Študentski domovi razpisujejo prosta mesta za sprejem študentov v Študentske domove v Ljubljani za študijsko leto 2006/2007, ker je prednostni seznam študentov, ki so se prijavili na razpis dne 06. 06. 2006 in so izpolnili pogoje za subvencionirano bivanje, realiziran. Zavod razpisuje 850 ležišč, ki bodo prosta od 01. 03. do 15. 09. 2007. 1. Rok: Študenti pošljejo (priporočeno) ali osebno oddajo prošnjo za sprejem Pisarni za študentske domove do 05. marca 2007. Vloge oddane po tem roku bodo upoštevane, v kolikor bodo v domovih na voljo še proste kapacitete, vendar najdlje do konca meseca marca 2007, ko se razpis zaključuje. Vsaka prošnja mora biti oddana posamično.
2. Prošnja za sprejem se vloži na obrazcu št. 1 (DZS 1,70). Obrazec prodajajo večje knjigarne in papirnice, na voljo pa je tudi na http://www.stud-dom-lj.si.
Študentski domovi
Vroča maškarada
Pa smo ga dočakali. Februar, namreč. To je tisti mesec, ki šteje najmanj dni, poleg tega pa je vmes še državni praznik. Kaj bi si človek želel lepšega! Potem pa je tu še pust – maškarade in rajanja po celi državi ter na tone domačih krofov. Super! Ko pomislim na pust, me vedno preplavijo čudoviti spomini iz otroštva. Cel teden sem v evforiji komaj čakala tisti dan, ko bom šla v vrtec ali v šolo kot maškara. Mislim, da sem bila nazadnje našemljena prej desetimi leti. In bil bi že čas, da se spet podam na podstrešje, poiščem kakšne stare cunje in si naredim kostum. To zna biti še zelo zabavno. Ko med vožnjo domov razmišljam o tem, ob cesti zagledam plakat – nora maškarada v enem ob bližjih lokalov! Super! To je to! Takoj pokličem par frendov in že smo zmenjeni, da ta žur ne bo uspel brez nas. »Dobimo se pri meni, danes ob šestih popoldne!«, še napišem v SMS in se lotim premetavanja omar. Popolnoma sem padla v tist občutek iz otroštva – maškarada je! »Današnja noč bo še dolga«, si mislim, ko zazvoni. Frendi so navlekli cele škatle nekakšne stare šare, polno nekih cunj, bleščic, vil, rožičkov, klobukov in lasulj. Po treh urah priprav smo bili končno nared za žur. Punce smo se odločile, da bomo hudičke, fante pa smo oblekle v ženska oblačila in jih naličile. Haha, to je bilo smeha! Celo pot do lokala smo se smejali in prav nič nam ni bilo žal, da smo se po dolgem času spet našemili za pust. V lokalu se je kar trlo folka in večer je izgledal dokaj obetaven. Odpravim se do šanka in si naročim martini. Hm, ali hudički pijejo martini?! Malo se razgledam po lokalu in opazim zanimivega tipčka. Nosil je afro lasuljo, ampak se mi je vseeno zdel simpatičen. Zalotim se pri razmišljanju kako ga jaham prav takšna kot sem, oblečena v te obleke in z rožički v laseh. To me noro vzburja! Vsi kolegi so se kar nekam izgubili, zato se prepustim glasbi in uživam. Poleg mene se karnaenkrat znajde on in z vilami ga prav nesramežljivo špiknem v ritko. Iz njegovega sladkega pogleda sem takoj razbrala, da ga lahko imam. »Živjo, jaz sem Andrej«, pravi in me povabi na pijačo. Razmišljam, ali naj se prepustim toku dogodkov ali naj se z njim le malo poigram. Po nekaj pijačah slednjo misel opustim in razmišljam samo še o tem, kako bi ga jahala. Slačim ga z očmi, si zamišljam njegovo ritko in njegovega trdega korenjaka, kako ga zariva vame. »Bejbi sori, ampak jaz imam punco!«, pravi karnaenkrat. Šit, izgleda, da je opazil, da buljim v njegovo lepo grajeno telo. Mojega sanjarjenja je takoj konec, saj nisem tip ženske, ki spi z oddanimi tipi. Čeprav moram priznati, da me je misel na to vedno vzburjala, vendar nisem nikoli imela posebne želje, pa tudi ne priložnosti to poizkusiti. Zdi se mi, da bi se potem še dolgo počutila krivo. Nato mi razloži, da sta se s punco v bistvu včeraj skregala in da je danes ostala doma. Takoj se počutim bolje. Morda je pa sploh nima rad ali pa se bosta kmalu razšla. Še je upanje! Spijeva še dve pijači in odideva na plesišče. Ves čas me gleda v oči, vem, da si me tudi on želi in da prav tako ni prepričan, ali je to prav. Čutim, kako se drgne ob mene, zagrabim ga za ritko in ga nežno poljubim na lice. Zadržano se nasmehne: «Ti si pa res en taprav hudiček!