V Tunizijo se lahko podate v lastni režiji ali s katero od številnih turističnih agencij. Djerba, Hammamet, Monastir, Sousse, … so najpopularnejši turistični kraji, kjer organizirajo oddihe agencije. Ultra nizke cene za tedensko do tri tedensko počitnikovanje so neverjetno nizke. Če se vam zdi samo posedanje v hotelu in na plaži dolgočasno, pa lahko obisk vedno popestrite z raziskovanjem po deželi v lastni režiji.

Lahko se odpravite na dnevne izlete in se zvečer vračate v hotel, če se pa oddaljite dlje, pač prespite v katerem od drugih številnih poceni hotelov. Soba v vašem hotelu vas bo počakala. Ultra last minute ponudbe za 14 dni se začnejo pri 280 evrih na osebo, medtem ko sama letalska karta stane od 180 evrov naprej. Po eni strani, se vam zato vsekakor bolj splača vzeti organizirano pri kateri izmed agencij, pa četudi ne boste celih 14 dni preživeli v vašem hotelu. Tako lahko kombinirate oddih z avanturo.
 
Pravljičnost in moderni predeli so seveda zgolj na omejenem področju – to je tistem, na katerem stojijo hotelski kompleksi. Plaže so neskončno dolge, peščene, različne stopnje čistosti in urejenosti, čeprav so večinoma povsem sprejemljive. Hoteli imajo navadno svoj del plaže, kjer so senčniki in ležalniki za goste zastonj. Eni čistijo svojo plažo bolj, drugi manj.
Vsekakor se je vredno po plaži sprehoditi tudi zvečer. Tudi domačini, ki ti ponujajo za sprehod kamelo ali konja niso preveč vsiljivi. Zunaj je seveda vse drugače. Ljudje živijo v preprostih domovih, okolica je peščena in pusta, kar za tamkajšnje sredozemsko in pretežno sušno podnebje ni nič čudnega.

