Kako škodljivo je v resnici …kajenje?

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Zgodovina tobaka in tobačnih izdelkov se je za Evropejce začela 12. oktobra 1492, ko se je Krištof Kolumb izkrcal na enem od Bahamskih otokov. Ob izkrcanju so ga pozdravili domačini in mu prinesli razna darila, med njimi tudi velike posušene liste takrat še neznane rastline. Prebivalci otoka so te liste kadili: v rokah so nosili nekakšno kadilno cev, v kateri so bila zelišča, med njimi tudi tobak. Na enem koncu so to cev prižgali, na drugem koncu pa iz nje vdihovali dim. S tem so se omamljali in uspavali, poleg tega pa naj bi jih to varovalo tudi pred utrujenostjo.

Tobak danes
Tobak se je po svetu hitro razširil, posledice tega pa trpimo tudi danes. Čeprav se zadnje čase pojavljajo ugotovitve, da se je zavest o škodljivih snoveh v tobaku utrdila in da se veliko kadilcev tega zaveda ter zato že opuščajo kajenje, pa po drugi strani prihaja do strmega naraščanja števila kadilcev med mladimi in ženskami in tudi med kadilci, ki pokadijo tudi več škatlic cigaret dnevno. Poraba cigaret zato še vedno narašča, predvsem v državah v razvoju in v nerazvitih državah. In kako je z razširjenostjo tobaka pri nas? Po najnovejših raziskavah naj bi se delež kadilcev v zadnjih letih nekoliko zmanjšal in tako znašal 29 odstotkov prebivalcev Slovenije oz. približno 470.000 ljudi. Kakšne pa so posledice? V Sloveniji vsako leto za posledicami rabe tobaka umre skoraj 3.000 ljudi. Zaradi pasivnega kajenja na delovnem mestu letno umre približno 15 ljudi, zaradi pasivnega kajenja doma pa skoraj 300.

Sprememba Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov
Do spremembe zakona je prišlo po temeljiti analizi dokazov o škodljivosti pasivnega kajenja ter učinkovitosti možnih ukrepov. Ključna sprememba se nanaša na 16. člen obstoječega zakona, kjer se predlaga uvedba popolne prepovedi kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih. Izjem, ki jih dopušča sedaj veljavni zakon glede kajenja, predlagani zakon ne dopušča več. Predlog dopušča izjeme za kajenje le v prostorih, kjer zaposleni ne morejo biti izpostavljeni tobačnemu dimu, npr. v odprtih javnih in delovnih prostorih in posebnih prostorih, namenjenih le kajenju – kadilnicah. Cilj predlaganih sprememb je predvsem zaščita zdravja nekadilcev oziroma zaščita nekadilcev pred tobačnim dimom. Tobačnemu dimu naj bi bilo pri nas izpostavljenih kar 62,9 odstotkov vseh polnoletnih prebivalcev in 55,6 odstotkov polnoletnih nekadilcev, seveda različno pogosto in v različnem trajanju.

In kako je s tem drugod po Evropi?
Države, kjer popolna prepoved kajenja vključuje tudi restavracije in bare, so Irska (prepoved so uvedli marca 2004), Norveška (junij 2004), Italija (januar 2005), Malta (april 2005), Švedska (junij 2005) in Škotska (marec 2006). V letu 2007 se jim bosta pridružili tudi Velika Britanija in Severna Irska. Francija je že sprejela prepoved kajenja na delovnih in javnih mestih, ki je oz. bo stopila v veljavo 1. februarja 2007 za delovna mesta in 1. februarja 2008 za restavracije, bare in nočne klube. Od novih članic EU je prepoved že sprejela Litva, kjer je s 1. januarjem letos stopila v veljavo prepoved kajenja na javnih mestih, ki se nanaša na bare, restavracije, kavarne, klube in diskoteke. Estonija in Finska bosta prepoved kajenja v restavracijah in barih uvedli junija 2007.

Posledice kajenja
Kajenje je za naše zdravje izjemno škodljivo, vseh možnih posledic pa se ponavadi niti ne zavedamo. Cigaretni dim namreč vsebuje nikotin, ki povzroča odvisnost, poleg nikotina je v cigaretnem dimu več tisoč škodljivih snovi, ki ne okvarjajo samo pljuč in dihalnega aparata, temveč tako rekoč vsako celico človeškega telesa. Kajenje je na prvem mestu med vzroki umrljivosti in obolevnosti, ki bi se jih dalo preprečiti. Kajenje ubije v povprečnem večjem mestu več ljudi kot prometne nesreče, samomori, AIDS in nalezljive bolezni skupaj.

Kajenje je skoraj edini razlog za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). Kadilci imajo jutranji kašelj za nekaj običajnega, vendar pa je prav kašelj pogosto prvi znak bolezni, ki ostane spregledana in zato nezdravljena. Edino učinkovito zdravilo, ki ustavi napredovanje bolezni, je opustitev kajenja, trenutno pa ni znan noben način, ki bi že nastalo škodo popravil. Cigaretni dim vsebuje tudi številne rakotvorne snovi. Od desetih bolnikov s pljučnim rakom jih je v povprečju devet kadilcev. Kajenje je tudi glavni dejavnik tveganja za raka ustne votline in grla. Kadilci pogosteje zbolevajo za rakom požiralnika, želodca in črevesja. Tudi rak sečnega mehurja, prostate in ledvic je pogostejši pri kadilcih. Kajenje prav tako povečuje dejavnik tveganja za razvoj raka dojke, raka materničnega vratu, levkemij, kožnega raka, raka trebušne slinavke in raka v otroštvu. Pri kadilcih so pogostejše bolezni srca in ožilja, ki so na splošno največji ubijalec v sodobnem svetu. In to so le najpogostejše posledice … ste prepričani, da ste pripravljeni tvegati?

Veronika Žagar

Sama svoja mojstrica

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Ob poplavi najrazličnejših izdelkov za lepšo kožo se človek skorajda ne znajde več – vsi obljubljajo čudež, skupno pa jim je to, da bodo skoraj zagotovo poskrbeli ne le za lepo kožo, pač pa tudi za prazno denarnico. Z malo spretnosti si lahko enkratne maske za obraz, katerih cena bo primerna študentskemu žepu, pričarate kar doma – in vaša koža bo kljub sivi zimi sijala kot še nikoli!


Osvežilno masko naredimo tako, da na obraz nanesemo navadni jogurt ali skuto s kančkom limoninega soka. Maska naj učinkuje 15-20 minut, nato jo odstranimo z mlačno vodo. Druga varianta je, da  dobro zmešamo 3 do 4 žlice skute (uporabimo mastno skuto za suho in posneto za mastno kožo) in 1 žličko medu, nato pa mešanico nanesemo na obraz. Oči in okolica naj ostanejo prosti. Maska naj učinkuje 20 minut, nato jo speremo z veliko količino mlačne vode. Nazadnje nanesemo na kožo še malo vlažilne kreme.