« in mi vrne poljub. To! Vedela sem, da je lahko moj, če se potrudim! Strastno ga zaližem, želim čutiti prav vsako brbončico na njegovem jeziku. Tako sladke ustnice ima, ki kar same kličejo po mojih poljubih. Vedno bolj sem potrebna, vedno bolj si ga želim. »Mislim, da tega ne bi smela početi.«, pravi. »Vsaj ne tukaj.« Prime me za roko in me odpelje do svojega avtomobila. Po nekaj minutah vožnje ustavi na majhnem parkirišču ob glavni cesti, strga iz mene obleko in me začne poljubljati po telesu. Ugaja mi za znoret! Prosim, ne nehaj, nikoli ne nehaj! Obožujem njegov jeziček, ko oblizuje moje vroče in napete bradavičke in jih vmes rahlo grizlja. Slečem tudi njegovo obleko. Raziskujeva se z jezikom in okušava slast najdenega. Njegovo ljubkovanje me podžiga. Želim si še več! Po trebuhu se mi nekaj premika in po telesu me spreletavajo mravljinci. Ko ga zagrabim na njegovo moškost, me zmrazi. Tako lep in velik je! Rahlo je nagnjen v levo, kar moji muci še posebej ugaja. S palcem ga pobožam od korena do glavice. Zapre oči in od njega pride le še vzdih ugodja. Nekaj časa ga obdelujem z rokami, nato pa ga vzamem v usta. On me ves čas boža po muci, ki je že totalno mokra od vsega vzburjenja. Vzdihujem in pospešim tempo. Boža me po laseh in hrbtu, nato pa me dvigne in me obrne na hrbet. Prepustim se njegovim poljubom in mu ponudim svojo pohotno muco. Tip res obvlada, njegov jezik se sprehaja od ščegetavčka do luknjice in nazaj. Čutim, da me stresajo krči. Toda nočem, da mi pride pred njim. Hočem, da nama pride skupaj. Prime se za svojo moškost in jo porine v moje mednožje. Ko se spušča v mojo notranjost, čutim vsak milimeter njegovega tiča. Oklenem se ga z rokami in ga pritisnem k svojim prsim. Božansko! Tako mi prija! Obrnem ga in ga zajaham. Tako močno kot sem si predstavljala pred nekaj urami. Diham vedno glasneje in kmalu zakričim od užitka. Prišlo mi je, takoj zatem pa še njemu. Izlije se globoko vame in si obriše potno čelo. Oba sva utrujena in ostaneva še nekaj časa objeta. Nato se vrneva v lokal. Tole je bilo pa res od »hudiča«! Mislim, da nobenega pusta ne bom več preživela doma.
Stripi
V torek, 20. februarja 2007, ob 19. uri vabijo v Kulturni Inkubator, Koroška c. 18, Maribor, na ogled razstave stripov. Razstavljeni bodo stripi avtorjev, ki so sodelovali na nate?aju Kulturnega Inkubatorja med 1. decembrom 2006 in 31. januarjem 2007. Na nate?aju je sodelovalo 16 avtorjev iz vse Slovenije s skupno 25 stripi. Tematika ni bila omejena, zato prispeli stripi obsegajo teme od športa do politike, od vesolja do lokalnih mariborskih težav. Oblika stripov sega od klasi?ne A4 table do prosto oblikovanih stripov. Vabljeni!
Štipendije Copernicus
Program štipendij Copernicus podeljuje vsak semester za študente iz Vzhodne, Srednje in Južna Evrope približno 20 štipendij na Humboldt-Universität Berlin, Universität Hamburg in Ludwig-Maximilians-Universität Munchen.
Prijavijo se lahko študenti naslednjih smeri: novinarstvo, pravo, politi?na znanost/mednarodni odnosi, ekonomske znanosti, informacijska tehnologija in podobne smeri. Rok prijave za zimski semester je 1. marec, rok prijave za letni semester pa je 1. september. Podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani www.copernicus-stipendium.de.
