Transplantacija organov in tkiv po smrti

Z darovanim organom po smrti lahko povrnemo zdravje ali celo rešimo življenje drugemu človeku. Darovanje organov in tkiv po smrti je torej odločitev, za katero bi bilo prav, da bi o njej razmišljali že sedaj, saj se vsak človek za časa življenja lahko odloči o darovanju in to odločitev izrazi pisno kot “oporoko” na posebej pripravljenem obrazcu ali jo pove svojcem.

Kdo je lahko darovalec?
Darovalec je lahko vsakdo, pomembno pa je, da je zdrav, ni nosilec infekcijskih in še posebej ne virusnih bolezni (na primer virusa HIV, hepatitisa B in C) oziroma da nima malignega obolenja, ki bi se lahko razširilo tudi na prejemnika. Za darovanje organov po svoji smrti se lahko odloči tudi mladoletna oseba, vendar šele po dopolnjenem 15. letu starosti. Če se človek za časa svojega življenja ni opredelil za darovanje svojih organov po smrti, se njegove organe lahko odvzame, če temu ne nasprotujejo njegovi najbližji.

Pri mrtvem darovalcu lahko dele telesa zdravniki odvzamejo šele takrat, ko je po vseh predpisih ugotovljena smrt. Sodobna medicina je kot smrt posameznika sprejela možgansko smrt, t.j. dokončno odpoved delovanja celotnih možganov. Takšno odločitev so sprejele tudi vse velike veroizpovedi sodobnega sveta. Ker je za uspešno presaditev organov ključnega pomena njihova zadostna prekrvavljenost, je treba po smrti darovalca čim prej urediti vse pogoje za odvzem organov. Prav zato je tako pomembno, da se človek za darovanje svojih organov opredeli, ko je še živ, saj je na ta način prihranjen dragoceni čas, ki bo drugemu človeku poklonil življenje.

Kriminal, povezan z transplantacijo organov in tkiv
Zdravljenje s presajanjem organov in tkiv je pri nekaterih bolezenskih stanjih edino, kar bolniku še lahko pomaga. Kandidatov za tovrstno zdravljenje pa je vedno mnogo več, kot je na razpolago organov. Zato je po svetu razpredena kriminalna dejavnost, ki na črnem trgu posreduje organe umrlih, pri čemer izkorišča socialno stisko revnih in jim za sorazmerno majhno plačilo odvzame organ ali v ta namen celo ugrablja otroke. V državah z urejeno zakonodajo, urejenim zdravstvenim sistemom in ozaveščenim prebivalstvom se kriminalna dejavnost ne more razmahniti. 

Kako lahko postanem darovalec?
Vsakdo, ki želi postati darovalec, lahko svojo odločitev izrazi pri pooblaščeni osebi na prijavnih mestih v zdravstvenem domu (seznam vseh prijavnih mest lahko najdete na spletnem naslovu http://www.slovenija-transplant.si/fileadmin/Dokumenti/seznam_pooblascenih_organizacij.doc), nekaterih lekarnah, na območni enoti Rdečega križa ali na Karitasu. Tam izpolni poseben obrazec, pristopno izjavo, pooblaščena oseba preveri identiteto darovalca in jo s podpisom potrdi. Izjavo pošlje v priporočeni pošiljki na Slovenija-transplant.

Darovalec ima vso moralno pravico, da svojo prvotno odločitev o posmrtnem darovanju organov tudi prekliče.

Volja posameznika, da po svoji smrti daruje svoje organe za potrebe zdravljenja s presaditvijo, je nevidno zapisana tudi na kartici zdravstvenega zavarovanja. Opredelitev posameznika se v ustrezno zaščiteno bazo podatkov pri ZZZS zapiše v Slovenija-transplantu na osnovi izpolnjene pristopne izjave. Podatki o opredeljenosti za darovanje, ki so shranjeni na kartici zdravstvenega zavarovanja, so dostopni izključno zdravniku transplantacijskemu koordinatorju, ki je v  vsaki bolnišnici odgovoren za področje darovanja po smrti. Zapis na zdravstveni kartici se lahko odčita po smrti posameznika s posebnim računalniškim programom le z uporabo za to določene profesionalne kartice.