V Tuniziji prav vsako mestece premore Medino. Ko prvič stopiš skozi vrata Medine in se izgubiš v živahnih uličicah, obdanih s trgovinami, te prevzamejo tamkajšnje vonjave. Vonj posušene paprike, jasmina, tobaka; vonj bazarja. Vonja se tako navzameš, da ga čez nekaj časa niti ne opaziš več. Tunizijci so še danes zelo spretni trgovci. Barantanje je tam obvezno in pametno si je vzeti čas. Postavljeno ceno je treba več kot dvakrat prepoloviti, da dobite realno tržno ceno. Ko se več dni sprehajaš po Medini, te poznajo že vsi trgovci. Glas med trgovinami, ki se tesno držijo ena druge, se hitro širi in tako prepleta, da ne veš iz katere trgovinice prihaja. V času najinega obiska je ravno bil Ramadan, to je mesec, v katerem imajo muslimani čas, da razmišljajo o življenju. Od zore do mraka je prepovedano jesti, piti, kaditi, tudi seksati. Na Medini so nekateri izmed njih zaradi tega bili kar malce tečni, tako da, ko si se pogajal za ceno, se nama je zgodilo, da naju je vrgel ven iz trgovine. Sabotaž, sabotaž je kričal, mafija, mafija, zgleda, da sem mu ponudil krepko prenizko ceno za tisto šišo. Tudi drugače znajo biti izredno tečni in se ti znajo postavit na pot, da bi ti preprečili pot naprej. Najbolj neprijetni so v bližini vhodov v obzidani del mesta, v notranjosti Medine so precej bolj znosni in prijazni. Ljudje trgujejo z vsem mogočim, pretežno z izdelki, ki so rezultat pridnih rok, najde pa se tudi kaj iz uvoza. Vsekakor so njihovi tipični izdelki preproge, vezenine na tekstilu, poslikana keramika, rezbarski izdelki, lončene posode in še veliko več. Ponekod na kakšnem vogalu lahko zaslediš tudi majhen studijo, kamor te vabijo na poslikavo s heno. Hena je starodavno barvilo, ki ga uporabljajo za poslikave telesa. Kot barvilo uporabljajo posušene in v prah zdrobljene liste. Glede na način uporabe lahko iz iste rastline dobijo rdeče ali črno barvilo. Okraševanje dlani naj bi bilo povezano z rodovitnostjo, poudarjanjem ženstvenosti in odvračanjem zla. Danes se predvsem uporablja kot lepotni okras.
Kar nekaj je krajev, ki jih je zanimivo obiskati v tej deželi, midva sva se podajala predvsem na celodnevna potepanja. Če se oddaljiš od pozicioniranega kraja za dalj časa, recimo do Matmate, vas bodo tam prevzeli zanimivi puščavski predeli. Najbolj zanimive so Berberske vasi. Berberi so prvotni prebivalci ozemlja, ki ga danes zaseda Tunizija. Po dolgem upiranju arabskim osvajalcem so se umaknili v hribovite puščavske predele, kjer so razvili poseben način gradnje. V strme hribe so kopali votline, pred njimi pa gradili utrdbe. Mnoge vasi so se danes spremenile in zrasle v prava mestna naselja, nekatere pa so še vedno takšne kot pred stoletji. Najbolj neobičajna bivališča so Berberi zgradili prav tam, v okolici kraja Matmata, kjer nekateri še danes živijo v votlinah, ki so izkopane v ravno apnenčasto površje. Se spomnite prizora v puščavi iz filma Vojna zvezd? No, to je bilo vse posneto v Matmati.
Glavno mesto Tunis je oddaljeno približno uro in pol vožnje iz prijaznega turističnega mesteca Hammamet. Agencije ponujajo enodnevne izlete v Tunis v paketu s Kartagino, rimskim kopališčem, Sidi Bou Saidom in muzejem Bardo za 40 do 50 evrov. Raje se odločite za obisk tega v lastni režiji, ker je na organiziranem izletu premalo časa za karkoli. V Tunisu potrebuje veliko več časa na razpolago, kot pa dve uri, zato je bolje, da greste tja sami za en cel dan, ker je tam precej stvari za videti. Iz vseh turističnih krajev se lahko podate sami z rednim avtobusom do Tunisa, brez kakršnega koli napora in načrtovanj.
Ko se sprehajaš po modernem delu glavnega mesta Tunis, sploh nimaš občutka, da si v arabskem svetu. Dekleta ne nosijo pokrival, so zelo lepo in moderno oblečena, prav tako fantje. Stari del mesta je seveda čisto nasprotje, prav tako Medina, ki je zelo velika in vsekakor vredna obiska.
V Nabeulu je tržnica ob petkih. Na majhnem pokritem prostoru se ponujajo slastne olive, številne začimbe vseh mogočih barv, od žafrana pa do rdeče pekoče paprike, ki je nepogrešljiv dodatek številnim tunizijskim jedem. Tržnica na kateri pozornost vzbujajo značilni tunizijski izdelki. Med njimi najbolj izstopajo lončarski izdelki. Keramika brez dvoma je najbolj značilen domač izdelek. Oblikovanje keramike je ena izmed tradicionalnih obrti, ki je razširjena po vsej deželi. V mestu je mogoče najti cel kup prodajaln, v katerih mojstri izdelujejo zanimivo oblikovane vrče, lonce, raznovrstne skodelice, svečnike, luči in še marsikaj. Med barvami prevladujeta modra in bela, ki dajeta poseben pečat tudi mnogim stavbam obalnih mest. Zanimive so keramične ploščice, ki jih ročno poslikajo. Tkanih preprog, ki so eno od najbolj tradicionalnih ženskih opravil, je nešteto. Čas, ki ga potrebuje za izdelavo enega kvadratnega metra je nekje dva meseca. Razlog več, da so nekatere izmed njih tudi zelo drage. Drugače boste našli preproge tudi na vseh drugih večjih tržnicah.
Djerba je največji otok severne Afrike in predstavlja enega od otokov 1300 km dolge tunizijske obale. Je pretežno ravninska (najvišja točka meri komaj 55m nad morjem). Tam me je presenetila arhitektura hotelov in njihovih domov. Kupolasti nadstreški, oboki in belina zidov daje zares topel in še bolj prijeten občutek. Največji tunizijski otok Djerba je veljal za priljubljeno letovišče že v rimskih časih. Danes pa je eno najpomembnejših turističnih letoviščnih krajev v Tuniziji. Dobrih 500 kvadratnih kilometrov velik otok je preko celega leta deležen obilice sonca. Tega je tam res v izobilju, prav tako pa je polno tudi hotelov za vsak žep in okus. Ti se večinoma vrstijo ob vzhodni, redko naseljeni obali, ki pa ima na voljo dovolj peščenih plaž. Otok je s celino povezan s cesto. Mnogi otočani živijo od turizma, nekateri, si delo iščejo tudi drugod. Tunizijci so ponosni na Djerbo, o kateri pravijo, da je vrt, poln rož in palm, dolgih peščenih plaž in milega podnebja. Majhni kraji so si na prvi pogled podobni. Bele hiše starega dela mesta, tako kot drugod po Tuniziji, krasijo svetlo modra okna in vrata. Bela barva pomeni mir, modra pa je božja in simbolizira nebesa.
Tunizija je kljub evropskim vplivom predvsem muslimanska dežela in temu primerna je tudi vloga žensk. Veliko jih konča srednjo šolo pa tudi univerzo. Toda izobrazba in celo služben položaj jih kljub vsemu ne postavlja v enakopraven položaj z moškimi. Le z nejevoljo si bodo pustili ukazovati ženski, ki je v njihovih očeh še vedno predvsem mati in gospodinja. Za razliko od večine muslimanskih držav, mnogoženstvo v Tuniziji ni dovoljeno. Tudi pravice žensk so precej liberalne. Šolajo se skupaj z moškimi, lahko so zaposlene in si lahko izberejo kateri koli poklic, predvsem v turističnih krajih. Tunizijci še vedno prisegajo na nedotaknjenost deklet do poroke, verjetno prav zato na ulicah srečaš veliko manj deklet kot fantov. Verjetno so tudi zato turistke deležne številnih poželjivih pogledov in namigov, predvsem ob obali, kjer letuje večina obiskovalcev. Moški se pogosto postavljajo z belimi cvetovi Jasmina za ušesom, kar ima čisto določen pomen. Če ima zataknjen cvet za desnim ušesom, pomeni, da je še prost, če pa za levim ušesom, pomeni, da je svojo izvoljenko že našel.
Ko smo se vračali domov, sem se na letalu pogovarjal z gospo, ki je bila z soprogom v bližnjem hotelu. Dejala je, da so v njihovem hotelu ruski turisti, pokradli ves jedilni pribor, tako, da so zadnja dva dni jedli s plastičnimi žlicami in vilicami. Zanimivo, sem si mislil? Pol pa naj še kdo reče da so študentje problematični! 
Se vam je že kdaj zgodilo, da je nekaj bilo tako poceni, da ste enostavno morali to tudi imeti oziroma potrditi? To se vam pri Tuniziji lahko kar hitro zgodi. Nič čudno ni, da je danes Tunizija s svojimi lepimi plažami in zelo dostopnimi cenami številka ena izmed počitniških odločitev za številne Evropejce.