Razprava »TVOJA EVROPA – TVOJA PRIHODNOST«
Leta 1957 je bila v Rimu podpisana pogodba, s katero so Francija, takratna Zahodna Nem?ija, Italija in države Beneluksa, ustanovile Evropsko gospodarsko skupnost, predhodnico Evropske unije. Slednja bo obeležitev 50. obletnice podpisa Rimske pogodbe izkoristila tudi kot priložnost za razmislek o nadaljnji viziji razvoja Evropske unije – posebno vlogo ob tem pa namenila mladim. Prav zato bodo Evropska komisija, Evropski parlament in Evropski mladinski forum pripravili vrh mladih, katerega naslov je “Tvoja Evropa – tvoja prihodnost”. Slednji bo potekal v Rimu, 24. in 25. marca letos, namenjen pa bo razpravi, kakšna naj bo Evropa, v kakršni želijo živeti današnji mladi v prihodnjih 50 letih. Izsledki udeležencev mladinskega vrha bodo predstavljeni na zasedanju Evropskega sveta v Berlinu, kjer bodo voditelji držav EU sprejeli politi?no izjavo o vrednotah in prihodnjih ciljih Evropske unije. Mladi bodo tako na (prvem sploh) mladinskem vrhu v Rimu dobili priložnost predstaviti naš pogled na prihodnost Evrope. Mladinski svet Slovenije je v ta namen poskrbel za organizacijo 4 razprav v Sloveniji, ki bodo obeležili 50. obletnico podpisa Rimske pogodbe. Razprave se bodo zvrstili v razli?nih krajih po Sloveniji, med drugimi tudi v Kopru, kjer se bo v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem odvila razprava z naslovom “TVOJA EVROPA – TVOJA PRIHODNOST”, in sicer v sredo, 21. februarja 2007 ob 17.00 uri, v prostorih Centar za jezike in medkulturno komunikacijo Univerze na Primorskem, na Gortanovem trgu 15 v Kopru.
Kdaj in kako?
Miza je polna praznih skodelic in pepelnik je poln cigaretnih ogorkov. Z dvema prijateljicama smo sedele okoli tri ure in debatirale o nas, današnjih mladih odraslih. Pogovor je nanesel v vse možne smeri. Vsaka je prišla na dan s svojim problemom. Smo na pragu odločitve kako živeti naprej. Pred dvema letoma smo diplomirale, a vse še vedno živimo pod domačo streho, vsaka iz svojega razloga. Dejstvo, da smo še vedno doma nas, po domače povedano “spravlja ob živce”.
Ena se je pred kratkim sprla s svojo mamo. Živijo v skupni hiši z njenimi starši in mama ima zelo rada vse pod kontrolo. Vse pomeni res vse. Prejšnji teden je bila luknja v strehi, ko sta si nabavila psa, saj ona v svoji hiši ne želi imeti živali. Bolj, ko ji je poskušala dopovedati, da bosta za psa skrbela onadva, bolj je mama odločno zavračala njeno razlago. Za njo pes ni bil za v stanovanje in pika. Takih in podobnih sporov je bilo že nešteto in zdaj je že imela vsega dosti. S fantom ne želita več polagati račune za vsak svoj korak pri svojih tridesetih letih. Zdaj sta že resnično začela razmišljati o selitvi nekam na svoje, čeprav sta si prvotno mislila res opremiti zgornje nadstropje v hiši njenih staršev. Vzela bi kredit, kupila stanovanje in zaživela po svoje kakor sta si onadva zamislila, brez prilagajanj celotni družini.
Moram priznati, da sem prijateljico občudovala ob tej pogumni odločitvi in hkrati absolutno razumela, zakaj želi narediti ta korak. Sama bi se v podobni situaciji verjetno zelo podobno odločila, saj mi je samostojnost tako kot njej veliko bolj pomembna, kot materialne ugodnosti, ki ti jih lahko ponudijo starši.
Moj problem pa je bil druge vrste. Kot brezposelna sem vsak dan znova obupavala nad možnostjo osamosvojitve in življenja na svojem. Vsak dan poslanih ogromno prošenj, na katere ni bilo niti odgovora, da o razgovorih niti ne govorim. S fantom sva živela vsak pri svojih starših, a sva nemalokrat sanjarila o svojem skromnem domeku. Tako sva oba bivala v “maminem hotelu” in se ob tem počutila absolutno nekoristno, neodraslo, neodgovorno in nezrelo. Vsi ti občutki so naju tiščali kot žeblji posuti po postelji, v kateri spiva. Kljub temu, da mi moji starši niso nikoli dajali razloga, da se tako počutim, me je dejstvo, da pri svojih letih in s svojo izobrazbo živim z njima, ubijalo iz dneva v dan. Jezna sem bila nase, na državo, na sistem in močno razmišljala, da se odselim nekam, kjer bom lahko živela življenje, ki si ga želim. Ta misel me je vse bolj mikala.
