte moko, ki jo spenite in nato zalijte z juho. Dodajte še koprive in vse to kuhajte približno 10 minut. Začinite s soljo, poprom in muškatnim oreščkom. Na koncu umešajte smetano. Poskusite, pa dober tek!
Mojca Polc
Slovenci v očeh Slovencev
Če sodimo po letošnjih odrskih projektih Zavoda Maska iz Ljubljane, prav tako kot po premierah, ki nam jih je v tej sezoni pripravila ekipa Slovenskega mladinskega gledališča in v katerih so sodelovali predvsem mladi ustvarjalci, lahko rečemo, da se slovenski gledališki sceni obeta lepa prihodnost. Zadnji projekt Maske, ki je nastal v koprodukciji z ljubljansko Dramo ter sodelovanju s Plesnim teatrom Ljubljana in Zavodom En-Knap in bil konec aprila premierno uprizorjen na Mali Drami, je namreč pokazal, da je tudi eksperimentiranje s sodobnimi gledališkimi koncepti lahko prav tako produkcijsko kakovostno, kot so to predstave, narejene po ustaljenih normah in z veliko denarja.
Slovenec Slovenca gori postavi je enourni performans, ki se na zelo dostojanstven, pa vendarle oster, način poigrava s predstavami, ki jih Slovenci imamo o nas samih. Nastal je s skupnim raziskovanjem soustvarjalcev, torej mladega avtorja in režiserja Mareta Bulca, dramaturginje Bojane Kunst, igralcev Miha Brajnika, Alje Kapun, Maše Kagao Knez, Roka Matke in Katarine Stegnar ter avtorja glasbe Bratka Bibiča, kaj naj bi bila nacionalna identiteta Slovencev, ali bolj natančno nacionalna identiteta nasploh, v času, ko se vedno bolj zapiramo v svoje svetove, ter sta potreba po skupnosti in njena vloga že zdavnaj izhlapela.
Slovenec Slovenca gori postavi je predstava, zasnovana na našem lokalnem paradoksu – slovenstvo obstaja in se razvija skozi številne skupnosti – planinska društva, pevske zbore, prostovoljne gasilske zveze in tako naprej. Blazno radi se vključujemo v različne aktivnosti in povezujemo v raznorazna združenja, pa vendarle se znotraj tega kolektivističnega duha vedno skriva hudi individualizem, hermenevtična zaprtost, kakor skupine same tako tudi vsakega posameznika v njej. Tudi do prostočasnih aktivnosti imamo povsem formalen odnos; tukaj smo, da skupaj delamo in ne, da se družimo, ni treba, da nam je lepo, saj nam Slovencem v množici ni nikoli lepo. Zato se bomo pri teh dejavnostih držali skupaj izključno za skupno stvar, osebni kontakti med posamezniki, ki bi v končni fazi tudi krepili skupino, pa so skrajno nezaželeni.
Prenosniki v pravem pomenu besede
Lanskoletni prenosni uspešnici, Asus EEE PC-ju, se je na slovenskem trgu končno pridružil HP-jev konkurenčni izdelek Mini-Note 2133, študentje pa smo tako dobili še en potencialni prenosni računalnik, ki resnično razume predpostavko “prenosnost”.
Gotovo je veliko kupcev (konkretnih) prenosnikov v zadnjih letih ugotavljalo, da le-ti niso ravno tako priročni, kot jih oglašujejo in kot bi lahko sklepali po njihovem imenu. Časi, ko smo se navduševali, da lahko s seboj odnesemo namizni računalnik v malem, so počasi že mimo in glede na to, da verjetno velika večina prenosnikov služi kracanju v Wordu in brskanju po spletu, je bil že skrajni čas, da trg ugledajo resnično prenOsni prenosni računalniki, ki nam jih ne bo odveč vlačiti s seboj in ki bodo cenovno dovolj ugodni tudi za povprečnega študenta. Dobili smo jih; lansko leto Asus-a EEE PC, ki ga pridno izboljšujejo (in dražijo), letos najmanj HP-jev Mini-Note in MSI-jev Wind, kmalu pa sledijo tudi rešitve ostalih konkurentov (Acer Aspire One, recimo), saj analitiki napovedujejo, da bo trg malih prenosnikov čez štiri leta vreden že 3 milijarde dolarjev.