INFO

Uradno ime: REPUBLIKA TUNIZIJA
državna ureditev: PREDSEDNIŠKA REPUBLIKA
površina: 163.739 KM?
št. prebivalstva: 10.920.264
glavno mesto: TUNIS
uradni jezik: ARABŠČINA ( DRUGI-FRANCOŠČINA)
denarna enota: TUNIZIJSKI DINAR

Prenočišča: Tunizija ponuja obiskovalcem velik izbor prenočišč. Vse od najcenejših sobic do luksuznih hotelov. Najcenejši so hostli in nekateri hoteli, cene za sobo se začnejo pri 6 tunizijskih dinarjih. Zvezdice tudi tam ne zagotavljajo kakovosti. Hostlov je veliko; v Tunisu in na Djerbi youth hostel (7-10 TD), v Ain Drahamu Maison de Jeunesse (5 do 10 TD), hoteli se gibljejo med 10 in 25 TD. Cene se razlikujejo glede na turističnost kraja.

Hrana: Obilna ponudba hrane v hotelih ter skoraj vsepovsod bifejski zajtrki in večerje so značilnosti. Razne klobase, salame in siri niso običajni v tunizijski kuhinji in izbira le-teh ni posebno velika. Tudi svinjino boste težko našli. Hrana je v hotelih večinoma evropska, čeprav nekoliko bolj pekoča, kot smo vajeni doma, pa tudi tunizijskih specialitet ne bo manjkalo. Tunizijska kuhinja je mešanica sredozemske, berberske in francoske kuhinje, seveda pekoča. Najbolj znana jed je couscous, ki je lahko narejena na najmanj 50 različnih načinov. Je mešanica pšeničnega zdroba z zelenjavo, mesom ali ribami in seveda začimb, ki dajo jedi značilen okus. Alkoholne pijače brez težav dobite v hotelih, v barih pa ne.

Prevozi: Vlaki so udobni, vendar železniško omrežje prekriva le del države. Druga možnost je hitra vožnja po ozkih cestah v preveč natrpanem avtobusu z veliko trobljenja med vožnjo. Louage je minibus, ki odpelje ko je poln. Avtobusi so zagotovo najprimernejše prevozno sredstvo. Vedno pa vam še preostane avtoštop, ki je v teh krajih dokaj popularen in varen. Avtobusni prevoz na Djerbi je vzpostavljen, vendar pa je težko prepoznati postaje, ker so slabo označene. Tudi tam so avtobusi večinoma prenapolnjeni z domačini, zato turisti raje uporabljajo taksije, kar je udobna in poceni možnost prevoza po otoku. Na glavni avtobusni postaji v mestu Houmt Souk boste našli avtobusne povezave za vso Tunizijo. Postaja taksijev je v mestu Houmt Souk in Midoun. Prost taksi lahko ustavite tudi na cesti, na vašo željo pa vam ga pokličejo z recepcije, vendar boste morali v tem primeru plačati tudi prihod. Tudi na celini je taksijev ogromno, so rumene barve in so poceni. Ni jih problem zaustaviti kjerkoli. Krajše vožnje redko presežejo 2 dinarja. Med turističnimi mesti in Medino vozi tudi turistični cestni vlakec. Vožnja v eno smer stane 2.5 TD na osebo. Na voljo je tudi tuk-tuk, trikolesni odprti mini taksi za do 6 oseb.

Varnost: Tunizija je zelo varna in mirna država. Problematična je včasih lahko prehrana, zato naj občutljivejši vzamejo s seboj osnovna zdravila proti diareji.

Viza: Za vstop v državo do 90 dni viza ni potrebna. Potrebujete le potni list, ki je veljaven še vsaj tri mesece.

Darin Geržina