Predstavljamo dr. Rada Bohinca – pravnika, predavatelja na različnih fakultetah, dvakratnega ministra, saksofonista, odličnega tenisača, navdušenega jadralca in po novem – rektorja Univerze na Primorskem…

Katere prednostne naloge ste si zastavili za začetno obdobje svojega rektorskega mandata? Kakšna je Vaša vizija razvoja Univerze na Primorskem?
Največ pozornosti na začetku posvečamo finančni sanaciji, kadrovanju novega vodstva (prorektorji) in ureditvi odprtih vprašanj med članicami in univerzo, kot je na primer model financiranja rektorata. Pregledali bomo tudi statut univerze, sistemizacijo in druge akte. Sledili bodo tudi nekateri novi organizacijski prijemi, kot skupni informacijski podsistemi, bolj racionalna organizacija in seveda investicije v prostore in opremo. Vzporedno bomo pripravili program Univerze na Primorskem (UP) za leto 2008 ter razvijali nove študijske in raziskovalne programe. Pri vsem si želim aktivnega sodelovanja s študenti.

Ali se za naslednje študijsko leto, torej 2008/2009 obetajo kaki novi študijski programi? Morda celo še kakšna nova fakulteta?
Na dodiplomskem študiju bosta v letu 2008/09 dva nova univerzitetna programa 1. stopnje in sicer Medijski študiji in Biodiverziteta. Če bo uspešno zaključen postopek akreditacije, bosta razpisana tudi programa Sredozemsko kmetijstvo in Turizem. Razpis slednjega je vezan na preoblikovanje Turistice v fakulteto, ki je v sklepni fazi.

Razpis za podiplomski študij 2008/09 bo sprejet konec marca. Novost bodo novi magistrski programi 2. stopnje Zdravstvena nega, Sredozemsko kmetijstvo, Varstvo narave in Medijski študiji. Programi so še v postopku akreditacije, a načrtujemo, da bo postopek zaključen v kratkem. V postopku akreditacije na ravni univerze je doktorski program Slovenistika. Omeniti velja še prvi skupni doktorski program Fakultete za humanistične študije (FHŠ), ki ga pripravljajo s tremi tujimi univerzami (Bologna, Graz in Sofia). V pripravi je tudi interdisciplinarni enovit magistrski program Pedagoške fakultete (PEF) in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT) z naslovom Matematika in računalništvo.

Na spletni strani UP bomo decembra objavili Katalog študijskih programov, v katerem bodo  podatki o vseh študijskih programih, tudi novih, pravkar akreditiranih. Visoka šola za zdravstvo Izola (VŠZI) je najavila preoblikovanje v fakulteto. FHŠ načrtuje širitev na področje umetnosti. Oblikovali naj bi prvi program s področja umetnosti in sicer Uprizoritvene študije in kreativno pisanje.

Znano je, da finančno stanje univerze v zadnjem času ni bilo ravno rožnato. So se sedaj zadeve uredile, ste že vzpostavili dialog z ministrico Kucler-Dolinarjevo oziroma našli nove vire financiranja?
S tem vprašanjem se kot rečeno pospešeno ukvarjamo. Nova je informacija, da smo del dolga, ki je nastal pri naložbi Armerija-Foresterija in novogradnja FHŠ poravnali v preteklih dneh. Finančni minister je namreč podpisal poroštveno pogodbo z Banko Koper za črpanje dela posojila na podlagi zakona o poroštvu. Srečal sem se tudi že z ministrico, gospo Mojco Kucler Dolinar, ki je obljubila podporo pri reševanju razmer.

Na kakšen način (konkretno) boste skrbeli za nadaljnje dvigovanje kakovosti UP?
Kakovostno in evropsko primerljivo izobraževanje in raziskovanje je cilj, ki ga postavljam na prvo mesto. Uresničiti ga bo moč le z nadaljevanjem pospešenega vključevanja univerze na Primorskem v mednarodne akademske in raziskovalne mreže, z odličnostjo in vse širšo mednarodno prepoznavnostjo. Temelji za to so že postavljeni. Univerza je sklenila že čez 20 dvostranskih meduniverzitetnih sporazumov. Vse več je dvostranske izmenjave učiteljev in mobilnosti študentov. Ključna za dvig na evropski in svetovni lestvici kakovosti je zavzetost vsakega pripadnika akademske skupnosti za vključevanje v evropske in druge mednarodne študijske in raziskovalne programe in nenazadnje njegova pripadnost mladi, a prožni in hitro razvijajoči univerzi, ki dejavno povezuje in združuje raziskovalna in pedagoška jedra, ki delujejo v tem prostoru.

