V šolskem letu 2006/07 je bilo v Sloveniji 81 dijaških in študentskih domov ter zasebnih pravnih oseb, registriranih za dejavnost študentskih domov. V njih je bilo nastanjenih 18 441 oseb. V šolskem letu 2006/07 je bilo v Sloveniji 41 dijaških domov – v njih pa je prebivalo 5 530 dijakov, 1 394 študentov in 36 učencev – in 40 študentskih domov (javnih in zasebnih) ali zasebnih pravnih oseb, registriranih za dejavnost študentskih domov – ti pa so nudili nastanitev 11 481 študentom. Od leta 1990 se je število dijaških domov zmanjšalo za več kot 10. Prav tako se je zmanjšalo število dijakov in drugih, ki bivajo v dijaških domovih. Pri študentskih domovih pa so bile razmere ravno obrnjene, saj se je njihovo število v zadnjih 15 letih že skoraj podvojilo. Ker se število študentov v zadnjem času povečuje, je dandanes temu ustrezno večje tudi število tistih študentov, ki so nastanjenih v študentskih domovih, in sicer jih je bilo v opazovanem šolskem letu že čez 12 000. V šolskem letu 2006/07 je bilo v dijaških in študentskih domovih ali pri zasebnih pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, nastanjenih 17,5 odstotka vseh rednih študentov (višješolskih in visokošolskih dodiplomskih), vključno z absolventi. To je za eno odstotno točko več kot v lanskem letu, a precej manj kot leta 1995/96, ko je v študentskih (in dijaških) domovih prebivala dobra četrtina, še desetletje pred tem pa kar 35% vseh rednih študentov višješolskega in visokošolskega dodiplomskega študija.
Vir: Statistični urad RS
V šolskem letu 2006/07 je bilo v domovih nastanjenih 17,5 % rednih študentov
Interpelacija?
V opoziciji so kritični do sprejetih in napovedanih šolskih sprememb in zaradi neustreznega socialnega dialoga. V LDS razmišljajo celo, da bi jeseni zoper ministra Zupana vložili interpelacijo. Glede na očitke treh opozicijskih poslancev na MVZT poudarjajo, da je bila Resolucija nacionalnega programa visokega šolstva 2007 – 2010 z visokošolskimi partnerji usklajena 15. januarja 2007. Temu visokošolski partnerji niso oporekali ne pred, ne ob sprejetju Resolucije na vladi konec maja letos. Vlada RS je Resolucijo poslala v obravnavo Državnemu zboru. Parlamentarni Odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj je Resolucijo obravnaval že na julijski seji in bo obravnavo nadaljeval na septembrski seji. Glede napovedane morebitne interpelacije pa je ministrstvo presenečeno, da jo LDS pogojuje z umikom Resolucije.
Slovenija bogatejša za Youth Hostel v Bohinju
V Bohinju so namreč v petek, 20. julija 2007, odprli 31. Youth Hostel v Sloveniji, ki se imenuje “Youth Hostel Pod Voglom”. Youth Hostel je s svojimi 118 posteljami največji v Sloveniji in bo obratoval 12 mesecev v letu. Poleg ponudbe cenovno ugodnih namestitev za mlade in tiste starejše, ki jim je v krvi tak način potovanja, ponuja Youth Hostel Pod Voglom tudi široko paleto športnih programov, od adrenalinskega parka, do izposoje koles, čolnov in organizacije aktivnosti na vodi (rafting, kanyoning, hidrospeed,…). Youth Hostel Pod Voglom se nahaja v neposredni bližini Bohinjskega jezera, v vročih poletnih dneh pa ponuja prijetno osvežitev v kristalno čisti vodi, le nekaj deset metrov stran. V Youth Hostlu so tako sobe s skupnimi ležišči za tiste s plitvejšimi žepi, kot tudi kvalitetne 2, 3 in 4 – posteljne sobe z lastnimi sanitarijami, primerne za pare in mlade družine, z njim pa so zaokrožili ponudbo na Gorenjskem, kjer je v treh Youth Hostlih (Kranjska Gora, Bled in Bohinj) preko 200 ležišč.