Nekaj dejstev o darovanju organov in tkiv po smrti
Po smrti lahko od darovalca odvzamemo za presaditev naslednje organe: ledvici, srce, pljuča, trebušno slinavko in tanko črevo. Od tkiv pa pridejo v poštev: roženici, kosti, sklepi, vezi, koža, srčne zaklopke in žile.

Odvzem organov ali tkiv ni vedno preprost. Tkiva, kot so roženica, kosti ali koža, lahko odvzamemo tudi nekaj ur po smrti, ko v organizmu ni več pretoka krvi. Drugače pa je z organi, kot so ledvici, jetra, srce, pljuča, trebušna slinavka … Ti lahko pravilno delujejo v novem lastniku le, če so bili do odvzema še dobro prekrvljeni.

Izbira prejemnika organov in tkiv ni prepuščena naključju. Pridobljenega organa tudi ne moremo vsaditi kateremukoli bolniku. Za presaditev srca, jeter in pljuč je potrebna le skladnost krvne skupine in velikosti organa, za presaditev ledvic pa je potrebna tudi velika tkivna skladnost med darovalcem in prejemnikom. Za ledvici se tako med odvzemom velikokrat šele izbira prejemnike, saj preiskave tkivne skladnosti trajajo dlje časa. Za presajanje tkiv mrtvih darovalcev te omejitve večinoma ne veljajo. Vsi bolniki, ki čakajo na presaditev, so vodeni na čakalnem spisku.

V Sloveniji smo je bilo od 1. januarja  do 30. septembra 2006 presajenih 49 organov  mrtvih darovalcev, in sicer 37 ledvic, 4 srca in 8 jeter.

Veronika Žagar

Društvo študentov invalidov organizira mednarodno izmenjavo z naslovom »Creative disability«, ki bo med 2. in 11. julijem 2007 potekala v Dijaškem domu Črnomelj. Projekt je finančno podprl Zavod MOVIT preko programa Mladina, programa Evropske komisije za izobraževanje in kulturo. Društvo je nevladno in neprofitno združenje študentov z različnimi vrstami in stopnjami invalidnosti ter trajno bolnih študentov. Namen društva je zagovarjanje interesov, pravic in posebnih potreb študentov invalidov ter izvajanje programov, ki prispevajo k izboljšanju študijskih in bivalnih razmer invalidnih študentov in mladih diplomantov. Letošnje izmenjave se bo udeležilo 36 mladih z različnimi oblikami invalidnosti, iz Albanije, Belgije, Estonije, Hrvaške, Srbije in Slovenije. Ker imajo udeleženci različne potrebe, saj so nekateri gibalno ovirani, slepi ali slabovidni ter naglušni, bomo skušali doseči, da bi udeleženci na izmenjavi spoznali, kako izkoristiti svoje prednosti, da bi pomagali drug drugemu.

Tudi vi lahko poveste svoje mnenje o Evropi: Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij s podporo predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji vabi mlade do 29. leta starosti, da sodelujejo v filmskem natečaju »Moje sporočilo Evropi«. Skozi lastne posnetke lahko pokažete, kako sami ali s prijatelji vidite EU in kako si želite, da bi v njej živeli v prihodnosti. Rok za oddajo kratkih filmov je 03. september, dodatne informacije pa najdete na spletne strani Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Mladosten, nasmejan, poln energije in razigran. Brez dlake na jeziku. Janez: “Človek, samo kaplja na veji si. Veter zapiha, pa te ni.”
 
Zakaj ste se odločili za sodelovanje v BB in kdo vas je pri tej odločitvi najbolj spodbujal?
Najbolj me je spodbujal prijatelj Žoni. Preko študenta sem iskal nekoga, ki mi bo znal popraviti računalnik, in k meni je prišel Žoni. Postala sva prijatelja in on mi je povedal za Big Brother šov.