Za suho kožo je čudovita maska iz zrelega avokada, ki ga dobro pretlačimo ali zmešamo v mešalniku, nato pa vanj previdno vmešamo 1 žličko olja pšeničnih kalčkov ali sezamovega olja. Nastalo maso si na debelo namažemo na obraz in pustimo učinkovati 20 minut. Nato masko odstranimo z vlažno frotirasto brisačo in se umijemo z mlačno vodo. Še ena čudovita rešitev za suho in utrujeno kožo: naredimo masko iz dveh žlic kvasa in mleka, smetane ali olja. Vse sestavine zmešamo, da dobimo gosto maso. Masko si nanesemo na obraz in vrat. Po 20 minutah si jo speremo z obraza z mlačno vodo. Tudi krompirjeva maska je za suho kožo zelo blagodejna, krompir namreč vsebuje veliko vlage. Na obraz in dekolte nanesemo lističe naribanega surovega krompirja, počakamo 10 do 15 minut in si nato kožo umijemo najprej z mlačno in nato še s hladno vodo. Za nego suhe kože odlična tudi maska iz melone: 1 dcl soka melone zmešamo z 1 dcl vode in 1 dcl mleka. Lahko dodamo še nekaj lističev vrtnice. S tem tonikom si za 20 minut natremo obraz in vrat, potem pa umijemo z mlačno vodo. Poskusite še bananino masko: košček zrele banane pretlačimo z vilicami, dodamo pol žličke mandljevega ali avokadovega olja in nekaj kapljic limoninega ali pomarančnega soka, lahko dodamo tudi žličko medu; lahko pa si pripravimo bananino masko samo iz koščka banane, ki ji dodamo majhno žličko kisle ali sladke smetane.

Za mastno in nečisto kožo je najboljša maska iz dveh žlic kvasa, vode in kančka limoninega soka. Vse sestavine zmešamo v gosto maso in si jo nanesemo na obraz in vrat. Ko se maska strdi, jo s konicami prstov malo odrgnemo, nato pa posnamemo z vlažno in toplo krpo za umivanje. Ta maska deluje tudi kot blag peeling. Za mastno kožo je primerna tudi jabolčna maska: eno do dve jabolki na drobno nastrgamo in dodamo stepen beljak. Z zmesjo si namažemo obraz in vrat in po 20 minutah umijemo z mlačno vodo. Še ena varianta za mastno kožo – kostanjeva maska. Zmešamo kuhan in pretlačen kostanj z žličko medu in pol žličke olivnega olja (lahko uporabimo tudi grah in postopamo enako). Proti mozoljem pa najbolje učinkuje jagodna maska: obraz si namažemo s sokom svežih jagod, počakamo, da učinkuje 20 minut, in ga nato speremo s kamiličnim čajem. Najboljši čas za to masko je večer. Proti aknam dobro deluje tudi maska iz lubenice: zmešamo 100 gramov lubeničnega in 100 gramov kumaričnega soka in si natremo aknaste dele. Tudi paradižnikova maska čisti kožo: zvečer očiščeno kožo natremo s svežim paradižnikovim sokom in ga z mlačno vodo speremo šele zjutraj. Postopek ponavljamo občasno. Za mastno kožo si lahko naredimo masko iz peteršilja: liste drobno sesekljamo in jih vmešamo v jajčni beljak. Z njim si namažemo obraz in preko položimo še cele liste peteršilja. Po 15 do 20 minutah obraz umijemo z mlačno vodo. Proti aknam je zelo blagodejna maska iz rumenih buč: bučo naribamo in jo pustimo stati, da izpusti sok. Tega zmešamo z enako količino jogurta. Zmes nanesemo enkrat na teden za 30 minut in jo nato speremo s toplo vodo.
Pomirjevalno masko pri razdraženi koži z rdečimi lisami naredimo tako, da močan kamilični čaj zmešamo z dvema žlicama bele gline (kupimo jo lahko v lekarni) v gosto maso, si jo namažemo na obraz in prekrijemo z vlažno krpo. Maska se ne sme posušiti na obrazu. Odstranimo jo po 10-15 minutah z mlačno vodo.
Masko, ki napenja kožo, dobimo tako, da iz beljaka stepemo trd sneg, dodamo par kapljic limone in malo smetane. Masko namažemo na obraz in odstranimo čez 10 minut z mlačno vodo.

Če imamo občutljivo kožo, je zanjo najbolj primerna maska, ki jo naredimo tako, da v 1 rumenjak po kapljicah vlivamo 2 jedilni žlici mandljevega olja in neprestano mešamo, dokler ne nastane gladka zmes. Namažemo po obrazu in vratu ter pustimo učinkovati 20 minut. Nato oblogo očistimo s suho brisačo in speremo obraz z toplo vodo. Na koncu nanesemo na kožo malo vlažilne kreme.


Tekst: Veronika Žagar

Kopenhagenska Metelkova

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Slovenska subkulturna dediščina Metelkova, unikatni ljubljanski fenomen, je vsekakor paša za oči in ušesa za mnoge turiste, pa tudi vsestranske umetnike, radovedneže odprtega duha in mlade po duši. Dobrih tisoč kilometrov severno od te kulturne mešanice pa domuje njegova sestra. Na Danskem se v glavni prestolnici Kopenhagen nahaja Christiania, avtonomna kulturna cona in  pravi multikulturni raj. Gre za predel mesta, ki je v marsičem podoben našemu Metelkova mestu. V mnogih rečeh pa se tudi razlikujeta. Ob turističnem vodenju lokalnega poznavalca po Christianii sem izvedela veliko zanimivosti. Med večkratnimi obiski, sprehajanjem in udeleževanjem kulturnih dogodkov pa sem doživela pravo podobo in živo atmosfero mesta.

Simboli: ime, zastava, kolesa
Christiania je dobila ime po odmevnem in zelo prizadevnem  kralju  Christianu IV.,  rojenem v 16. stoletju, ki je dal napraviti nasipe, kjer se danes nahaja njeno ozemlje. Avtonomna cona ima tudi svojo neuradno zastavo, ki je rdeče barve in ima tri rumene pike. Te predstavljajo tri črke i, ki se nahajajo v imenu Christiania. Ena izmed posebnosti  Christianie so vsekakor  kolesa: od leta 1984 dalje oblikujejo svojevrstna široko nosilna kolesa, ki so dandanes so znana po vsem Kopenhagnu in drugod po svetu. Izdelujejo jih številni privatniki v skupnosti.

Zgodba o Christianii
Christiania je neodvisna, avtonomna skupnost v Kopenhagnu z lastno samoupravo, ki  je nastala leta 1971 po prevzetju zapuščenega ozemlja ministrstva za obrambo. Država se je takrat soočala z velikimi stanovanjskimi problemi za mlade družine, študente in mnoge druge. Ti so si tako priborili 34 hektarjev v centru mesta, ki so obdani z veliko naravne površine.