Za konec pa še o projektu “Univerzitetna Knjižnica” – kdaj jo lahko študentje pričakujejo, kje se bo nahajala in kako bo pravzaprav vse skupaj izgledalo?
Tudi ta projekt sodi med pomembne razvojne naloge UP. Pomanjkanje zasilno rešujemo s  knjižnicami ali arhivom posameznih članic. Bolj pereča prostorska stiska ali če pretiravam, “brezdomstvo” FAMNIT, Fakultete za management (FM) in PEF, veliko pomanjkanje nastanitvenih zmogljivosti za študente in zapleteno reševanje investicij Armerija in Foresterija so v tem trenutku prednostne naloge univerze. Aktivnosti za univerzitetno knjižnico zato le začasno mirujejo. No, računam, da jih bomo znova zagnali že v kratkem. Pri tem si obetamo tudi pomoči Mestne občine Koper s katero želimo priti do ustreznega objekta v središču mesta. Če v Kopru ne bomo mogli najti ustreznih rešitev za prostore FM, PEF in za gradnjo študentskega doma, bomo morali pretehtati možnost, da gremo s temi programi in tudi s knjižnico v kampus Izola. Tam naj bi sicer domoval najprej Center mediteranskih kultur in FAMNIT.

Martina Srblin

V Evropi je pri izbiri univerzitetnih profesorjev edini kriterij njihova znanstvena kompetentnost, politično-verska podobnost že zdavnaj ni pomembna. Avtonomija Univerze mora biti spoštovana, Univerza pa ima moralno in zakonsko obvezo v nastavnem procesu ostati apolitična. Kdo torej zlorablja položaj v zgodbi Lukšič?

Sredi oktobra, takoj po prvem volilnem krogu predsedniških volitev, je v javnost prišla novica, da je profesor Fakultete za družbene vede (FDV), dr. Igor Lukšič, naložil študentom, da se na dan volitev in s tem tudi dan volilnega molka udeležijo verskih obredov in v svojem študentskem poročilu zapišejo vtise, koliko so le-ti bili politično obarvani.

Absolventu mariborske Teološke fakultete Petru Peterki, študentu gradbeništva Primožu Rezaru in profesorju zgodovine Juriju Emeršiču se je ta naloga zdela sporna in celo sramotna, zato so sprožili peticijo, v kateri so s 300 podpisnikov zahtevali, naj profesor Lukšič odstopi takoj z mesta predavatelja na FDV-ju, kot tudi s politične funkcije podpredsednika Socialnih Demokratov. Lukšiča so namreč obtožili zlorabe študentov za vohunstvo, ki naj bi bilo primerljivo s tistim, ki ga je opravljala komunistična oblast v nekdanji Jugoslaviji.

Sprva se je zdelo, da gre le za predvolilno igro pred drugim krogom predsedniških volitev in se Univerza zaradi tega ni preveč ozirala na njihove zahteve. Tudi študentje FDV-ja so začeli zbirati podpise podpore svojemu profesorju, vendar so pri cifri od 800 podpisnikov počasi odnehali, ker se je zdelo, da se bo z volitvami tudi afera Lukšič polegla. Po vsej verjetnosti bi tudi tako bilo, če ne bi v medijih zadeva tako močno odjeknila, da je po volitvah ni bilo moč pozabiti. V prvih dneh decembra so se pobudniki peticije spet oglasili, tokrat le z eno zahtevo, da Univerza odstavi profesorja z mesta predavatelja zaradi zlorabe položaja v politične namene.

Po drugi strani Fakulteta za družbene vede in celotna Univerza menita, da so obtožbe proti Lukšiču neutemeljene, politične in rezultat elementarnega nepoznavanja metod znanstvenega raziskovanja. “Fakulteta za družbene vede kot članica Univerze v Ljubljani je zavezana znanstvenim in strokovnim pravilom ter uporabi relevantnih metodologij v pedagoškem in raziskovalnem delu. Prav zato ne pristaja na uporabo političnih in nestrokovnih argumentov, ko želijo politiki ali verske skupnosti omejevati in prepovedovati posamezne znanstvene ali pedagoške metode,” je pojasnil dekan FDV-ja, Antona Grizold, v svoji izjavi za javnost.