Koga si v BB najbolj vzljubil?
Vzljubil nisem prav nikogar. Z vsemi ljudmi se rad dobro razumem. Kadar mi kaj ni pogodu, grem raje stran, kot da se kregam. V resničnostnem šovu pa se človek nima kam umakniti. Drugače pa sem se z vsemi kar dobro razumel, predvsem z dekleti – kljub temu, da so me na začetku malce opravljale, so me imele na koncu vse rade. 

Kaj ti je šlo v BB najbolj na živce?
Komande. Komande. In mikrofon. Čim si šel pod tuš in potem samo par metrov stran od tuša, se je že oglasil Big Brother: “Janez, pravkar si zapravil 5 evrov iz družinskega proračuna.” In potem je bila cela panika zaradi teh 5 evrov, ker bo premalo hrane. Na živce mi je šlo tudi to, da so me vedno opozarjali, da naj pazim, da ne bom “zeznil” naloge. Odkar sem prišel, smo vse naloge naredili, nobene nisem jaz “zeznil”. Oni so vse zamočili, pa ni nihče nič rekel, da zdaj ne bo dovolj hrane. Menim, da so v meni iskali grešnega kozla.

Ali ste se pridružili resničnostnemu šovu z napadom na zmago?
Če bi želel zmagati, bi imel vnaprej izdelan načrt za zmago. Tako kot ga ima Andrej, pa tudi Marina ima malce naštudirano, kako se obnašati. Andrej je že pred vstopom v šov pregledal vse avstralske Big Brotherje in njihove naloge. Zdaj na koncu pa kar naenkrat ne ve, kje bo spal, ko bo oddaja končana, ker naj bi mu odpovedali stanovanje. Saj je to vedel prvi dan, ko je prišel v šov, ker notri nismo prejemali nobenih informacij o dogajanju izven naše hiše. A tega se je spomnil šele sedaj in zato igra na karto, češ naj Slovenčki rešimo našega revčka Andrejčka. Njegova klasična taktika je, da ne govori brezhibno slovensko. Torej, če ne naredi naloge, potem vedno pravi, da ni dobro razumel. V resnici pa Andrej hudičevo dobro razume slovensko, verjemi mi!

Zakaj so vas po vašem mnenju gledalci izločili iz BB?
Ko sedaj vidim izjemno pozitiven odziv ljudi na moje sodelovanje v oddaji, menim, da so za mojo izločitev glasovali predvsem ljudje, ki jih je motilo, če sem kdaj malo zaklel in tu in tam povedal kakšno o seksu. Oddajo je gledala recimo kakšna mlada mamica z otroki in je bil cel hudič, ko so otroci to slišali. Taki so glasovali proti. Doma pa verjetno oče oziroma mož  kolne in otroke v steno meče, pa je dober (smeh).

Kaj bi sami spremenili v BB, če bi imeli to možnost?
Naredil bi različne socialne strukture, od pastirja do doktorja, in različne starostne strukture – recimo dvajset-, trideset-, štirideset- in petdesetletnike s čim več različnih koncev Slovenije. Tokrat pa je bilo pet Koprčanov in štirje Štajerci. Zakaj jih niso nabrali z iste ulice, ali pa kar iz istega bloka (smeh)? Izbira sostanovalcev se jim ni najbolj posrečila. Videti je bilo, kot da bi se zmenili, da v šov pride nekaj lačnih študentov (smeh).

Je res, da ste se prijavili že za Bar?
Res je. V Baru sem bil rezerva. Zanj sem se prijavil sam in bi mi veliko bolj ustrezal, ker zelo rad plešem, zato bi gotovo noreli po šanku. Naj pa povem, da kljub temu, da sem žurer, ne pijem in ne kadim že 24 let. Včasih sem se ga pa “nabil ko mamba”.

Imate družino; kako oni gledajo na vaše sodelovanje v BB?
Imam tri odrasle otroke, nanje sem zelo ponosen. Njihova reakcija je bila zelo pozitivna. Hčerka je rekla: “To je naš ata!”

Kakšno zvrst glasbe poslušate?
Poslušam vse zvrsti. Star sem že toliko, da je bilo zame vse skupaj že trikrat moderno, pesmi, glasba ter obleke. Vse to je naša generacija že poslušala in novo modo že nosila na sebi.