Umetnost
Christianio opisujejo kot življenje, obdano z umetnostjo. Ta je prisotna vsepovsod. Večina hiš, ki so jih zgradili bivši in sedanji prebivalci in so last skupnosti, so prave umetniške storitve. Povsod lahko naletiš na slike, skulpture, posebno oblikovane stole, z grafiti prekrite hiše vseh oblik. Skupnost ima tudi številne galerije in velik teater z gledališko skupino ter občasnimi predstavami. Glasba je velik in pomemben segment v kulturi Christianie. Že od samega začetka tu ustvarjajo raznorazni glasbeniki, odvijajo se mednarodni glasbeni dogodki. Je prostor, kjer se iščejo nove smeri v glasbi, postavljajo inštalacije, prepletata današnja postmoderna glasba in glasba prejšnjega stoletja. Razni jam sessioni, jazz večeri, prosto igranje in uradni glasbeni programi so dnevni repertoar. Glasbeniki Christianie so do danes  izdali številne glasbene plošče. V klubih, kot so Den Gr? Hal (the Grey Hall),  Drageklubben (the Dragon Club ) Hang-glider (Dragon-flying), The Opera, Fredens Eng (the Meadow of Peace), se  izvajajo različne glasbene zvrsti. Poleg tega so na voljo  podzemni odri za velike koncerte, kjer so nastopali številni znani glasbeniki, kot so Blur, Greenday, Rage Against the Machine ter najboljše hip hop skupine.
Socialna mreža in organizacija
Dolžnost prebivalcev Christianie je, da so aktivni pri skupnih vsakodnevnih opravilih ter odgovorni za skupnost. Socialna mreža med ljudmi je visoko razvita in je posebnost te skupnosti. Dobri sosedski odnosi so življenjsko pomembni za preživetje Christianie. Večina članov se med seboj pozna in si pomaga. To območje je varno za njihove otroke. Prebivalci imajo štiri institucije za dnevno oskrbo, ki jih plačuje celotna skupnost. Glavni je mestni svet, na katerem razpravlja osemsto prebivalcev. 
Od svojega rojstva se Christiania upira prevladujočemu sistemu, zasnovala je nove oblike demokracije in samouprave. Na osnovi ideje o zagotovitvi čim več svobode in moči posamezniku se je Christiania organizirala v številne svete oz. koncile. Mestni svet je najvišje vladajoče telo, kjer vsi prebivalci obravnavajo vse, kar zadeva skupnost. Odločitve niso sprejete po večinskem ali volilnem sistemu, ampak s konsenzom, kar pomeni, da mora vsakdo doseči soglasje o obravnavani temi. Tako sprejete odločitve so vsekakor izpeljane na enostaven način, kar vodi k visoki stopnji zadovoljstva. Način organizacije je osrednji pomen tega družbeno-političnega eksperimenta, brez katerega  Christiania ne bi preživela. Življenja ljudi v tej skupnosti so raje osnovana na zdravorazumski način kot pa z zakonskimi predpisi. Christiania nima nobenih zakonov, so le nekatere prepovedi: nobenih trdih drog, nič orožja, nič nasilja, nič trgovanja z nepremičninami ali stanovanjskimi površinami, prepoved raket in eksplozivov, prepoved avtomobilov.
Prebivalci Christianie  plačajo skupnosti samo 215 evrov  na prebivalca za stroške bivanja,  kot so elektrika, ogrevanje, davek na zemljo, otroški vrtec. Za hišo ali stanovanje, kamor se vselijo ali so v njej rojeni, ne plačajo niti najemnine. Lahko jo prenavljajo, obnavljajo, vendar ni njihova last, ampak last skupnosti.  Prebivalci se na mestnem svetu lahko odločijo, da od posameznika zahtevajo izselitev, če menijo, da ne spada več v skupnost. Christiania  je odgovorna tudi za vse potrebno vzdrževanje, kar vključuje celotno infrastrukturo – voda, odpadki, ceste, elektrika, pokrajina in telekomunikacija. Za prebivalce je na voljo tudi reciklažni center, kjer zbirajo raznorazne že uporabljene materiale za vnaprejšnjo uporabo v gradnji, obnovi itd. Christiania je en izmed prvih krajev na Danskem, ki je bil oskrbljen s hitro internetno  povezavo po nizki ceni. Razvite so tudi obrtne dejavnosti – od tesarjev, čevljarjev, računalniških servisov, kolesarskih centrov do restavracij, barov in ostalih operativnih stavb. Imajo številne lastne proizvode, kot so ekološko predelana hrana, časopis, simbolne nalepke njihove zastave, naravna kozmetika, zeliščni čaji, pasta za zobe, kruh, piškoti in številni drugi.
Avtomobili v Christianii niso dovoljeni. Osmina prebivalcev  jih sicer ima, a jih parkirajo zunaj območja skupnosti. Leta 2005 so na mestnem svetu sprejeli odločitev, da so avtomobili dovoljeni samo za parkiranje, ne pa za vožnjo po ulicah. Tako je nastalo prvo parkirišče na tem ozemlju za okoli  petnajst avtomobilov.

Droge
Marihuana je bil bistveni del  skupnosti že od vsega začetka. V 90. je postala multimilijonarski posel. Leta 2004 je danska vlada prepovedala prodajo in zasedla veliko preprodajalcev na znani ulici, kjer se je marihuana stalno prodajala. Kar pa ne pomeni, da se je trg marihuane zaprt, samo prestavil se je na druge konce Kopenhagna. Ob sprehodu skozi uličice mesta tako ob lepih zvokih glasbe in pogledih na lepo obarvano okolico zaduhate marsikatere omamne dišave. Sicer pa so prebivalci Christianie strogo proti trdim drogam in se z raznimi prepovedmi, nadzorom in reklamni panoji borijo proti njihovemu širjenju v skupnosti.

Trenutno stanje Christianie
Christiania  je v veliki nevarnosti, da bo izumrla, saj vlada trenutno uveljavlja novi zakon, s katerim bo privatizirala vse nepremičnine v državi ter vse stavbene objekte. V Christianii  ni nihče lastnik hiše ali stanovanja, v katerem živi, saj so stavbni objekti last skupnosti. Hišo ali stanovanje določi posameznikom skupnost, objekti se ne dedujejo na potomce; ta človeška raznolikost dela skupnost tako posebno in drugačno. Z novim zakonom bo ta fenomen vsekakor propadel in v hiše se bodo vselili bogati ljudje, saj jih bo vlada zaradi ugodne lege v središču mesta in zaradi veliko naravnih površin prodala po zelo visoki ceni. Tako se bo struktura in podoba C izgubila. Preden se zgodi “apokalipsa” te skupnosti, vam vsekakor priporočam ogled in sprehod skozi prvovrsten fenomen človeške ustvarjalnosti in inovativnega duha.  

Urša Cehner

V iskanju sreče

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Žanr: drama
Režija: Gabriele Muccino
Scenarij: Steve Conrad
Igrajo: Will Smith, Jaden Smith, Thandie Newton, Brian Howe, James Karen, Dan Castellaneta, Kurt Fuller, Takayo Fischer idr.
Dolžina: 117 min
Na sporedu od: 7.2.2007

Drama V iskanju sreče je posneta po resničnem dogodku. V čustveno nabitih dveh urah spoznamo trgovskega potnika Chrisa Gardnerja (upodobil ga je Will Smith), ki ga utrujena in od neizpolnjenih obljub razočarana žena zapusti. Zatakne pa se pri skrbništvu sina, ki se mu Chris nikakor noče odreči (soproga namreč načrtuje odhod iz mesta). Zato mora za Christopherja (mali Jaden Christopher Syre Smith) in zase poskrbeti kar sam. To pa je vse prej kot lahka naloga, če si brez službe in rednega dohodka, pa še strehe nad glavo nimaš zagotovljene. A Chris kljub temu sanja in se za svoje sanje bori. Tako se vpiše na tečaj za borzne posrednike, kjer začne opravljati polletno pripravništvo, ki pa ni plačano, pa tudi obeti so vse prej kot dobri. Izmed dvajseterice kandidatov bodo izbrali le enega. Okolje je neizprosno. San Francisco ne pozna odpuščanja, tako da se oče in fantič kmalu znajdeta na cesti in sta primorana poiskati pomoč v zavetiščih. A tudi tam nekega dne zmanjka prostora. Chrisu pa zmanjkuje tudi denarja in časa … Sanje se zdijo vse bolj oddaljene, težav in ponižanj je vse več. Kako dolgo lahko Chris to zdrži? Odgovor najdete v kinodvoranah. Končno spet film, ki nam da misliti.