Naloga se po besedah dr. Lukšiča izvaja že od leta 1998. Zakaj je potem šele zdaj cerkev reagirala, če meni, da so s tem kršene njene pravice? Ali je res v tej nalogi toliko spornega, da se v času, ko ne želimo obremenjevati Evropo z lokalnim umazanim perilom, vendarle podpisniki peticije odločajo končno sodbo prepustiti prav Svetu Evrope?

Kot so naši priznani znanstveniki in profesorji ljubljanske Univerze, večkrat poudarili je opazovanje z udeležbo ena znanstveno priznanih metod v družboslovnem raziskovanju. Študentom je bilo le naloženo, da jo uporabijo tudi v praksi. Moč je vendarle dvomiti, da je s tem profesor lahko užalil verska prepričanja posameznih, denimo vernih študentov, toda ali je res šlo za kršitev človekovih pravic, kakor je komisija za peticije in človekove pravice Državnega zbora presodila?

Študij politologije naj bi bil namenjen študentom, ki so se kljub svojim morebitnim bodisi verskim, nacionalnim ali kakršnimkoli drugim prepričanjem tekom študija, pripravljeni naučiti kritičnega in objektivnega opazovanja družbe in političnih dejavnikov v njej. Razen učenja zgodovinskih in teoretičnih dejstev, moderen študij v celem svetu je vedno več zasnovan na praktičnem delu, ki je v bližnji preteklosti na naših univerzah bilo močno zapostavljeno. Fakulteta za družbene vede ga je z bolonjsko prenovo v študijski program uvedla veliko več in to bi ji moralo biti le v pohvalo. Opazovanje političnih dogodkov, torej v tem primeru volilnega vzdušja, je za študenta politologije le ena oblika prakse in nič več.

Razumeti gre, da je 50-letno zatiranje od strani komunističnih oblasti v prejšnjem sistemu ostalo cerkvi močno v spominu in da se ona boji kakršnegakoli preverjanja svojega delovanja. Poleg tega so cerkvene inštitucije na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in v večini drugih držav vzhodne Evrope po padcu komunističnega režima na nek način dobile zadoščanje, saj so danes že toliko močne, da lahko krojijo politiko in svobodno vplivajo na javno mnenje in družbena dogajanja. Slovenija pa je ostala imuna na ta reverzibilen proces tudi zato, ker je rimskokatoliška cerkev v Sloveniji doživela precej manjši pregon kot v ostalih vzhodnih državah.

Prepovedati preučevanje politike študentom politologije bi bilo isto tako nesmiselno, kot prepovedati preučevanje vere študentom teologije. Konec koncev je študij politologije političen precej manj kot je študij teologije verski naravnan. Na Univerzi ni dovoljena politična indoktrinacija študentov prav tako kot ni dovoljena verska. Ali je profesor Univerze lahko tudi aktiven politik? Prav tako kot je duhovnik lahko profesor. Razlike pravzaprav ni.

Ob tem pa ne moremo zanikati niti dejstva, da z nalogo dr. Lukšič ni kršil zakona. Zakon o varovanju osebnih podatkov je spoštovan, saj osebnih podatkov v raziskavi niso omenjali. Tudi vohunjenja ni bilo. Obredov se študentje niso udeleževali na skrivaj. Na javnih dogodkih je namreč udeležba vsakomur dovoljena. Profesor se niti za politično pristranskost in politizacijo univerze ne more obtožiti. Zaradi izraženega mnenja v spornem študentskem poročilu, ki bi nasprotovalo Lukšičevem ni znano, da je kdorkoli dobili manjšo ali nezadostno oceno.
Glede na to, da živimo v ustavno sekularizirani državi, morebitno politično delovanje na verskem obredu, pa še na dan volilnega molka, bi moralo predstavljati neprimerno večji prekršek, kot naivno opazovanje študenta prvega letnika, ki opravlja svojo študijsko nalogo ali pa profesorja, ki mu je v namen študijskega procesa nalaga. Vsekakor je pa takšno dejanje politično, s tem tudi predmet študija politologije. Konec koncev je dandanes vprašanje odnosa države in cerkve pereče v celem svetu.