HP 2133 Mini-Note, torej. Slednji miniaturnež med svojimi nedrji skriva 1,2GHz procesor podjetja VIA, 1GB delovnega pomnilnika, 120GB običajnega trdega diska, grafično kartico s 128Mb pomnilnika in 22 centimetrov širok zaslon ločljivosti 1280*800 točk. Ne manjkajo seveda tudi USB priključki, 56k modem, Bluetooth in Wlan za brezžično povezavo. Operacijski sistem je Linux, zadevica pa je težka le pičlih 1,29 kilograma. Z vse tiste, ki so jim zgornji podatki nerazumljiv mumbo-jumbo; gre za sila lahko, lično in malo napravico z dovolj velikim zaslonom, ki bo kos vsem najbolj pomembnim vsakdanjim opravilom, kazi pa jo povprečen procesor in (pre)visoka cena, 600 evrov. Šele ko bo cena na Stari celini občutno padla, ga lahko mirne volje priporočamo.
Tretja opcija v tem svežem segmentu “netbookov” oziroma “nettopov”, kot jih želi imenovati Intel, pa bo kmalu Wind, podjetja MSI. Osnovna različica le-tega bo opremljena z relativno zmogljivim in varčnim Intelovim procesorjem Atom 230 s frekvenco 1,6 GHz, 1 GB pomnilnika, trdim diskom kapacitete 80 GB in 22- oziroma 25,9-centimetrskim zaslonom ločljivosti 1.024*600 slikovnih točk. Kar se operacijskih sistemov tiče, bosta na voljo tako Linux, kot tudi Okna, na police trgovin, kjer bo imel cenovno etiketo s sprejemljivim zneskom nekje med 400 in 500 evri, pa bi naj prispel že letos poleti. Zveni in izgleda sila simpatično, skratka.
Katerega lahkotnega prenosnika izbrati? Preprosto; tistega, ki za najnižjo ceno ponuja zaslon ločljivosti najmanj 1.024*600 točk, varčen procesor (v tem trenutku je zvezda Intel Atom), najmanj 1GB pomnilnika, WLAN in čimbolj zmogljivo baterijo.
Delo v oglaševalski agenciji
Oglaševalska agencija je po Slovenskem oglaševalskem kodeksu “podjetje, ki se ukvarja s tržnim komuniciranjem in v okviru tega z oglaševanjem kot s svojo registrirano dejavnostjo za naročnika v vseh ali v posameznih delih procesa: raziskovanje, snovanje, kreacija, strategija, svetovanje, projektiranje, izvedba in proizvodnja, načrtovanje, zakup prostora in časa v medijih itd. ter s tem ustvarja svoj dohodek”. V osnovi jo sestavljajo štirje temeljni oddelki: vodenje projektov, oddelek raziskovanja in načrtovanja, kreativa in medijski oddelek.
Vodja projektov koordinira potek projekta od briefa do končne izvedbe. Brief (izhodišča) običajno obsega eno do dve strani in temeljito predstavi, kaj naročnik ponuja, kdo so njegove ciljne javnosti, katere so konkurenčne prednosti, s katerimi želi komunicirati in se z njimi diferencirati od konkurence, določa proračun, namenjen realizaciji projekta, postavljeni pa so tudi časovni roki, katerih se morata držati tako naročnik kot agencija. Dobro zastavljen in predstavljen brief vodi do odlične kreativne in izvedbene rešitve, s tem pa do kakovostne, uspešne in učinkovite komunikacijske akcije.