Česa v življenju ne marate?
Sovražim ubijalce sanj, ki takoj zatrejo tvoje sanje, tvoje želje in načrte. Takih ljudi se je treba izogibati, kajti možno je čisto vse! Sam sem bil pred štirimi leti v tako grozni situaciji, da nisem imel za žeton do doma. Z ženo sva imela težave, vse mi je šlo narobe. Čez pol leta se je vse obrnilo na več kot bolje.

Janez, s čim se ukvarjate in kaj ste po poklicu?
Sem izučen mehanik. Nikoli pa nisem delal v svojem poklicu.Trenutno se ukvarjam z nepremičninami. Kupim zemljo in jo prodam.

Verjetno ste zaposleni; zanima me, kako ste dobili toliko dopusta, da ste se lahko udeležili resničnostega šova?
Sem sam svoj “gazda” oziroma umetnik. Danes je umetnik tisti, ki dela tisto, kar ga veseli, in je za to plačan. Vse pa počaka. Vse! Predsedniki umrejo, popularna princesa Diana je umrla, pa so čez dva dni vsi videli, da lahko živijo brez nje. Sam si zlomiš nogo in ne moreš v službo, potem pa vidiš, da svet brez tebe krasno funkcionira.

Kaj bi naredili, če bi dobili 75.000 evrov?
Že pred šovom sem napisal, kaj bi naredil. Deset odstotkov bi podaril v dobrodelne namene. A bi denar delil sam! Deset odstotkov bi dal drugouvrščenemu v Big Brotherju. Deset odstotkov bi zapravili za največjo rundo v Joe Peňa’s-u. Častil bi vsakega, ki bi si vzel čas in bi prišel. Tako bi se vsaj malo oddolžil za glasovanje. Ostalo bi pa naložil ali kupil zemljo.

S katero zadevo se trenutno največ ukvarjate in je posledica BB?
Ukvarjam se z glasbo, a to ni posledica Big Brotherja. Pred enim letom sem se odločil, da bom posnel svoj CD z lastnimi pesmimi. Nimam lepega pevskega glasu, primernejši je za radijskega napovedovalca. Zato sem tudi posnel bolj ljubezenske komade. Sodelujem s kolegi, ki so glasbeniki. Tekst za vse pesmi sem napisal sam, glasbo pa skupaj s kolegom.

Kam in s kom greste letos na poletne počitnice?
Zelo zanimivo vprašanje (smeh). Verjetno bom šel s tremi ženskami, letos se želim naučiti “kajtati”. Drugače pa hodimo s prijatelji v Poreč na žičnico, kjer smučamo na vodi. Potem odigramo še par rund odbojke na mivki. Me je pa ena ženska povabila v Sibirijo, vendar še ne vem, ali bom šel.

Maja Kranjc

Jean-Claude Trichet, predsednik Evropske centralne banke (ECB), je pred nekaj dnevi sporočil, da se ključna obrestna mera s 3,75 dviguje na okrogle 4 odstotke. To je že osmi dvig za 0,25 odstotka po decembru 2005, ko je ECB začela na tak način brzdati inflacijske pritiske, in vse kaže, da ta dvig to leto ne bo zadnji. Obrestne mere so temeljni mehanizem ECB za zagotavljanje cenovne stabilnosti. Serijo dvigov ključne obrestne mere od decembra 2005 je ECB pravzaprav ves čas upravičevala prav z inflacijskimi pritiski v območju evra. Ker zaenkrat znakov za inflacijo v Evropi sploh ni, je ukrep ECB toliko bolj nerazumljiv, saj ta znaša okoli 2 odstotka. ECB pa kljub temu opozarja, da so razmere za rast cen že zdaj očitne, predvsem zaradi padca brezposelnosti v evroobmočju (7,3 odstotka), kar je zgodovinsko gledano nizko. Če je brezposelnost nizka, potem zaposleni v EU ponavadi  zahtevajo višje plače,  ker imajo manj konkurence na uradih za zaposlovanje. Višje plače pa so resna grožnja za višjo inflacijo in posledično zvišanje obrestnih mer.
 