Asterix in Vikingi
Žanr: animirana družinska komedija
Režija: Stefan Fjeldmark in Jesper Moller
Scenarij: Jean-Luc Goossens, Stefan Fjeldmark in Philip LaZebnik po stripu Renéja Goscinnyja in Alberta Uderza
Igrajo: Roger Carel, Jacques Frantz, Lornt Deutsch, Sara Forestier, Pierre Palmade, Bernard Alane, Marc Alfos idr.
Na sporedu od: 7.2.2007

To, da veljajo Francozi za trdobučen naro, ni nobena skrivnost. Če se vrnemo nekaj stoletij nazaj, pa lahko isto rečemo tudi za Dance. No, vsaj nasmejimo se jim lahko. O zgodbi le na kratko. Zadnja galska vasica, ki se še upira rimskemu imperiju, doživi velik dogodek. Vanjo se je namreč namenil bojazljivi sin Fičfirix iz sosednjega plemena. Mladinec, ki naj bi ga Asterix in Obelix spremenila v pogumnega vojaka, pa kaj hitro pade v pest Vikingom, ki so se bili ravno v tistem trenutku izkrcali v Galiji. Severnjaški poglavar je prepričan, da bi fant, ki ga častijo kot čarovnika, njegove borce lahko naučil leteti, tako da bi lažje zasledovali ljudi, ki skušajo zbežati pred njimi. Asterix, Obelix in kuža Idefix se takoj odpravijo na reševalno akcijo, toda Vikingi se izkažejo za zelo trdožive nasprotnike. Film vsaj zaenkrat še ni sinhroniziran v slovenščino in prav je tako.

Utrip groze

Žanr: grozljivka
Režija: Jim Sonzero
Scenarij: Wes Craven, Ray Wright, Kiyoshi Kurosawa
Igrajo: Kristen Bell, Ian Somerhalder, Christina Milian, Rick Gonzalez, Jonathan Tucker, Samm Levine idr.
Dolžina: 90 min
Na sporedu od: 11.1.2007

Film je posnet na podlagi japonske uspešnice Kairo in prikazuje skupino študentov, ki se sreča z nepredstavljivo grozo. Eden od njih namreč odkrije nenavaden piratski brezžični signal, za katerega se izkaže, da vodi naravnost v svet mrtvih. Ko se začne razširjati, ogrozi vsakogar, zato morajo študentje najti način, kako grozljivi signal ustaviti. Stiskali se boste. Zagotovo.

Miran Varga

NUK – njegov ali naš?

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Uganka se glasi: Spomenik katerega najpomembnejšega slovenskega arhitekta vseh časov manjka v naši prestolnici? Odgovora verjetno še nekaj let ne boste videli na lastne oči. Za nekaj let Mestni občini Ljubljana še lahko oprostimo, saj se je v poletnih turističnih mesecih spomnila genialne ideje in je pred magistrat  postavila živi kip našega odličnega arhitekta, ki se je kdaj pa kdaj celo priklonil mimoidočim. Hja, Slovenci smo pač bolj počasne narave in se prepustimo prehiteti celo Čehom, ki so mu v slavo in čast postavili spomenik. Mogoče se bomo ob stoti obletnici njegove smrti vendarle spomnili in mu ga postavili tudi sami, če letos ob petdesetletnici še ostajamo pri razstavah. Verjetno ni treba poudarjati, da gre za slovenskega in svetovno priznanega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je izdelal načrte za stavbe tudi po znanih evropskih prestolnicah. Študentje o naši kulturni dediščini vemo bolj malo, pa vendar smo z njo v stiku vsak dan bolj, kot si mislimo.
 

Plečnikova Ljubljana
Mesec januar in leto 2007 sta v slovenskem kulturnem prostoru zaznamovana z   rojstvom našega najbolj znamenitega arhitekta Jožeta. Letos je Plečnikovo leto in  januarja smo praznovali 50. obletnico njegove smrti ter 135. obletnico njegovega rojstva, kar smo počastili z dvema razstavama. Ena se odvija v Narodni galeriji v Ljubljani, druga pa v Narodni in univerzitetni knjižnici. Na razstavi v Narodni galeriji z naslovom Jože Plečnik ( 1872-1957). Arhitekt v Ljubljani, Pragi in na Dunaju  si lahko s pomočjo slikovnega gradiva in nekaterih njegovih izvirnih načrtov ogledate številne obstoječe mojstrovine doma in v drugih evropskih prestolnicah. Razstavljeno je tudi različno pohištvo po Plečnikovih zamislih.
Druga razstava z naslovom  Da ne pride v pogin in pozabljenje: Plečnikova vizija Ljubljane – slovenskih Aten se odvija v NUK-u; tam si lahko ogledate njegove žal neuresničene projekte, ki bi popolnoma spremenili podobo Ljubljane. Ime našega arhitekta sega tudi daleč tja za deveto goro. Številne odlike in priznanja je dobil med študijem in delom drugod po Evropi, žal je na Češkem in Avstriji cenjen veliko bolj kot v Sloveniji. Plečnikove razstave so občudovali v Zagrebu, Pragi, Barceloni in drugih velikih evropskih mestih ter celo v New Yorku. V Parizu je razstava o našem arhitektu in njegovih delih privabila do pol milijona ljudi. 
Da ne ostanemo samo pri razstavah, se podajmo na sprehod po Plečnikovi Ljubljani, skozi izvirnost in raznovrstnost kombinacij različnih umetniških prvin, klasičnega in modernega ter rimskega, antičnega in renesančnega vpliva hkrati. Občudujemo lahko psevdodorska stebra, ki na ljubljanskem centralnem stadionu odražata masivnost in resnost, ograje stavb in mostov, ki spominjajo na mediteranski slog, preproste visoke stebriče vseh velikosti, ki se mogočno dvigajo proti vrhu, ter zanimive fasadne obloke stavb z različnimi oblikami stavbenih okenskih oči.
Nekatere študente pravne fakultete pot vsako jutro ponese mimo avenije visokih stebrov po renesančnem zgledu, ki se nahajajo na Plečnikovih tržnicah ter se vijejo ob ljubljanskem kanalu. Preden vstopijo v svojo fakulteto pri zadnjem vhodu, pa jim lahko pogled obstane na stavbi zelo ozke oblike, zaradi katere je dobila ime Peglezen. Študenti farmacije, strojništva, naravoslovne in filozofske fakultete si v toplih mesecih privoščijo odmor in malico kar na ostankih rimskega obzidja in “piramide” viadukta, ki ju je Plečnik preuredil in adaptiral. V maju nas pot ob večernih urah zanese na študentske glasbene prireditve v znanem slovenskem odprtem prireditvenem prostoru Križanke, ki jih je Plečnik dal zgraditi leta 1956 po vzoru renesančnih umetnikov. Nekateri študentje si lahko vsako leto ob dnevu mrtvih ogledajo Žale – največje pokopališče v Sloveniji.  Mogočno, visoko k nebu vzdigujoče stebrišče na Žalah simbolizira ločitev živega in posmrtnega življenja, pot in prostor, ki ločuje zemljo od neba oz. nebes. Zelo tipične pa so tudi majhne zanimive poslovilne kapelice različnih velikosti in oblik. 
V romantičnih zimskih mesecih se mladi zaljubljenci sprehajajo po urejeni sprehajalni aveniji v Tivoliju, ki se vije od Moderne galerije proti Cekinovemu gradu, v sredini pa jih spremljajo mogočne Plečnikove svetilke, ki parku dajo poseben čar. Ta park in razne avenije po Tivoliju je dal Plečnik urediti leta 1931, takrat pa je začel tudi z izgradnjo načrta njegovega najbolj znanega in odmevnega projekta. Tromostovje, ki ga študentje prečkamo neštetokrat, je grajeno iz umetnega kamna in kamnite ograje iz modelirnih stebrov. Ta balustradna ograja je eden izmed tipičnih elementov Plečnikove arhitekture. Plečnik je staremu sredinskemu mostu dodal  na vsaki strani po en most in ju razporedil tako, da se stranska dva poševno odmikata od sredinskega in se tako postavitev mostov razširi na glavni trg. S tem je simbolično opozoril na pomembnost glavnega trga za samo mesto in povezal Magistrat s centrom mestne oblasti, od kamor vodijo poti in smeri po celem mestu. 
 