Po predstavljenem briefu oddelek za načrtovanje in raziskovanje v sodelovanju s preostalimi oddelki izoblikuje osnove oglaševalske strategije, ki podrobneje začrta potek izvedbe projekta. Sodelovanje (med) vsemi oddelki je nujno, saj osebe, zaposlene v posameznih oddelkih, razpolagajo z znanjem in informacijami, ki jih drugi nimajo. V tem delu se definirajo cilji komuniciranja, opredelijo ciljne javnosti, oblikujejo glavna sporočila in glede na določen proračun izberejo ustrezni komunikacijski kanali in frekvenca. Znotraj kreativnega oddelka pisci besedil (copy-writer) preoblikujejo naročnikove cilje komuniciranja v besedilne osnove, ki izražajo čim več s čim manj besedami. Oblikovalci do potankosti izoblikujejo celotno vizualno podobo celotne oglaševalske akcije in so odgovorni za njeno izvedbo. Pomemben člen so tudi t.i. DTP-jevci, ki so podpora oblikovalcem in se ukvarjajo s korekturami, tj. vnašanjem oblikovnih in tekstovnih korektur ter pripravo končnih del za tisk.
Medijski oddelek oblikuje medijske načrte in poskrbi za zakup medijskega prostora, pri tem pa upošteva, da oglasna sporočila dosežejo ciljno publiko ob pravem času, z dovolj veliko frekvenco in s čim manj stroški. Osebe, zaposlene v medijskem oddelku, morajo neprestano spremljati spremembe na trgu medijev in vrednotiti podatke o njih, saj jim to omogoča ocenjevanje stroškov oglasnega prostora, njihovo branost ter opaznost in strukturo občinstva glede na posamezni medij. Sposobni morajo biti tudi za pogajanje z lastniki oz. tržniki medijev, saj jim le-to lahko prinaša velike popuste pri zakupu oglasnega prostora.
Delo v agenciji je raznoliko, dinamično, prežeto s stresom in pogosto zahteva določena odrekanja, a tistemu, ki resnično uživa v tem poslu, to predstavlja le še en izziv več.
Nada Savković
članica Študentske sekcije Slovenskega društva za odnose z javnostmi
www.mojpiar.com
PRidruži se nam!
Prav vsak [tudi če pavziraš ali ponavljaš letnik], ki ga zanima komuniciranje in se želi na tem področju izpopolniti, je dobrodošel, saj nove člane vpisujemo tekom celega leta. Predhodno znanje ni potrebno, ker boš najbolj pomembne stvari kmalu izvedel na PRedigrah in drugih srečanjih.
Več informacij najdeš na http://www.mojpiar.com. PReveri!
Srečen biti
Ljudje hrepenimo po sreči in zadovoljstvu vsakodnevno. Ko nas “doleti” pa se vprašamo, kako dolgo bo trajalo in kdo lahko spremeni to srečo. Vnaprej nas je nečesa strah in pozabimo užiti tisti trenutek.
Zadnje čase se počutim prav posebno srečno. Ne spomnim se natanko, kdaj sem se nazadnje počutila tako spokojno in zadovoljno. Sreča in zadovoljstvo, ki ju čutim, sta povezana z izpolnitvijo nekaterih mojih želja, ki so zame bile zelo pomembne. Ko pa je človek srečen, to seveda tudi pokaže. Reakcije drugih ljudi na moje vedenje, ki odraža srečo, pa je bilo različno. Nekateri so se veselili z mano, spet drugi so bili nevoščljivi. Včasih se je pogovor o sreči kar prehitro končal, saj ljudje niso vedeli, kaj naj bi o tem na dolgo in široko govorili. Nemalokrat se mi je celo zgodilo, da so me nekateri želeli “obvarovati” pred pretiranimi srečnimi čustvi, da se ne bi kaj zalomilo.