Druga prijateljica je imela problem, ki mu jaz pravim psihološka odvisnost od staršev, ker jo le-ti niso naučili, kako pretrgati simbolno vez in zaživeti kot popolnoma samostojna oseba. Njo nekako ni oviralo nič pri odločitvi za samostojno življenje, a je še vedno bila pri starših. Imela je zelo dobro službo, starši se ji niso vmešavali v življenje, svobodno je odločala o vsem, imela je dolgoletnega fanta, s katerim sta se razumela. Zelo veliko je dala na kariero in z drugimi stvarmi se ni želela ukvarjati. Družinsko gnezdo ji je nudilo vse, zato ga ni želela zapustiti. Ugodje, varnost, ekonomsko pomoč, oprano perilo, poln hladilnik,…vse to in še marsikaj so razlogi, zakaj še ni zajadrala z lastno ladjo. Njen problem je samo mama, ki se je želi “rešiti”, ter jo zadnje čase prevečkrat sprašuje, če kaj misli na prihodnost. Sploh ne ve zakaj ji “teži”, saj se ima prav dobro doma.
Z njo se nekako nisem mogla identificirati, niti strinjati, niti empatično vživeti v njen problem, saj se mi je zdelo, da situacije ni videla realno in problem, ki ga je ona videla kot problem, sploh ni bil problem. Na nek obziren način sva ji z drugo prijateljico to poskušali tudi razložiti, a mislim, da ni razumela, in je jezavo odvihrala domov.
V slovarju je izraz samostojnost preveden kot sposoben skrbeti sam zase, se preživljati sam, brez pomoči drugega, zlasti staršev. Pa se res osamosvojimo takrat, ko smo sposobni skrbeti zase? Kultura sodobne družbe in zdrava pamet mladim narekujeta, naj se čim prej osamosvojijo, pretrgajo simbolno vez s starši in zaživijo svojo lastno, odgovorno življenje. Vendar smo danes priča podaljšani odvisnosti mladih od staršev, kar nam preprečuje samostojno življenje. Lahko se vprašamo ali gre za izbiro mladih med iskanjem ležernega, brezskrbnega življenja v hotelu “mama” in odgovornim soočanjem s svetom? Ali pa mladi, zaradi prenasičenega trga delovne sile nimajo te vrstne izbire in so proti svoji volji prepuščeni odvisnosti od staršev? Ali si ne lastijo pravice o svobodi odločanja o svojem življenju?
Kaj je večji problem ne moremo presoditi, ampak vsaj lahko razumemo, zakaj se je meja osamosvajanja precej dvignila proti tridesetim. Lahko so različni razlogi pokazatelj, da mladi, ki se znajdejo v status quo položaju preložijo odgovornost na starše namesto, da bi prevzeli stvari v svoje roke. Pristanejo na medgeneracijski kompromis ali sožitje, ki traja ter se kaže v psihološki nezrelosti mlajše generacije ter v njihovih občutkih “saj smo še vedno samo otroci” Naučiti se prevzeti odgovornost za lastno življenje, odreči se nekaterim ugodnostim v zameno za popolno neodvisnost, predvsem psihično, je korak k samostojnosti, ki bi morala biti prioriteta nam mladim odraslim. Torej odločitev je, ali izbrati neko lagodno življenje in na ta način oropati samega sebe edinstvenega občutka svobode, ki ga dosežeš, ko prerežeš popkovino ali vseeno odleteti iz domačega varnega gnezda v širni svet odgovornega, samostojnega življenja, kljub določenim “neugodnostim”. Vredno je pretehtati, kaj dolgoročno prinaša večje osebno zadovoljstvo!
Infoteden 2007
Urnik 45 okroglih miz, na katerih bodo študentje višjih letnikov predstavili svojo fakulteto in smer študija, je že znan. Infoteden bo potekal med 19. in 24. februarjem v Klubu LokalPatriot. Torej bodoči študentje, če hočete izvedeti več o predmetniku smeri, zapiskih, literaturi, reševanju stanovanjskega problema, študentski prehrani, izvenšolskih aktivnostih, zabavi; pridite na čaj ali kavo v Klub LokalPatriot.