NUK

Študentje vestno izkazujemo čast našemu arhitektu v vseh letnih časih, še posebej pa maja in junija. Prejšnji mesec smo ga pridno obiskovali skoraj vsak dan in občudovali njegove mojstrovine nezavedno. Na mestu nekdanjega baročnega Knežjega dvorca iz 17. stoletja danes stoji Narodna in univerzitetna knjižnica. Naš NUK, najboljši prijatelj in zaveznik pri osvajanju znanja. Že od daleč, ko najprej prečkamo Plečnikov Čevljarski most visokih stebričev ali pridemo po Plečnikovi urejeni Vegovi ulici, v oranžni opekasti barvi zasije mogočna stavba, ki je končno obliko dobila leta 1940. Zunanja fasada v celoti sledi Semperjevi tekstilni logiki, posebni umetniški tehniki. Okna in portali, ki se odražajo kot gube, razbijejo dolgočasnost običajne stavbe. Opeka in kamenje dajejo videz tkane preproge in mešanost modernega in klasičnega stila, še en poseben element Plečnikove arhitekture. Mogočna vhodna vrata vsako jutro z muko odpiramo, saj so izjemno težka. Prebudimo se ob jutranji kavici v Plečnikovi kletni kavarni, ki izstopa z marmorno ograjo okrog šanka in z ovalnimi mizami. Od tam se nato strmo povzpnemo po temnih črnih marmornih stopnicah, obdanih z kamnito ograjo, spremljajo nas ob strani postavljeni visoki tipični Plečnikovi stebri. Na koncu tega temnega vzpenjanja nas čaka svetloba, ki prihaja iz čitalnice. Svetloba, ki predstavlja znanje, pot k svobodi, upanju in novim dosežkom. Vrata se avtomatsko odpirajo, izbereš si svoj sedež, izoblikovan po Plečnikovem načrtu. Njegove mizarske sposobnosti so bile prav tako presenetljive. Opremil in izdelal je načrte za pohištvo v renesančnem stilu, oblikoval posebne stole v simetriji, furnirano pohištvo in ostalo notranjo opremo. Sicer nekoliko težki in neudobni leseni stoli po večurnem sedenju v čitalnici knjižnice že pošteno najedajo. Če si med učenjem malce oddahnemo, nam v čitalnici pogled uide tudi na strop, kjer se začudimo ob mogočnih lestencih posebne oblike. Le vzemite si čas in dobro poglejte njihovo zasnovo, presenečeni boste. Hvaležni smo Plečniku za NUK in njegovo čitalnico, ki nam je pomagala prebroditi še en mesec sedenja za knjigami – vsaj do maja, ko bomo jo ponovno obiskovali.

Zanimivosti: izvedeni in neizvedeni Plečnikovi projekti

Različnih Plečnikovih cerkev, krajinsko preurejenih poti, kulturnih in športnih objektov je v Ljubljani in drugod po Sloveniji veliko. Plečnikovi objekti pa so nastali tudi v drugih evropskih mestih. V Zagrebu, Sarajevu, Osijeku in Beogradu so postavljene številne Plečnikove cerkve in samostani. Znan je tudi vrtni paviljon na Brionih, ki je postavljen bivšemu predsedniku Josipu Brozu Titu. Na Dunaju je med številnimi objekti  znamenita Zacherlova hiša, v Pragi je najbolj znan preurejen in adaptiran praški grad z vrtovi, izveden za takratnega predsednika Masaryka. Plečnikova domišljija in vizija si je zamislila še večje stavbne objekte, ki pa žal niso bili nikoli realizirani. Najvišji utrjeni del mesta oz. akropola bi po Plečnikovih načrtih bil ljubljanski grad. Do natečaja nikoli ni prišlo in tako je Plečnik uredil samo grajsko okolico, stebrišče in ograje. Leta 1947 je narisal tudi načrt za slovenski parlament, ki ga je poimenoval Katedrala naše svobode. Stavba z manjšo kupolo na sredi centralnega prostora s poševnimi stebri in stožčasto streho iz betona v višini sto metrov bi bila postavljena v parku Tivoli. Podobo tega izvrstnega načrta si lahko pogledate v Narodni galeriji, kjer je razstavljena lesena maketa, ki jo je dal izdelati sam arhitekt.

Naš Jože je študentom dal narediti številne ogromne kolibe, uporabne tako za zabavo kot za nabiranje znanja in novih idej. Mogoče se bo med nami našel naslednji Jožek, ki bo svoje ideje in genialne načrte uresničil v novih podobah mest in v leksikon slovenskih mojstrov zapisal svoje ime. A preden dodamo novo, počastimo staro ime in priskrbimo zgoraj zastavljeni uganki odgovor v fizični obliki. 
 
Urša Cehner

PozoR! Mednarodni kongres PRIME že trka na naša vrata!

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Moč, zagon, pripravljenost, želja, zanimanje, volja, spodbuda … Imate kakšno asociacijo, veste, na kaj namigujem? Vam malo pomagam? Mmmmmmmm … Že veste? Dajte no! Razmišljajte! Saj vem, da veste, samo malo je treba napeti možgančke. Še par sekund počakam, pa povem. Pa kaj res nimate nobene mmmmmm …?