ŠVIC
Klub študentov občine Trebnje je letos organiziral tradicionalni peti študentski vikend inteligence in cvička – ŠVIC. Prireditev, ki se je odvila 20. in 21. julija 2007 na Turistični kmetiji Obolnar se tako imenuje, ker traja ves vikend. Namenjena je predvsem študentom, ki jih povezujejo z inteligenco in seveda promocia cvička, ki uspeva v tamkajšnjem okolišu. Programsko je bil ŠVIC razdeljen na dva dela. V dnevnem delu so se odvili turnirji v malem nogometu, košarki in odbojki na mivki. Poleg tega pa je na prizorišču potekal pester spremljevalni program, body painting, družabne igre (tarok, poker), plesanje salse, delavnice s San Sebastijanom, turnir v ročnem nogometu, frizerska delavnica, delavnica samoobrambe.
Nina in trdota
Našo ljubo deželico je zajel vročinski val. Cele dni samo poležujem in sploh ne vem, kam naj se dam, da mi bo manj vroče. Zjutraj spijem kavo in si privoščim obilen sadni zajtrk, nato pa tekom dneva pojem le še nekaj zelenjave in popijem pet litrov vode. Pravijo, da je zdravo piti velike količine vode v takšni vročini, toda včasih pomislim tudi na to, da pretiravanje najbrž lahko tudi škodi. Ne vem, ves čas čakam le še tistih nekaj dni zasluženega dopusta, ki ga bom preživela v senci dreves ob obali. Da pa nam, ženskam, ni preveč dolgčas tak čas, trgovci poskrbijo s poletnimi razprodajami. In tako sem se prejšnji teden celo uspela dogovorit s prijateljico Nino, da greva skupaj malo v lov za kakšno seksi poletno cunjico. Seveda šele ob šesti uri zvečer, ko se najhujša vročina vsaj malo poleže. Joj kaj bi dala, da bi moja stara kripa premogla klimo v takšnih dneh! Odpeljali sva se v večji nakupovalni center, kjer kar mrgoli trgovin in butikov. Najprej pa sva se po naporni vožnji seveda morali osvežiti v prvem lokalu, ki sva ga zagledali. Nina je bila danes nenavadno zgovorna, pa tudi veliko bolj privlačna na pogled kot ponavadi. Ali pa se samo meni tako zdi, ne vem. V približno enem mesecu, kar se nisva videli, je spremenila svojo frizuro in dobila novega tipa. Najbrž je zato začela posvečati malo več pozornosti svojemu izgledu. Izoblikovala je svojo postavo in se prav lepo naličila…
Ah, te moje blodnje in fantazije… Vročina mi res udarja v glavo. Čez dobre pol ure sva že veselo nakupovali in že po obisku treh trgovin nosili vsaka po dve vreči oblek v rokah. Smejali sva se, se zabavali in se delali norce iz moških, ki so kot krotki kužki hodili za svojimi dragimi po butikih, na blagajni pa so še morali izvleči denarnico. Tega sama nikoli ne bi hotela. Raje grem v šoping trikrat na leto, vendar s svojim prihranjenim denarjem. Res sva se imeli dobro. Prav prijala mi je njena družba, njen smeh in njeni nenamerni dotiki. Zavijeva v trgovino s kopalkami in spodnjim perilom. Res imajo lepe stvari, zato si vsaka nabereva po tri kopalke, tri modrce in pet tangic in se zapreva v kabine za pomerjanje. Kot dve najstnici se hihitava, ko samo v tangicah skačeva iz ene kabine v drugo, da si druga drugo ogledava. Končno le pridem na eno pametno idejo. Pograbim vse svoje stvari in jih odnesem v njeno kabino. Malo se bova morali stiskati, a vsaj ne bova več potrebovali goli skakati sredi trgovine. Pomaga mi zavezati bikinke, jaz