Spomini sežejo daleč nazaj, v otroštvo. Majhna svetlolasa deklica poskakuje okoli svoje mame, ki hiti sem ter tja po hiši in se mudi okoli štedilnika. Mala je neučakana. Sprašuje. Zanima jo kolikokrat bodo še prespali preden gredo na morje. Mama je prijazna. Z nasmehom odgovori na to vprašanje. A še dva dni?- razočarano ponovi deklica. Mama se zdaj od srca nasmeje in jo potolaži, da čimprej bo šla spat, prej bo prišlo jutro in en dan bo manj. Deklica brez besed dá mamici poljubčka za lahko noč in odide v posteljo. V postelji najprej dolgo leži in premišljuje kako bo na morju, kaj bo počela, koga bo spoznala, s kom se bo igrala in šele kasneje, od utrujenosti sladko zaspi. Prava potovalna mrzlica.

Potem je ponavadi prišel dan odhoda. To je bil dan, ko je deklica najlažje vstala od vseh dni v letu, čeprav je bila drugače bolj zaspane sorte. Na poti do morja bi pojedla nekaj sendvičev. Nikoli ni zaspala, vedno je skozi okno avta opazovala pokrajino po kateri so se peljali in ko so končno zagledali morje v daljavi, je ponavadi vzkliknila “Morjee!”.

Kasneje v življenju se stvari nekoliko spremenijo. Lahko bi rekli, da vseeno imamo pred vsakim potovanjem potovalno mrzlico, a na nekoliko drugačen način. Potrebno je vse urediti od zavarovanja, menjave denarja, letalske karte, rezervacije prenočišča, itd. Nemalokrat si marsikdo naredi pred potovanjem tako velik stres, da se na koncu vpraša “Kaj mi je bilo tega treba, mar bi ostal doma in bi se imel tudi lepo”. Nekateri pa se preprosto odločijo za organizirano potovanje preko agencije, vplačajo, se pojavijo ob dogovorjenem času, se usedejo na avtobus in se pustijo razvajati.

Sama sem, tako kot večina študentske populacije pristaš potovanj v lastni režiji, kjer veliko stvari prepustiš naključju, prepustiš se dogajanju in dopustiš, da se ti stvari preprosto zgodijo. Tovrstna potovanja so življenjska šola, ki ti je ne more dati nobena fakulteta. Spoznaš nove kulture, nove ljudi in njihove običaje. Potovanja bogatijo človeka, predvsem pa nam dajejo potrebno širino.

In zakaj ljudje sploh potujemo? Potem, ko sta Kolumbo in Vasco da Gama korak za korakom odkrivala svet, smo od 19. stoletja naprej to svojo zvedavost spremenili v ekonomsko dobičkonosno dejavnost, ki nas obseda še danes. Iščemo kraje, da bi uživali v njihovi lepoti, ki se kaže našim čutom. Iščemo lepote človeških oblik in gest, lepote naravnih objektov in pokrajin, umetniške in celo znanstvene lepote.

Potovanja so učenje in osebna rast. Vsako potovanje je tudi odkrivanje novih, nepoznanih običajev, nam nenavadnih ljudi, čisto novih pokrajin ipd. Vse to se nas dotakne, bodisi ker smo šli na pot z željo po spremembi in samorefleksiji, bodisi ker nam različni kraji in različni ljudje ponujajo popolnoma drugačne vpoglede v realnost, kar nam da misliti in spodbudi spreminjanje resničnosti, kakršno smo do takrat poznali. Tako lahko simboliko potovanj razumemo kot željo po notranji spremembi.

Nekateri celo pravijo, da imamo gon za premikanje. Torej mogoče le gre za nekaj več kot le “modno muho”, ki jo zelo radi nekateri, ki ne marajo potovanj propagirajo. Kakorkoli že, potovanja nas učijo in predvsem nam polnijo baterije. Ponavadi pridemo nazaj z novimi očali in stvari, ki smo jih pred potovanjem pustili za seboj, vidimo po potovanju nekoliko drugače. Ali nam ta očala nadenejo ljudje, dosežena sprostitev ob prelepih pokrajinah ali preprosto dejanska odsotnost in s tem distanca, niti ni pomembno. Pomembno je, da čutimo učinek.