Ja, motivacije!!! Brez tega pa res nikamor več ne pridemo. Še v najbolj življenjskih situacijah ne. Kot na primer umivanje zob. Vsi si želimo prelepe bele zobe, ki sijejo od zdravja in popolnosti. Vendar je do tja dolga pot. Po vseh pravilih bi si jih morali ščetkati po vsaki jedi. Pa tudi po pitju sladkih in drugih pijač. To pomeni, da bi bilo najbolje nositi zobno ščetko in pasto kar vselej s seboj, da bi si jih lahko očistili takoj, ko bi kaj pojedli oziroma popili! Sliši se nemogoče, ampak če bi imeli dovolj motivacije … Res je, da je to ekstremen primer, ampak celo to bi se dalo. Lahko dosežemo karkoli, če si le dovolj želimo. Motivacija je torej nujno sredstvo in hkrati tudi pogoj za doseganje naših ciljev, majhnih in velikih.
In prav zaradi tega, ker nam velikokrat (z)manjka motivacije in volje, je dobro, da o tej temi povemo še kaj več. Letos smo člani Študentske sekcije Slovenskega društva za odnose z javnostmi (vidite, tudi da preberete ta naziv, je potrebna motivacija, zato v nadaljevanju SS PRSS) prevzeli organizacijo mednarodnega spomladanskega kongresa PRIME, ki bo med 12. in 17. marcem v Ljubljani. PRIME je Evropska zveza študentskih društev za odnose z javnostmi in komuniciranje (European Association of Public Relations and Communications Students) in ima preko 500 članov iz 16 držav Evrope in Rusije, njena članica je tudi SS PRSS. Letošnjega kongresa se bo predvidoma udeležilo okoli 60 tujih in 40 slovenskih študentov.  
Sami motivirani ljudje. Ampak, ker nikoli ne vemo dovolj in ker je zelo pomembno, da ves čas izpopolnjujemo in nadgrajujemo svoje znanje, smo se odločili, da bodo glavne teme letošnjega kongresa motivacija, skupinsko delo in socialno mreženje. Predavanja, ki bodo potekala ves teden, bodo zasnovana v treh fazah. Prva faza bo namenjena motivaciji na ravni posameznika, prepoznavanju samega sebe, svojega karakterja in samo-motiviranja. Naslednja stopnja bo namenjena delu v skupini, grajenju skupin in motivaciji v skupini. V tretjem delu pa bomo povezali vpliv timskega dela in motivacije na kakovostno in učinkovito predstavitev skupin navzven. Povezovalni člen med temi tremi fazami bo mreženje ter njegova pomembnost za akterje pri njihovem razvoju kariere. Vsi vemo, kako težko je dobiti službo, kaj šele dobro službo, ki bi nas osrečevala, zato je dobro vedeti, na kakšen način in kje spoznati prave ljudi. In kako ne obupati, ko prejmeš že dvajseti negativni odgovor delodajalca, poslal pa si jih sto. Ostalim osemdesetim se namreč niti ni zdelo vredno, da bi te obvestili o svoji odločitvi. Ker se to dogaja pogosto, bomo na kongresu spregovorili tudi o tem. Da pa bomo lažje ostali zbrani in motivirani, bomo z udeleženci obiskali skrivne kotičke naše prelepe Slovenije ter jim razkazali Ljubljano podnevi in seveda tudi ponoči. Na predavanja, izlete in vsa ostala druženja bomo povabili tudi vas, dragi moji, saj boste na predavanjih lahko izvedeli marsikaj novega, predvsem pa boste lahko izmenjevali izkušnje iz odnosov z javnostmi in komuniciranja s tujimi študenti.
Odlična priložnost torej! O vseh podrobnostih boste lahko izvedeli na spletni strani www.mojPiaR.net; če boste pozorni, pa boste na vaših fakultetah našli tudi letake, ki vas bodo opremili s koristnimi informacijami. Ekipa SS PRSS vam priporoča, da (P)OSTANETE MOTIVIRANI!!!!!


Tjaša Šnut
članica Študentske sekcije
Slovenskega društva za odnose z javnostmi

Hasta la Vista, Windows

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Zbogom, Okna, pravi naslov. No, če sem popolnoma pošten, se Okna še ne poslavljajo, saj tudi nova različica nosi uradno ime Windows Vista, a sem prepričan, da bo med uporabniki obveljal le priimek, torej Vista. Microsoftovi programerji so nadaljevanje uspešne različice XP pacali dolgih pet let, pa še zdaj se zdi, da so popravki zgolj kozmetične narave. Kam so torej vložili ves čas in inženirsko znanje? Pojdimo lepo po vrsti.

Uporabnik ob namestitvi novega operacijskega sistema Vista najprej opazi polepšan in nasploh kozmetično dodelan uporabniški vmesnik, ki bo bržkone večini takoj všeč, preostali pa se ga bodo sčasoma navadili. Sama namestitev je povsem grafična in poteka bolj ali manj gladko (odvisno od eksotične strojne opreme, ki jo morebiti posedujete). Pohvalno je dejstvo, da so samodejne izbire namestitvenega programa zvečine logične in ne begajo oz. zavajajo uporabnika. Dodaten plus si v mojih očeh zasluži tudi možnost spreminjanja velikosti razdelkov (particij) na vgrajenih trdih diskih.

Po prijavi nas pozdravi sveže oblikovano namizje, na katerem nas na desni strani pričaka t. i. side bar, torej nekakšna polprosojna stranska vrstica z za nas bolj ali manj pomembnimi podatki, kot so ura, koledar in drugi manjši dodatki, ki jim pri Microsoftu tudi v slovenščini rečejo kar gadgeti (čudno, da te besede niso slovenili). Med temi gadgeti oziroma uporabnimi programčki lahko izbiramo med kopico rešitev, tudi takih, ki so plod domačega znanja. Delo slovenskih razvijalcev je tako lepo vidno že na prvih dodatkih, ki jih je pripravilo podjetje Gama System in omogočajo od poslušanja domačih radijskih postaj preko spleta ter spremljanja borznih kotacij do nudenja svežih valutnih tečajev. Med standardnimi gadgeti, ki jih lahko izberemo že v samem operacijskem sistemu, pa so beležnica, kalkulator, bralnik RSS-novic in drugi.

Pri Microsoftu Slovenija menijo, da bo Vista radodarna tudi do domačega IKT-sektorja, saj naj bi novi operacijski sistem posredno vplival na dodatno zaposlovanje. Zahvaljujoč Visti naj bi delo tako dobilo več kot tisoč ljudi iz IT-ja. Če se še za trenutek pomudimo doma, vam lahko zaupamo, da slovenska različica Windows Viste izide sredi marca. Z Visto namreč tudi Microsoft končuje izdajanje osnovne angleške različice in naknadno nameščanje jezikovnih paketov. Nova Vista bo tako v celoti slovenska, zato si prodajalci večjo prodajo obetajo šele spomladi ter v drugi polovici leta, po angleški različici, ki je že na voljo, pa naj bi posegli predvsem zanesenjaki in tisti, ki pač morajo imeti zadnjo tehnologijo – tako strojno kot programsko.

Najbolj opevana in tudi opažena novost pa je novi grafični vmesnik Aero (oz. njegov del DMW – Desktop Window Manager). Gre za svojevrsten izris oken odprtih programov na zaslonu. Ker zadeva podpira prosojnost (nastavljivo), lahko hitro in enostavno prevrtimo odprte programe (njihove zaslonske slike se namreč izrisujejo v pomnilnik) ter izberemo tistega, ki nas v določenem trenutku zanima. Podoben pristop je izbran tudi pri vseh izbirah možnosti – ne le programskih oknih, temveč tudi ikonah (te so izjemno lepo renderirane), tako da za Visto res lahko rečemo, da je lepega videza. Vista vztrajno opušča menijske možnosti (no, te lahko ročno vklopimo, pa tudi uporabniški vmesnik Basic bo prav prišel vsem tistim, ki se jim bo takšen grafični preskok zdel prevelik) in na nov način podajanja informacij se je pač treba privaditi. Menije nadomeščajo slike opravil, ki jih želimo izvesti, kar je seveda bistveno bolj intuitiven pristop k opravljanju nalog. Odlično se izkaže tudi modul iskanja, ki želene zadetke lahko išče povsod – npr. imena datoteke na disku, vsebino datotek, zadetke na spletu itd. Skratka, brez pripomb.