Slovenska škofovska konferenca razmišlja o ustanovitvi katoliške univerze v Sloveniji. Priprave so še v fazi načrtovanja. Vendar je med slovenskimi škofi že dosežen načelni dogovor, da bo k ustanovitvi pristopil celoten SŠK. Univerza naj bi imela sedež v Ljubljani, fakultete pa bodo predvidoma navzoče na raznih koncih Slovenije. Slovenska prizadevanja je podprla tudi Mednarodna zveza katoliških univerz (IFCU) na svoji konferenci, ki je potekala v Lizboni od 13. do 17. novembra. Zveza je tudi ponudila pomoč na znanstveno-raziskovalnem področju.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru v sodelovanju s Klubom študentskih in dijaških družin Maribor tudi letos pripravlja že tradicionalen projekt Božiček – obdarovanje  otrok študentskih in dijaških družin. Obdarovanje bo v ponedeljek, 17. decembra 2007, s pričetkom ob 17. uri v dvorani Študentskega prireditvenega centra Štuk. Na letošnje obdarovanje se je prijavilo 86 otrok, kar priča o velikem številu staršev študentov na mariborski univerzi. Obiskovalci si bodo skupaj ogledali lutkovno predstavo, sledil pa bo težko pričakovan prihod Božička in obdarovanje, kasneje pa tudi manjša  pogostitev.

Edvin Makuc se je zaradi doseženih zastavljenih ciljev na začetku mandata in okoliščin, ki krojijo prihodnost ŠOU Ljubljana ter posledično vseh slovenskih študentov odločil, da sporazumno oddide s funkcije direktorja ŠOU v Ljubljani. Zadnjih nekaj let je Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani zaznamoval intenziven razvoj različnih dejavnosti in storitev, ki jih imajo danes študentje na voljo pri zadovoljevanju vsakodnevnih potreb. Edvin Makuc ne želi biti ovira pri uveljavljanju poslanstva ŠOU v Ljubljani, temveč se je zavedajoč pomena obdobja, ki je pred študentskim organiziranem v Sloveniji iz vidika reforme visokošolskega prostora, predvsem pa zaradi doseženih zastavljenih ciljev odločil za sporazumen odhod iz funkcije direktorja ŠOU v Ljubljani, so v sporočilu za javnost napisali pri ŠOU.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) tudi letos pripravlja tradicionalni projekt ob Svetovnem dnevu boja proti AIDS-u, ki bo potekal v ponedeljek, 3. decembra med 8. in 14. uro na fakultetah Univerze v Mariboru. Na ta način želi ŠOUM študente in vse mlade ozavestiti o pomenu uporabe kondomov ter o nevarnostih širjenja bolezni HIV, predvsem pa želi vplivati na preprečitev širjenja te nevarne bolezni. Predstavniki ŠOUM bodo tako 3. decembra na vseh fakultetah Univerze v Mariboru, tudi v dislociranih enotah v Celju, Kranju in Ljubljani, študentom in vsem mladim delili rdeče pentlje, kondome in informativne letake o značilnostih in posledicah te nevarne bolezni, informacije o tem kje se lahko testirajo, ob tem pa jih bodo tudi opozarjali na uporabo kondomov, saj lahko le tako vplivajo na zmanjšanje širjenja virusa HIV in zaščito pred njim. 

V prvem tednu decembra (od 3. do 7. 12.) slavi Univerza v Ljubljani Teden univerze. V sklopu akademskih dni se bodo vrstile številna predavanja, prireditve, kulturni dogodki ter podelitve častnih priznanj in nagrad. Osrednja prireditev bo slavnostna seja Senata UL 4. decembra ob 11. uri v Zbornični dvorani, Kongresni trg 12, na kateri bodo podeljen tudi nazivi častni doktor Univerze v Ljubljani, ki jih letos prejmeta prof. dr. Umberto Eco in prof. Carl Steinitz, naziv častni senator Univerze v Ljubljani pa bo prejel prof. dr. Max A. Viergever. Na podlagi predloga Filozofske fakultete  se bo podelil  častni doktorat UL prof. dr.  Umbertu Ecu, pisatelju, znanstveniku in humanističnemu intelektualcu svetovnega formata, ki je s svojim delom obogatil svetovno literarno kulturo in humanistične vede in je intenzivno navzoč tudi v slovenskem literarnem in znanstvenem prostoru. Na podlagi predloga Biotehniške fakultete se bo podelil častni doktorat UL profesorju krajinske arhitekture in planiranja dr. Carlu Steinitzu s Podiplomske šole oblikovanja na Univerzi Harward, Cambridge, ZDA, na podlagi predloga Fakultete za elektrotehniko se bo podelil naziv častni senator UL profesorju dr. Maxu A. Viergeverju z Univerze v Utrechtu na Nizozemskem.