Torej potovanja so postala v zadnjem času ena od glavnih inspiracij modernega človeka. Večina nas si želi videti različne kraje, med njimi so tudi taki, ki jih privlačijo eksotični kraji, ki so nam dandanes tudi lažje dostopni. Tako kot majhna deklica na začetku, doživljamo pravo potovalno mrzlico, ki nas predrami iz vsakdanje rutine. Mar ni to lepo? Da se lahko veseliš kot majhen otrok nečesa novega in prijetnega, da lahko še vedno pomisliš, koliko noči bom še prespal, preden odplujem novim dogodivščinam naproti. Vsi, tisti ki radi potujejo verjamejo, da jih to bogati, jim širi obzorja in razbija predsodke. Odprti so za celi svet in se ga tudi ne bojijo. In to je enostavno krasno za osebnostni razvoj. Nekateri na koncu le ugotovijo, da je doma vseeno najlepše, ampak do tega spoznanja ne bi tako lahko prišli, če ne bi probali nekaj drugega kot doma. Lažje ceniš tisto kar imaš, če to vidiš oz. doživiš iz druge perspektive. In to je pozitivno. 

Na koncu bi želela svoje popotovanje med črkami zaključiti z mislijo Marka Twaina, ki pravi: “Potovanje je usodno za predsodke, netoleranco in omejenost in veliko ljudi potuje predvsem zaradi tega. Širokih, celostnih in velikodušnih pogledov na ljudi in stvari ne moremo pridobiti z doživljenjsko vegetacijo na majhnem kotičku zemlje.” Uživajte v svoji zvedavosti!

Trilogijo intervjujev z dekani umetniških akademij zaključujemo pri pisani paleti sanjskih študijskih programov ALUO…

Za začetek eno povsem praktično vprašanje – kako je z “zaposljivostjo” diplomantov posameznih smeri ALUO?
Glede na zaposljivost in način dela obstajajo na ALUO tri vrste diplomantov: likovni umetniki (slikarstvo, grafika, novomedijska umetnost, konceptualna umetnost, kiparstvo); oblikovalci (vizualne komunikacije, uporabna umetnost, industrijsko oblikovanje) in restavratorji. Za likovne umetnike velja, da je njihova “prava” zaposlitev samostojni poklic, vendar pa jih večje število kasneje poučuje likovni pouk ali pa delajo tudi še kaj drugega (recimo kot scenografi, pri filmu, kot kustosi, organizatorji razstav itn.). Oblikovalci se že zelo zgodaj zaposlujejo v oblikovalskih studiih, sodelujejo pri različnih projektih in razpisih ter se tudi odločajo za samostojni poklic. Tudi oni delujejo na zelo širokem področju oblikovanja, od fotografije do internetnega oblikovanja in od unikatnega do industrijskega oblikovanja. Restavratorji se zaposlujejo v restavratorskih zavodih po Sloveniji oziroma se samozaposlujejo. Ponavadi se specializirajo za restavriranje in konzerviranje slikarskih oziroma kiparskih del, na naši šoli pa se odpirajo tudi vsebine, ki jim bodo omogočale restavriranje knjig in del iz papirja ter tudi modernih likovnih del.

Med podiplomskimi magistrskimi programi ponuja ALUO tako magisterij znanosti z dvema kot magisterij umetnosti z devetimi smermi. Koliko je zanimanja za podiplomski študij in kateri od teh programov so najbolj “oblegani”?
Zanimanja za podiplomski študij (magisterij) je zelo veliko, saj imamo ves čas preko 100 podiplomskih študentov. Največ zanimanja je za podiplomski študij na oddelku za slikarstvo (slikarstvo ter video in novi mediji).