Najnovejši računalniki pri domačih uporabnikih ne služijo za tipkanje besedil, temveč za igranje. Zato so ogromno pozornosti v Redmondu namenili tudi igram. Z zanimivo tržno potezo, da bodo novo grafično knjižico DirectX 10 tržili le v Visti in njenih naslednikih, želijo igričarje premamiti k novemu operacijskemu sistemu. A ker je le malo sodobnih grafičnih kartic, ki bi DirectX 10 že podpirale, bo na masovni preskok potrebno še malo počakati. Kljub obilici zanimivih naslovov so inženirji v Visto vseeno vgradili nekaj novih iger, ki jih do sedaj nismo videvali, npr. šah. Škoda pa, da so pri tem (nalašč?) pozabili na možnost omrežnega igranja – nenazadnje bi platforma Vista lahko postala eno veliko igrišče.

Ker je Vista obsežen programski paket, je k njej priloženega veliko bolj ali manj uporabnega programja. Internet Explorer 7 je stalnica, poštarja, imenovanega Outlook Express, je nadomestil Windows Mail, funkcionalne in lepotne prenove pa je bil deležen tudi vsestranski predvajalnik Windows Media Player, ki je že dosegel različico 11. Programov, ki se začnejo z besedo Windows, je še kar nekaj, naj na hitro naštejemo samo nekatere: Calendar, Defender, Media Center, Movie Maker 6 …

Microsoft je konkurenco presegel še na enem področju, kjer mu ostali zlepa ne bodo dorasli. To je področje, namenjeno invalidom in ljudem s posebnimi potrebami. Veliko dela so inženirji opravili na tehnologijah za prepoznavanje govora in pisav. Kljub temu, da zadeve še najbolje delujejo v večjih svetovnih jezikih, pa ne gre opustiti upanja, da bo tudi naš materni jezik kdaj deležen tako prelomnih rešitev – pa tudi če bodo Vistine tehnologije na naše dvorišče preselili domači strokovnjaki.

Miran Varga

Svetovalnica ŠOU

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Živjo!
Pišem vam, ker je moj fant zadnje čase kar naprej utrujen. Ne hodi ven, cele dopoldneve spi. Karkoli se zmeniva, on nato odpove in ostane raje doma. Ko se skušam z njim pogovoriti o morebitnih težavah, mi noče odgovoriti. Počutim se popolnoma odrinjeno in ne vem več, kaj naj storim … Mi lahko svetujete, kako naj se obnašam do njega? Kaja

Lepo pozdravljena!
Po tvojem opisu sklepam, da se je tvoj fant znašel v depresiji. Gre za pojem, ki ga velikokrat uporabljamo v vsakodnevni komunikaciji, ko smo utrujeni in slabe volje. A bolj strokovno gre pri depresivni motnji za relativno trajnejša stanja, kjer posameznik res trpi in ne zna sam razrešiti svoje situacije. Posameznik v depresiji se počuti potrt, doživlja občutke tesnobe, notranje praznine, krivde, manjvrednosti in pogosto ima motnje koncentracije in spomina. Depresija povzroča spremembe tudi na telesnem področju (motnje spanja, apetita, izguba volje in motivacije, pomanjkanje veselja do življenja). Navzven deluje depresiven posameznik precej nezainteresirano, velikokrat je pri delu manj učinkovit. Do depresije lahko pride, če se posameznik  znajde v stiski ali doživlja dolgotrajneše obremenitve, težave v medosebnih odnosih ali prelomne življenjske dogodke, ki predstavljajo velik stres, s katerim se sam ne zna spoprijeti. Mogoče ti pride na misel, kaj se mu je v zadnjem času zgodilo, ali je imel kakšne večje težave? In kaj lahko storiš, če gre za depresivno motnjo? Sama si napisala, da je tvoj fant precej neodziven na tvoje predloge. Zato ti svetujem, da se obrneš na katerega od njegovih prijateljev ali družinskih članov, s katerimi ima tesne odnose, ki naj se prav tako skušajo pogovoriti z njim ter mu nudijo oporo. Spodbujaj ga, da vztraja pri svojih dnevnih aktivnostih. Pomaga tudi uživanje zdrave hrane (npr. sadje in zelenjava) in kakršnakoli fizična aktivnost. Če bo pripravljen, da se odkrito pogovori o svojem počutju, mu predlagaj tudi, naj začne sam pri sebi iskati nek način izražanja čustev ali skrbi (pisanje dnevnika, risanje, šport …). Predvsem je pomembno, da ob vsem tem upoštevaš tudi svoje počutje in energijo, pomagaj mu le, dokler lahko. Pri resnih oblikah depresije je priporočljiv obisk pri psihiatru oz. psihologu. Prav depresija sodi med duševne motnje z največjim deležem bolnikov, ki bi potrebovali zdravljenje, a ga niso deležni. Toliko na kratko, za več nasvetov in pogovor pa se lahko oglasiš tudi v Študentski svetovalnici ŠOU v Ljubljani – na Kersnikovi 4, kjer vsak ponedeljek med 16.00 in 19.00 deluje Psihološka svetovalnica.

Anja, Psihološka svetovalnica

Živjo!
Imam en problemček! Hitro pozabim, kar sem se naučila, pa čeprav mi je bila snov nadvse zanimiva. Mogoče je težava v tem, da zadeve ne ponavljam. Ali pa se narobe učim? Hvala za odgovor!  Lep pozdrav,  K.

Pozdravljena!
Napisala si, da imaš težave s pomnjenjem snovi. Na kratko: kot najbrž veš, imamo kratko- in dolgoročni spomin. V kratkoročni  spomin se nalagajo trenutne informacije, zato mu rečemo tudi delovni, s ponavljanjem pa te preidejo v dolgoročnega, kjer se skladiščijo. Dejstvo je, da si vseh snovi in tem, ki se jih učimo na faksu, ne moremo zapomniti, najbolj nam v spominu ostanejo tiste, ki se ponavljajo oz. se jih učimo večkrat. Proti koncu študija se nam tako počasi oblikuje neka okvirna slika, kaj vse zajema nas študij, stvari začnemo med seboj povezovati in nato uporabljati v praksi. Torej – zelo pomemben del učenja je ponavljanje, za kar si moramo vzeti dovolj časa. Pred učenjem si naredi učni načrt, ki naj bo realen in izvedljiv, nato vsak dan dodaj čas za ponavljanje, in sicer za sprotno ponavljanje ter ponavljanje snovi, ki si jo predelala že prej. Bolj ko se bližaš izpitu, več časa moraš nameniti ponavljanju. Pri učenju je pomembna tudi predpriprava. Za učenje moraš biti motivirana; če te ne motivira sam izpit, naj te npr. misel na kasnejši poklic. Hkrati pa moraš biti sproščena in skoncentrirana. Pri učenju skušaj vključiti čim več čutil (npr. glasno branje pomembnih podatkov ipd.). Glede tehnik učenja: kot sama zagotovo veš, za učinkovito pomnjenje odpade “piflanje”! Snov moraš razumeti, jo medsebojno povezovati in imeti vanjo nek celostni vpogled. Dobro je, če sama pri sebi ugotoviš, ali ti ustrezajo miselni vzorci, seznami, glasno ponavljanje snovi, delanje izpiskov ipd., ter se tega držiš. Velikokrat se za zelo učinkovite izkažejo prav miselni vzorci, razčlenitev vsebine na posamezne krajše dele ali strjevanje v alinee. Če vse skupaj še opremiš z barvami ali prepoznavnimi stavki, si boš mogoče tudi lažje zapomnila. Zelo uporabna je tudi metoda asociacij. Na neko temo, besedo ali teorijo si skušaj predstavljati neko asociacijo in si jo boš prav tako bolje zapomnila. Včasih je fino tudi ponavljanje, kjer te nekdo sprašuje, ti pa mu skušaš snov razložiti, kot da o njej ne ve ničesar. Na tak način jo razložiš bolj natančno in obširno, s tem pa ti tudi postane bolj jasna in kompleksna.
Upam, da sem ti z odgovorom kakorkoli pomagala, če imaš še kakršnokoli vprašanje, pa kar piši – psiho.svetovalnica@kiss.si.
Želim ti vso srečo na izpitih!