pa njej obleči modrček. Ugotoviva, da so najine prsi podobne oblike in velikosti. “Ali so tudi enako trde?”, iznenada vpraša in me totalno šokira. “Nimam pojma, kako trde so tvoje, vem samo, da so moje danes ful nekej napete.”, še doda in že pomislim, da bo počasi čas da zapustiva kabino. “Ammm… ne vem… najbrž so…”, komaj izdahnem, ko se Nina spravi na kolena in nežno poljubi moje prsi, ki kipijo iz modrčka. Ne dojemam, kaj se dogaja, kaj ji je danes. Nikoli ni niti omenila, da želi poskusiti kaj takšnega. Pa še sredi nabito polne trgovine sva! Misel na to me po svoje vzburi in začutim, da se mi muca začenja vlažiti. Šit! Dvigne se in me nežno poljubi. Vrnem ji ga, še bolj strastnega in poželjivega. Sploh več ne vem, kaj se dogaja okoli mene, le prepustim se dogajanju in uživam v trenutku. Sleče mi zgornji del kopalk in z jezikom nežno polzi vse od mojega vratu pa do popka. Ko grizlja moje potrebne bradavičke, zaprem oči in se ji vsa predam. Še zdaj ne morem verjeti, da me je ženska tako noro vzburila. In to samo s poljubljanjem in dotiki. Z roko nežno spolzi pod moje hlačke in poboža razgreto pohotnico. Zaječim od užitka, po telesu čutim kurjo kožo, vsa se naježim. Pustim ji, da me sleče in se je loti z jezikom. Tako zelo mi prija, da ne morem ostati tiho. Nekaj časa se še poskušam zadrževati, toda ko mi začne prihajati, na ves glas kričim, dokler me ne zalijejo sokovi naslade in užitka. Uf, kako sem potrebovala nekaj takšne sprostitve. Zdi se mi, da se takoj dobila novo voljo do življenja. Trgovina se je na srečo že počasi zapirala, zato so ljudje veličoma že odšli. Bilo mi je vseeno. Sedaj sem jaz na vrsti. Moram ji vrniti vse te užitke, ki mi jih je dala danes. Slečem jo, jo pobožam po mednožju in se z jezikom lotim njenih napetih pokončnih bradavičk. Vanjo najprej porinem en prst. Slišim, da ji prija, toda vem, da ji ni dovolj. Ko dodam še enega, začne ječati. Aha, to bo pravo. Ko se spustim nižje in se z jezikom lotim še njenega ščegetavčka, ne traja dolgo, ko zaprede kot mucek in se mi zvije v naročje. Zajaha me, da potrebnici začutita druga drugo, nato pa se počasi oblečeva in se odpraviva domov. V kabini me še nežno poljubi. Zelo mi je bilo lepo z njo. Ker naju prodajalki prav čudno gledata, se zasmejim in rečem: “Mislim, da so enako trde.” Hehe. Med hihitanjem odhitiva iz trgovine. Šoping je bil popoln. Nakupila sem namreč dve vreči oblek in prav nič utrujena nisem bila.
Emanuela
Študentska delovna brigada
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) bo med 20. in 29. julijem 2007 organizirala že 9. Študentsko delovno brigado, tokrat v Krajevni skupnosti Kotlje, natančneje v kraju Obretanovo, na Ravnah na Koroškem. Mariborski študenti bodo krajanom Kotelj pomagali pri obnovi turističnih in zgodovinskih poti ter objektov. Pomagali bodo tudi pri prenovi muzeja, barvanju mostov in Forma vive, da bi tako oživili naravne znamenitosti in s tem turizem, ki predstavlja edino možnost razvoja v teh krajih. Študentje želijo s svojim prostovoljnim delom pomagati krajanom demografsko ogroženih predelov in tako prevzeti del odgovornosti pri skrbi za okolje omenjenega področja. Na letošnjo delovno brigado se je prijavilo 31 študentov.