Kolikšno pa je sicer zanimanje za študij na vaši akademiji? Verjetno vsako leto število prijav krepko presega število prostih mest. Bi bilo slednjih razpisanih več, če bi imeli več sredstev in kadrov?
Največ zanimanja je za dodiplomski študij oblikovanja, sledi pa mu študij slikarstva. Oba dobivata letno čez 400 % prijav. Čez 300 % je prijav za študij restavratorstva, najmanj pa za študij kiparstva. Točno je, da je največja ovira za sprejem večjega števila študentov pomanjkanje prostorov za delo in kadrovska podhranjenost – to je pomanjkanje denarja. Na podlagi analize zaposljivosti diplomantov in ob sistemski skrbi za razvoj umetnostnih zvrsti v Republiki Sloveniji bi se lahko odločili za povečanje števila študentov, če bi bili izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji.

Sicer pa ALUO izvaja tečaje risanja, kiparstva, risanja in slikanja, oblikovanja vizualnih komunikacij ter industrijskega oblikovanja, tudi kot pripravo na zahtevne sprejemne izpite. Kolikokrat letno potekajo in kolikšna je udeležba? Verjetno so vsi polno zasedeni?
Ker se tudi na tem področju razvija svobodna konkurenca, bodo tečaji in različne umetniške delavnice ter druge oblike izobraževanja v prihodnje še bolj pomembne, saj so tudi del promocije akademije širši javnosti. Začeli smo že z aktivnostmi za obširno predstavitev novih bolonjskih programov, ki bo vsebovala tudi predstavitveni zbornik in alumne. Letos so tečaji na ALUO zelo dobro obiskani.

Kako pa je z razstavami del študentov in diplomantov ALUO, sodelovanju na natečajih, projektih, potegovanjih za nagrade?
Posebej podiplomski študenti že razstavljajo na selekcioniranih razstavah, oblikovalci uspešno sodelujejo pri razpisih in natečajih, podobno uspešni so restavratorji. Naši diplomanti na umetniškem področju pravzaprav vzpostavljajo celoten korpus sodobne slovenske likovne umetnosti (razen izjem), se v nekaj letih prebijejo v nacionalne in mednarodne izbore ter zastopajo slovensko umetnost na velikih prireditvah (na Beneškem likovnem bienalu na primer).

Kdaj pa pričakujete selitev na novo lokacijo na Roški cesti, kjer bo novi dom vseh treh akademij? Se bo gradnja letos res končno začela?
Začetek gradnje je obljubljen za konec leta 2009, ostaja pa še veliko neznank. Selitev akademij na novo lokacijo bo pomenila vzpostavitev novega kulturnega centra v naši prestolnici s precejšnjim vplivom na prihodnji razvoj slovenske umetnosti in kulture. Poleg tega bo skupna lokacija omogočila še večje sodelovanje (in sinergijo) med različnimi umetniškimi zvrstmi, kar je danes v času prepletanja žanrskih pristopov zelo pomembno, da ne govorim o tem, kako bodo akademije lahko izvajale svoje študijske programe in obštudijske dejavnosti v neprimerljivo bolj ugodnih pogojih.

Kakšna je vizija ALUO? V študijskem letu 2008/2009 boste zadnjič razpisali štiriletne študijske programe. Kako bo izgledal bolonjski študij – boste sledili formuli 3 + 2? Kaj bo s sedanjimi podiplomskimi programi?
Struktura programov bo 3 (BA) + 2 (MA), tako kot velja za praktično vse likovne akademije v Evropi. Prvostopenjski programi so že napisani in so v postopku akreditacije, drugostopenjski so v delu, pripravljamo pa tudi koncept za novi tretjestopenjski program (doktorat), posebej glede na to, da sta prvi dve stopnji namenjeni za strokovni študij in ne bo več starega magisterija kot umetniško-raziskovalnega študija. Prehodi s starih na nove programe na višjih stopnjah še niso dorečeni.

Martina Srblin

Študentje imajo od sedaj naprej v Ljubljani svetovalni center EducationUSA , ki so ga odprli ne dolgo nazaj. Namenjen je vse študentom, oziroma pomoči študentom, ki želijo na študij v ZDA. Ste vedeli, da v ZDA vsako leto gostijo več kot pol milijona tujih študentov z vsega sveta? In tudi iz Slovenije se študentje odpravijo na študij v ZDA, zato je pav, da imamo tak center tudi pri nas.