Ana, Psihološka svetovalnica

 

Mednarodna večerja

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Kolikokrat ste na potepih po svetu poskusili kakšno jed, ki vam je bila nadvse všeč, pa v domači kuhinji nikakor ni imela istega okusa? Idealna priložnost, da podoživite vse okuse sveta, spoznate tudi njihove “ustvarjalce” in nenazadnje v mešanici kultur prežurate celo noč, se ponuja na tradicionalni mednarodni večerji, ki se je letos zgodila 25. januarja. In kako smo se imeli?

Kaj je mednarodna večerja?
Mednarodno večerjo organizira Mednarodna pisarna Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Namenjena je predvsem vsem tujim študentom, ki študirajo v Ljubljani, saj jim nudi priložnost, da predstavijo svojo tradicionalno hrano … in pa seveda tudi pijačo. Seveda pa je namenjena tudi vsem nam, ki si želimo te dobrote poskusiti in tako vsaj za en večer dobiti občutek, kot da smo naenkrat obiskali pol zemeljske oble.

Kot da bi bili zares tam …
… je občutek, ki nas je spremljal skozi celo večerjo. Ob okusu priljubljene hrane iz daljne dežele smo se v mislih namreč popolnoma preselili v kraj, ki smo ga nekoč obiskali – ali pa ga še nameravamo. Jedi so namreč povsem pristne – glede na to, da jih skuhajo tuji študenti sami, so popolnoma enake, kot bi jih jedli v tuji deželi – neprimerljivo z neuspelimi poskusi v domači kuhinji torej 🙂

Večerja, na kateri moraš biti!
Vsaj po gneči sodeč, je mednarodna večerja definitivno eden največjih in najbolj zanimivih dogodkov za tuje, pa tudi naše študente. Tujim študentom ponudi možnost predstaviti svojo kuhinjo in svojo kulturo veliki skupini slovenskih študentov ter spoznati se s številnimi novimi prijatelji, ki jim bodo delali družbo na njihovi Erasmus pustolovščini v tuji državi. Še več pa se je na večerji nabralo slovenskih študentov, ki so očitno še kako zainteresirani za spoznavanje drugih kultur, novih jedi in preživljanje časa v mednarodnem okolju. Sploh če se vse skupaj zaključi še z dobrim žurom! Če ste tokrat manjkali, vam je lahko močno žal – naslednjič se nam vsekakor pridružite! Tokrat pa za pokušino še nekaj fotografij z mednarodne večerje – da se boste bolje zavedali, kaj ste zamudili! 🙂

Veronika Žagar

Poletne šole AEGEE

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Bi radi letošnje poletje preživeli popolnoma drugače? Po dolgem študijskem letu in napornem izpitnem obdobju se nič ne prileže bolj, kot da svoje poletje preživite na popolnem odklopu – na poletni šoli nekje v Evropi, skupaj s še okrog 30 drugimi študenti iz vse Evrope. Vas mika dogodivščina?

Kaj je poletna šola?
Poletna šola je projekt, ki ga že dvajset let vsako poletje organizira AEGEE, največja evropska študentska organizacija. Poletne šole se odvijajo na več kot 100 lokacijah po vsej Evropi, tako da lahko letošnje poletne mesece preživite na tečaju španščine ali italijanščine na vročih obalah Valencie in Sicilije, na jadranju in kolesarjenju na Nizozemskem, na trekingu v Romuniji in kopanju v Črnem morju, učenju salse v Pisi ali sončenju na Cipru … Možnosti so resnično neomejene! Tudi cene so primerne študentskim žepom – ker so tudi organizatorji študentje in opravljajo svoje delo prostovoljno, si lahko dvotedensko poletno šolo privoščite že za 120 €, najvišja cena poletne šole pa je 160 €. Tej vsoti morate seveda prišteti še stroške za pot, za katero morate poskrbeti sami. Še vedno pa je to najcenejši način raziskovanja sveta, saj za 120 € dobite prenočišče, do dva obroka na dan, celoten program, predvsem pa neprecenljivo izkušnjo in številne nove prijatelje iz cele Evrope.

Želite doživeti nepozabno poletje?
Pridružite se AEGEE in odpotujte na poletno šolo tudi vi! Obiščite nas na spletni strani http://www.aegee-ljubljana.org/, kjer vam je na voljo tudi več informacij o poletnih šolah. Za vsa ostala vprašanja smo vam na voljo na e-mail naslovu aegee.ljubljana@gmail.com, lahko pa se osebno oglasite v Mednarodni pisarni na Kersnikovi 4 v času uradnih ur, ki so zaenkrat vsak torek med 16. in 17. uro, pred obiskom pa ure raje preverite še na spletni strani. Na uradnih urah se lahko tudi vpišete, enoletna članarina z vključeno prijavnino za poletno šolo znaša 20 €.

Če vas zanima, kam se lahko na poletno šolo napotite letos, si lahko sezname poletnih šol ogledate v začetku marca na spletni strani http://www.karl.aegee.org/su, predstavitev poletnih šol z vsemi informacijami pa je na voljo že zdaj na naslovu http://www.karl.aegee.org/su.nsf/Presentation.

Poletna šola tudi v Ljubljani!

Kot vsako leto bomo tudi tokrat v Ljubljani julija organizirali poletno šolo, na njej sprejeli 30 tujih študentov in skupaj z njimi preživeli nepozabnih 14 dni! Se nam želite pridružiti, se skupaj z nami zabavati in sodelovati pri organizaciji? Sodelovanje pri poletni šoli je idealna priložnost, da pridobite izkušnje na področju organizacije projektov, odnosov z javnostmi in pri nabiranju sponzorskih sredstev, hkrati pa izboljšate svoje znanje tujih jezikov, spoznate kup novih prijateljev z vseh koncev Evrope, predvsem pa preživite čudovito poletje, polno nepozabnih doživetij. Ekipa za organizacijo poletne šole se začenja oblikovati že zdaj – oglasite se na zgornji e-mail ali nas obiščite v času uradnih ur. Naj se nora dogodivščina prične!

Veronika Žagar

1...1.9931.9941.995...2.033Stran 1.994 od 2.033
Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.

Sistem poganja  GDPR Cookie Compliance