Slovenija v Evropi, v Sloveniji pa svet
Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije Koper in Znanstveno-raziskovalno središče Koper sta sredi julija 2007 štirinajstič zapored izvedla Poletne tečaje slovenskega jezika na Slovenski obali in študentom, tujim raziskovalcem, prevajalcem, poslovnežem ter drugim gostom iz zamejstva in tujine ponudila priložnost, da bolje spoznajo Slovenijo, njeno kulturo in jezik ter obenem prijetno preživijo dva počitniška tedna v mediteranskem okolju mesta Koper. Letošnji klic “Halo, tukaj slovenski Mediteran!” je bil namenjen 57-im udeležencem iz 16-ih držav vsega sveta, katerih zanimanje za slovenski jezik in prostor vsako leto dokazuje, da sta le-ta bogata in zanimiva in da se bosta še naprej uveljavljala tako v evropskem kot svetovnem merilu. V okviru vodilne teme “Slovanske identitete”, ki je povezovala dopoldanske lektorate s pestrim spremljevalnim programom, se je pod strokovnim vodstvom usposobljenih lektorjev udeležencem približalo pretekli in sodobni svet slovanskih kultur in jezikov ter njihovo vključevanje v evropske in svetovne združitvene procese, pretežni del programa (na ekskurzijah kot že tradicionalnih delavnicah in odprtih večerih z gosti) pa je bil posvečen slovenskim obmejnim prostorom, kjer je bilo skozi zgodovino vse do današnjih dni značilno prepletanje različnih kultur in jezikov.
Brezplačna nočitev v Bruslju za 20 letne popotnike
Popotniško združenje Slovenije, ki je del mednarodne družine organizacij in ki v svojih državah skrbijo za razvoj mladinskih prenočišč obvešča, da ena izmed organizacij v tej družini, belgijska LAJ (Les Auberges de Jeunesse), ponuja imetnikom izkaznice Hostelling International prav posebno darilo. Youth Hostel Jacques Brel v Bruslju bo namreč 20. avgusta letos praznoval svoj 20. rojstni dan. Vsem članom, ki so stari 20 let (rojeni leta 1987), toliko je star tudi Youth Hostel, ob tem jubileju podarja nočitev iz 20. na 21. avgust, vse do zapolnitve kapacitet (173 ležišč). Vse, kar morate storiti je, da pošljete sporočilo na elektronski naslov brussels.brel@laj.be in v vrstico zadeva vpišete “Anniversaire”. V kolikor boste sporočilo pravočasno poslali, Vas bodo obvestili, da ste eden izmed srečnežev, v Youth Hostlu pa bodo le preverili Vašo letnico rojstva in če bo le-ta 1987, potem boste njihovi gostje z 20. na 21. avgust.
Master v Nemčiji
Fundacija Beatrice in Rochus Mummert iz Nemčije nudi v sodelovanju z Nemško akademsko službo za izmenjavo študentom iz Slovenije možnost, da na visoki šoli v Aachnu ali na Univerzi v Kölnu končajo 1 do 2 leti trajajoč master študijski program in pridobijo naziv Master. Štipendisti opravljajo prakso v različnih nemških podjetjih, tako da se praksa in znanost dopolnjujeta.Vse informacije in prijavni obrazci so na voljo na spletni strani www.daad.de, pri lektorjih za nemški jezik na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru ter na Veleposlaništvu ZRN v Ljubljani.
Mednarodne izmenjave študentov
V Pretorski palači v Kopru so slavnostno zaključili tretjo mednarodno poletno šolo UP Fakultete za management Koper ‘Faculty of Management Summer School 2007’. Udeleženci šole so iz rok prof. dr. Egona Žižmonda, dekana UP Fakultete za management Koper, prejeli potrdilo o udeležbi, študente, profesorje in ostale goste pa sta nagovorila tudi izr. prof. dr. Lucija Čok, znanstvena svetnica, rektorica Univerze na Primorskem, in dr. Primož Pristovšek, direktor Direktorata za znanost in visoko šolstvo. Letos je v šoli sodelovalo 62 dodiplomskih in podiplomskih študentov, od tega 23 tujcev, ki so v Koper prišli iz Albanije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Francije, Makedonije, Poljske, Romunije, Srbije, Črne Gore in Turčije. V pedagoški proces je bilo vključenih 8 predavateljev iz Slovenije in 12 gostujočih predavateljev, ki so prišli iz Avstralije, Belgije, Bolgarije, Hrvaške, Nemčije, Velike Britanije, Italije, Poljske, Finske, ZDA in Slovenije.