EducationUSA je globalna mreža. V njo je vključenih preko 450 svetovalnih centrov. Naloga teh centrov je predstavljanje visokošolsko izobraževanje v ZDA po celem svetu. Poleg predstavitve študija v ZDA pa ta globalna mreža nudi tudi informacije o izobraževalnih priložnostih v ZDA ter navodila usposobljenim posameznikom, kako najbolje izkoristiti te priložnosti.

Naloga centra
Svetovalni center EducationUSA bo deloval v okviru Informacijskega centra Ad futura pri javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije. V centru lahko študentje izveste vse o možnostih študija in štipendiranja v ZDA. Poleg tega pa imate na razpolago tudi svetovalca centra, ki vam bo pri vseh vprašanjih pomagal in vam skušal na nje odgovoriti. Lahko pa si boste prebrali tudi gradivo, literaturo o študiju v ZDA. To pa še ni vse, kar lahko izveste v centru. Svetovali vam bodo, kako pripraviti prijavo za študij v ZDA. Postopek in način  odločanja o izbiri študentov je drugačen kot pri nas v Sloveniji. Dobili pa boste tudi vse potrebne informacije o  štipendijah. Vsi pa vemo, da so najboljše informacije tiste, ki jih izveš iz prve roke. V centru imate možnost, da se povežete s slovenskimi študenti, ki so ali pa študirajo sedaj v ZDA. Ti vam bodo znali podati najprimernejše informacije.

ZDA kot gostiteljica tujih študentov
Ste vedeli, da se v ZDA vsako leto odpravi več kot pol milijona tujih študentov z vsega sveta? Število tujih študentov pa se vsako leto veča, v letošnjem študijskem letu se je to število povečalo za 3,2 odstotka. In od kje prihaja največ študentov na študij v ZDA? Še vedno je v samem vrhu, oziroma iz te države prihaja največ študentov in to je Indija. Poleg nje pa iz azijskih držav prihaja v ZDA na študij kar 60 odstotkov vseh tujih študentov v ZDA.

Slovenski študentje v ZDA
In kako je s slovenskimi študenti? Ali tudi slovenski študenti odhajajo na študij v ZDA? Na to vprašanje je odgovor vsekakor Da. Število slovenskih študentov, ki se odločajo za študij v ZDA je iz leta v leto večje. Študente na študij v ZDA privablja predvsem kakovost izobraževanja.

Mojca Polc

Naša država si v zadnjih letih prizadeva za ustanovitev evro-sredozemske univerze s sedežem v Sloveniji. Ta naj bi postala stičišče evropske, islamske in drugih kultur v sredozemskem prostoru…

Svečani podpis Listine za ustanovitev 9. junija
Podlage za ustanovitev univerze, ena od njih je tudi Listina za ustanovitev, ki jo bodo 9. junija letos podpisovale univerze, ki želijo soustanoviti evro-mediteransko univerzo, pripravlja Center EMUNI, Univerzitetni center za evro-sredozemske študije. Na svečani junijski dogodek, ki bo potekal pod pokroviteljstvom predsednika vlade Janeza Janše, bodo povabljeni visoki predstavniki političnega in akademskega sveta evro-sredozemskega partnerstva, kar nekaj evropskih komisarjev, predsednik evropske komisije José Manuel Barroso ter vodja arabske lige Amre M. Moussa. To bo prva faza, kasneje se bodo pripravile ustrezne pravne podlage, da bo univerza postala subjekt mednarodnega prava. Drugi ustanovitveni del – sprejetje statuta – pa naj bi se odvil v naslednjih šestih mesecih. Pri tem je po besedah Nade Trunk Širca, direktorice centra EMUNI, sedež univerze predviden v občini Piran, v Portorožu, in sicer v prostorih sedanjega Dijaškega doma, dislocirana enota pa v Novi Gorici, v Vili Rafut, ki je edina stavba v tem delu Evrope, ki je zgrajena v arabskem stilu.