Predsedstvo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) obvešča javnost, da je Študentskemu zboru ŠOU v Ljubljani predlagalo razrešitev mag. Edvina Makuca z mesta direktorja ŠOU v Ljubljani. Predsedstvo ŠOU v Ljubljani je razrešitev predlagalo zaradi različnih pogledov na način vodenja organizacije. Mag. Makucu je bil ponujen sporazum o prenehanju mandata, vendar ga je večkrat tik pred podpisom zavrnil. ŠOU v Ljubljani v tem času normalno posluje in deluje ter tako zastopa in uresničuje interese študentov. Seja Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani bo v sredo,  28. 11. 2007, ob 17. uri na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani.

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) pripravlja že tradicionalni Mesec mednarodnih izzivov s sloganom Si upaš it’ globalno?, ki bo potekal od 26. 11. do 15. 12.  in s katerim želi študentom predstaviti široko paleto dejavnosti za domače in tuje študente ter predvsem mlade navdušiti za študij v tujini. Resor za mednarodno sodelovanje ŠOU v Ljubljani je v Mesecu mednarodnih izzivov pripravil pestro dogajanje v treh sklopih oz. tednih, in sicer se bo zgodil Teden izobraževanja v tujini, Teden mednarodne kulture in Teden dela v tujini. V Tednu izobraževanja v tujini se bodo lahko študentje in druga zainteresirana javnost seznanili z možnostmi študija v tujini, s študijskimi programi v določenih državah in z mogočimi viri finančne pomoči za študij v tujini ter se družili s tujimi študenti na tradicionalni mednarodni večerji. Teden mednarodne kulture prinaša tečaj portugalščine, španščine, tanga, salse, swinga, digitalne fotografije in indijske kuhinje, ponovitev tekmovalnega programa Animateka, Modni večer ter Slovenski večer in žur s tujimi študenti. V Tednu dela v tujini pa bodo študentje lahko izvedeli, kako do zaposlitve v EU in izven EU, kakšne so možnosti praktičnega in prostovoljnega dela v tujini, se udeležili koncerta revije Element s Kingstoni, Atomik Harmonik in Čuki na Gospodarskem razstavišču ter si ogledali mednarodni turnir v nogometu in zaključili z velikim latino žurom s skupino Areia in latino plesalci. Vse okrogle mize, predavanja, tečaji in delavnice so brezplačni.

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) pripravlja že tradicionalni Mesec mednarodnih izzivov s sloganom Si upaš it’ globalno?, ki bo potekal od 26. 11. do 15. 12.  in s katerim želi študentom predstaviti široko paleto dejavnosti za domače in tuje študente ter predvsem mlade navdušiti za študij v tujini. Resor za mednarodno sodelovanje ŠOU v Ljubljani je v Mesecu mednarodnih izzivov pripravil pestro dogajanje v treh sklopih oz. tednih, in sicer se bo zgodil Teden izobraževanja v tujini, Teden mednarodne kulture in Teden dela v tujini. V Tednu izobraževanja v tujini se bodo lahko študentje in druga zainteresirana javnost seznanili z možnostmi študija v tujini, s študijskimi programi v določenih državah in z mogočimi viri finančne pomoči za študij v tujini ter se družili s tujimi študenti na tradicionalni mednarodni večerji. Teden mednarodne kulture prinaša tečaj portugalščine, španščine, tanga, salse, swinga, digitalne fotografije in indijske kuhinje, ponovitev tekmovalnega programa Animateka, Modni večer ter Slovenski večer in žur s tujimi študenti. V Tednu dela v tujini pa bodo študentje lahko izvedeli, kako do zaposlitve v EU in izven EU, kakšne so možnosti praktičnega in prostovoljnega dela v tujini, se udeležili koncerta revije Element s Kingstoni, Atomik Harmonik in Čuki na Gospodarskem razstavišču ter si ogledali mednarodni turnir v nogometu in zaključili z velikim latino žurom s skupino Areia in latino plesalci. Vse okrogle mize, predavanja, tečaji in delavnice so brezplačni.