Na obrestne mere vpliva tudi izkoriščenost kapacitet v gospodarstvu. V EU je ta že sedaj blizu maksimuma. Ko se proste kapacitete zmanjšujejo, proizvajalci običajno dvigujejo cene.  V celoti gledano se je obrestna mera v minulih 18 mesecih praktično podvojila in je na najvišji ravni od septembra 2001. Ni pa to najvišja raven obrestne mere v  območju evra, saj se je v letu 2000 povzpela celo do 4,75 odstotka.
Poraja se vprašanje, ali ni ECB morda  vseeno prehitro dvignil obrestne mere? Poleg nizke inflacije je tudi evro že zdaj premočan glede na dolar, višja obrestna mera pa ga bo še bolj okrepila. V zadnjih dveh letih je evro v primerjavi z dolarjem pridobil 30 odstotkov. Posledice bodo najverjetneje prvi občutili evropski izvozniki, ki jim bo zmanjšana konkurenčnost na globalnem trgu, in tudi gospodarska rast v EU zna biti nižja. Po drugi strani pa višje obrestne mere v območju evra tujim vlagateljem zagotavljajo večji donos pri vlaganju v evropske vrednostne papirje, kakor če bi npr. vlagali na Japonskem, kjer so obrestne mere za več kot tri odstotke nižje. Zvišanje obrestne mere, ki ga je sprejela ECB, naj ne bi bistveno vplivalo na zvišanje mesečnih anuitet slovenskih kreditojemalcev. Mesečna anuiteta pri posojilu 10 milijonov z ročnostjo 10 let bi se zvišala za okoli 2 %. Zvišanje obrestne mere vpliva na posojila, vezana na EURIBOR (če je kredit vezan na evro, je spremenljiva obrestna mera LIBOR), za to valuto ne bodo spreminjala. Glede na to, da slovenski državljani radi dvigujejo stanovanjske kredite v švicarskih frankih, tako večjih sprememb pri višjem odplačevanju mesečnih anuitet ni pričakovati. Dvig obrestne mere je nasploh tudi premajhen, da bi vplival na zvišanje cen nepremičnin. Navsezadnje je ključna obrestna mera še vedno precej nižja, kot je bila pri nas pred dvema letoma v procesu približevanja Evropski monetarni uniji (EMU).

Kako obrestne mere vplivajo na gospodarstvo?
Če posamezniki in gospodinjstva veliko trošijo, je življenjski standard visok, proizvodne možnosti gospodarstva pa se ne spreminjajo. Večjo in sodobnejšo prihodnjo proizvodnjo, s tem pa tudi prihodnjo potrošnjo, zagotavljajo le investicije. Lastni prihranki gospodinjstev in podjetij navadno ne zadostujejo za naložbe, zato si morajo denar izposoditi. Gospodinjstva  bodo tako lažje in pogosteje najemala kredite za investiranje (npr. v nepremičnine), če bo obrestna mera majhna.  Zato je zanje toliko bolj pomemben dejavnik investicij obrestna mera, ki pa za  vlagatelja pač predstavlja ”nepomemben” strošek. Če pa se podjetja odločajo za investicije, je njihov poglavitni motiv pričakovani dobiček. Vsako podjetje logično primerja obrestno mero in pričakovano profitno mero (tj. dobiček v primerjavi z vloženim kapitalom) in ravno profitna mera mora na koncu vedno biti višja od obrestne mere, le v tem primeru bo podjetju/investitorju ostal podjetniški dobiček. Če pa je obrestna mera visoka, bo posledično investicij manj, saj se splača vlagati samo v naložbe, ki so zelo donosne, takih pa je, ko je obrestna mera visoka,  malo.
 
Zdajšnja obrestna mera je pod budnim nadzorom politikov, ki menijo, da je evro pač preveč pomembna stvar, da bi jo prepustili zgolj ECB. Tako bo v prihodnje ECB najbrž primorana narediti  premor v seriji zvišanj obrestnih mer in v kratkem ni pričakovati dodatnega zvišanja obrestne mere. Najglasnejši kritik politike ECB pa je novoizvoljeni predsednik Nicolas Sarkozy, ki je v volilnem boju pogosto kritiziral ECB in močan evro.