V prvem letu trije ali štirje študijski programi
V študijskem letu 2008/09 naj bi študentom ponudili tri do štiri študijske programe, ki so že akreditirani na obstoječih domačih oziroma tujih univerzah. Kateri programi se bodo izvajali, bo znano do konca junija 2008. Vsi se bodo vsaj v 40 % izvajali v Sloveniji, pri vsakem programu pa bodo sodelovale vsaj tri univerze, od tega vsaj ena iz držav južnega partnerstva.

Sodelovanja in preimenovanja
Govora je bilo tudi o tem, da naj bi se Univerza na Primorskem preimenovala v Evro-sredozemsko univerzo, EMUNI pa bi postal njena članica, in sicer fakulteta za evro-sredozemske študije, pod okriljem katere bi se izvajali tudi vsi podiplomski študijski programi UP. Trunk Širčeva, ki meni, da je projekt EMUNI zelo dober in da lahko pomembno prispeva k uveljavljanju Slovenije v evro-mediteranskem prostoru in tudi v internacionalizaciji slovenskega visokega šolstva, pojasnjuje, da bi o preimenovanju Univerze na Primorskem morali odločati njeni organi. Center EMUNI je ustanovila Vlada RS z namenom, da vzpostavi podlage za ustanovitev mednarodne evro-sredozemske univerze in da zagotovi začetek delovanja te univerze. O kakršnemkoli drugačnem položaju Centra EMUNI bi torej morala odločati vlada RS. Trenutno pa EMUNI preko začetih projektov sodeluje z vsemi univerzami v Sloveniji, razen z Univerzo v Ljubljani. Predstavniki slovenskih visokošolskih in raziskovalnih zavodov so celo člani njegovih organov.

Martina Srblin

Zavod ŠOU šport je ob podpori Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) in Mestne občine Ljubljana (MOL) danes zvečer v Ljubljani izvedel že 15. Študentski tek na grad, ki ga študentje Univerze v Ljubljani vsako leto podarijo prestolnici in njenim meščanom kot prispevek k športnemu utripu. Udeležilo se ga je 1235 tekačic in tekačev. Najhitrejša med študentkami je bila Jana Bratina (11:25), najhitrejši med študenti Peter Kastelic (8:53), najhitrejša občanka Cita Cvirn (11:37) in najhitrejši občan Cene Šubic (9:00).
Tekači in tekačice so se na teku na 2,4-kilometrski progi od Prešernovega spomenika do Ljubljanskega gradu pomerili v štirih kategorijah, in sicer študentke, študentje, občanke in občani. Startni strel je ob 19. uri sprožil predsednik ŠOU v Ljubljani Tomaž Černe,  najhitreje pa so na cilj pritekli študentka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Jana Bratina s časom 11 minut in 25 sekund,  študent Ekonomske fakultete Peter Kastelic s časom 8 minut in 53 sekund, občanka Cita Cvirn s časom 11 minut in 37 sekund ter občan Cene Šubic s časom 9 minut.

Predstavili so portal Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL, http://dikul.uni-lj.si), ki omogoča dostop do vseh elektronskih informacijskih virov, ki so na razpolago Univerzi v Ljubljani, bodisi da so financirani iz skupnih sredstev UL ali sredstev posameznih članic UL. V modulu Dela Univerze so na voljo tudi izvorno digitalna ali digitalizirana dela UL. Skupna vrednost vključenih elektronskih informacijskih virov presega 1,5 mio EUR. Najpomembnejša lastnost portala DiKUL je, da predstavlja enotno vstopno točko do elektronskih informacijskih virov UL ob upoštevanju vseh licenčnih posebnosti. To mu omogoča združevalni iskalnik, s pomočjo katerega uporabniki na enostaven način preiskujejo do 20 elektronskih informacijskih virov hkrati. OpenURL povezovalnik omogoča tvorbo ustreznih spletnih povezav do pripadajočih celotnih besedil in ostalih spremljajočih dokumentov. V okviru portala so na voljo Katalog informacijskih virov UL, Katalog elektronskih revij UL, že predhodno omenjena Dela Univerze, možnost oblikovanja lastnega profila, RSS obveščanje in blog.