Vsak je svoje sreče kovač, pravi pregovor, ki nas želi opozoriti, da smo predvsem sami odgovorni za uresničitev svojih želja in s tem tudi za svojo srečo. Srečo namreč ponavadi doživimo takrat, ko mislimo, da smo zadovoljili neko svojo pomembno željo. Žal nemalokrat ljudje verjamemo, da so drugi zadolženi za to, da nas osrečujejo; torej, da nas sreča doleti oz. da nam jo prinese nekdo drugi. To bi res bilo krasno in lepo. Nekdo bi imel srečo privezano na vrvici, okoli bi hodil in bi jo raznašal, mi bi samo sedeli in čakali, da pride do nas in nas osreči. Žal ali na srečo temu ni tako.
Za srečo se je potrebno aktivirati, ne pasivno čakati. In potem, ko nekaj izpolniš, tudi iskreno čutiti srečo ob tem. A žal tudi takrat, ko čutimo srečo, velja, da se je treba pred njo obvarovati. Velikokrat verjamemo v magijo, da če bomo preveč srečni in bomo to tudi preveč pokazali, nas lahko doleti resnična nesreča. Strah nas je čutiti srečo tudi takrat, ko dosežemo nekaj, kar smo si dolgo želeli in nam zelo veliko pomeni. Če to počnemo, potem imamo na razpolago celo paleto neprijetnih občutkov, ki so bolj varni in katere je dovoljeno čutiti. Torej, če smo ravnokar pridobili sanjsko zaposlitev, nekaj, o čemer smo sanjali že dolga leta, pa to ni bilo dosegljivo, si ne upamo biti srečni, da se ne bi kaj “sfižilo”. Takoj začnemo razmišljati, kaj je lahko vse narobe na tem delovnem mestu in kaj vse lahko gre po zlu ter se s tem nekako “obvarujemo” pred tem, da gre resnično kaj po zlu. Žal tudi tukaj ni nobene magije.
Tako sem ljudem, ki so me želeli “obvarovati” pred nesrečo, ki me lahko doleti, ker sem zdaj preveč srečna, kar hitro zabičala, naj pustijo moje veselje pri miru. Prikrajšati samo sebe za tako prijetne občutke, ki me naredijo tako sproščeno, lahkotno, nasmejano, razigrano, se mi pa res zdi najslabše, kar lahko človek sam sebi stori. Zato se nisem pustila in sem uživala in še uživam v svoji sreči kolikor želim. Točno vem, da ta sreča ne bo trajala večno. Točno vem, da se bo spet pojavila nova želja, ki jo bom želela izpolniti in bo moja sreča porušena, a nič zato. Želim uživati tukaj in zdaj, ta trenutek, ki me opozarja, kaj sem zase naredila. Seveda si ljudje želimo, da bi sreča trajala v nedogled. A žal smo tako naravnani, da srečo čutimo nekaj časa, potem pa se pojavijo nove želje in nove poti. In prav je tako. Razvijamo se naprej.
Prijetna čustva so zelo pomembna za vzpostavljanje ravnotežja v življenju in ljudje, ki čutijo srečo ter zadovoljstvo, živijo dlje in so manj bolni. Po drugi strani torej družba lahko zelo vpliva na naš odnos do sreče. Naša sreča pa je odvisna od nas in od izpolnitve naših želja. Prav zaradi tega, ker je morda v nekaterih trenutkih odgovornost prevelika in čutimo, da ji ne bomo kos, je lažje vse prenesti na druge ali na magijo in malo preložiti breme odgovornosti na druge.
Zato, dragi moji, junij je tukaj. Še en dolg in naporen junij, poln izpitnih rokov in stresa, takih in drugačnih obveznosti, ki jih je potrebno dokončati. Potem pa zaslužen, upam da dolg, dopust. Če boste dosegli svoje cilje, boste verjetno srečni. Letos pa še prav posebej izrazite svojo srečo, ker vam bo to le dodatno oplemenitilo počitnice. Jaz sem že izklopila možgane na “off”. Uživam v sadovih svojega truda in se ne bojim prihodnosti. Vem, da se jutri lahko zgodi marsikaj, a vem tudi to, da ne zato, ker se jaz sedaj počutim srečno. Uživajte zaslužene počitnice in dovolite si biti srečni, pa se beremo spet septembra.