Predrag Rajčič, dipl. ekonom

Lokalni odbor mednarodne organizacije študentov tehnike in naravoslovja BEST (Board of European Students of Technology), ki deluje kot organizacijska enota Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM), bo med 1. in 10. julijem 2007 gostil  25 študentov tehnike iz kar 13 različnih evropskih držav. Osrednja tema tokratne, že šeste poletne šole, bo kmetijstvo – natančneje govedoreja in perutninarstvo. Za uradni, akademski del projekta, bosta poskrbela strokovnjaka iz Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru, prof. Marko Volk in prof. Marjan Janžekovič. Študentje si bodo v okviru poletne šole ogledali proizvodno linijo Perutnine Ptuj, Ljubljanske mlekarne, piščančjo farmo v Duplici, prav tako bo pa bo organiziran ogled kmetij v okolici Ptuja. Pot se bo zaokrožila na Veliki planini, kjer si bodo ogledali še najstarejšo pastirsko naselje v tem delu Evrope. Udeleženci poletne šole se bodo med seboj pomerili tudi v izdelavi kozolca, traktorja in krave, ki jih bodo nato na podlagi svojih načrtov tudi izdelali iz kartona. Prav tako je posrkbljeno za različne tematske zabave, z obilo družabnih iger.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) obvešča študente, da so z današnjim dnem, 27. junijem 2007, stopile v veljavo spremembe Zakona o subvencioniranju študentske prehrane. Glavna novost zakona, ki zadeva študente je, da so odslej študentje starši, študentje s posebnimi potrebami zaradi težke oziroma težje funkcionalne prizadetosti in otroci padlih v vojni za Slovenijo 1991 s statusom študenta, namesto dosedanjih petih, upravičeni do desetih dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno.

Evropska univerzitetna športna zveza v sodelovanju s Slovensko univerzitetno športno zvezo in Univerzitetno športno zvezo Primorske od 22. do 29. 7. 2007 v Izoli organizira Evropsko univerzitetno prvenstvo futsalu (malem nogometu). Zato vabijo vse zainteresirane mlade prostovoljce, da pomagajo pri pripravi omenjenega prvenstva. Prostovoljke/prostovoljci morajo biti študentje ali dijaki. Biti morajo pripravljeni na nabiranje novih izkušenj, znanj in poznanstev. Znanje tujih jezikov je želeno. Vse informacije na: www.soup.si.

Leto 2006 je bilo za Zavod Šouhostel nov mejnik na poti k uresničenju vizije in poslanstva. V strmenju za čim večjim zadovoljstvom gostov, zaposlenih, lastnikov, okolice in drugih deležnikov so prejeli najvišje možno priznanje. Lonely Planet, imenovan tudi popotniška biblija, ki ga uporablja kar 75 odstotkov vseh popotnikov, je Hostel Celica v posebni izdaji “Bluelist” proglasil za “#1 hippest” hostel na svetu. V Hostlu Celica je v letu 2006 prespalo 14.451 gostov, ki so ustvarili 26.297 nočitev. Še vedno se lahko pohvalijo z najboljšo zasedenostjo ležišč v Ljubljani in eno izmed najboljših zasedenosti v Sloveniji: povprečno so bile sobe v Hostlu Celica v letu 2006 zasedene 90-odstotno, ležišča pa 80-odstotno.

Študentska organizacija Slovenije pozdravlja sprejetje amandmajev k Zakonu o štipendiranju in pričakuje, da bodo poslanci v četrtek, 21. junija, ko bo tretja obravnava zakona, sprejeli Zakon o štipendiranju v sprejeti obliki. Na ta način bo omogočena pravičnejša porazdelitev in dostopnost štipendij socialno ogroženim študentom, so zapisali. Študentska organizacija Slovenije si je ves čas sicer prizadevala, da bi bil zakon sprejet v takšni obliki, kot je bil novembra 2006 tudi usklajen s predstavniki študentov. S sprejetjem predlaganih amandmajev v drugem branju so poslanci, s študenti neusklajen zakon, vsaj deloma vrnili v usklajeno obliko, še dodajajo.