Tečaj
Bil je običajen februarski dan. Tako želeni sneg, ki ga kar ni in ni, je vsaj za vzorec pobelil strehe hiš. Nikakor ne morem nehati misliti na sneg, sonce ter brezskrbno uživanje na smučišču. Tako si že želim spustiti se po snežni dolini. Letos sem si preko študentskega dela prislužila vsaj tistih nekaj tisočakov, da sem se končno, po petih letih obotavljanja, odpravila na razprodaje. Niso me zanimale oblekice ali pa čevlji, odšla sem naravnost v športno trgovino in si kupila celotno opremo za bordanje. Sicer sem se na svojih starih smučkah kar dobro znašla, vendar sem že dolgo želela poskusiti tudi kaj drugačnega. Sedaj imam prav vse, le še sneg mi manjka. Že cel mesec čakam, da bo zapadel, da se bom lahko šla na domače (otroško) smučišče učit bordanja. Nekega lepega dne pa mi kolegica predlaga, da obiščem tečaj za začetnike. »Haha, kaj je s tabo? Da se bom pri svojih 23 letih osmešila pred vsemi tistimi 10-letniki, ki bodo z mano na tečaju? Ni šans!« Toda bolj kot sem razmišljala o tem, bolj se mi to ni zdela spet tako napačna stvar. In sem se prijavila na tečaj. Groza, gotovo bom najstarejša učenka v skupini! Pa na koncu sploh ni bilo tako slabo. S kolegico sva si za en teden najele apartma in odšle na zabavne zimske počitnice. Ona bo pač smučala, jaz se bom pa učila bordat. To pa res ne bi smel biti noben problem. Mogoče se bom pa hitro naučila in bom že čez en teden glavna na smučišču. To bi bilo super, saj bi me gotovo opazil tudi kakšen hud tipček. Prvi dan je bil precej grozen, večino časa sem seveda preživela na riti, medtem ko je kolegica veselo smučala in pila kuhano vino s prijatelji. Hudiča, v kaj sem se spravila! Raje bi tudi jaz le smučala. Presenetljivo sta bili v skupini še dve dekleti mojih let in kaj hitro smo našle skupne točke za pogovor. Predvsem smo opazovale našega čednega trenerja. Bil je nekaj let starejši od nas, postaven, temnejše polti in sinjih modrih oči. In poleg vsega tega je še obvladal bordanje. Takšni tipi so me vedno tako rajcali! Na trenutke se mi je zazdelo, da mi posveča nekoliko več pozornosti kot ostalim dekletom, ampak to so bile najbrž samo moje skrite fantazije. Le kaj bi on delal z eno tako nesposobno žensko, ko pa jih ima najbrž na pretek?! Ob večerih smo šle s kolegico na kakšno pijačo, potem pa kmalu spat, saj sva bili grozno utrujeni. Teden je tako minil kot bi mignil. Eno noč sem celo morala spati sama, saj je kolegica spoznala nekega seksi smučarja iz sosednjega apartmaja in sklepam, da je noč preživela pri njem. Joj, blagor njej, tudi jaz bi si želela kakšno noč preživeti s svojim trenerjem! Vedno raje grem na učne ure, da ga vidim. Ko se me dotakne, me spreletavajo mravljinci in moja muca postane vlažna. Vendar pa je vseh lepih stvari enkrat konec in tako je prišel tudi zadnji dan tečaja. Moram reči, da sem se v tem tednu kar dobro naučila bordat. Zadnji dan smo tako organizirali tekmovanje. »Moram se izkazati«, sem si ponavljala. Imela sem strašno tremo, ves čas sem mislila samo nanj, ki je čakal spodaj v cilju. Zbrala sem vse moči in se pognala po strmini. Ves čas sem si v mislih ponavljala, da zmorem, da sem dovolj dobra, da ga dobim… In še danes ne vem kako mi je uspelo, ampak na cilj sem prispela kot prva! Tekmovanje je bilo moje. Trener je bil ves navdušen in me za nagrado povabil v njegov apartma na pijačo. Brez obotavljanja sem sprejela ponudbo. Takoj ko sva zaprla vrata, me je močno privil k sebi in me strastno poljubil. Kako sem si želela tega! Takoj sem ga želela celega v sebi! Vrgel me je na posteljo, me počasi slačil in poljubljal vsak na novo odkrit del mojega telesa. Lovila sem sapo in se komaj zadržala, da nisem z vso silo planila po njem. Hočem se mu prepustiti. Cela, gola in potrebna njegovega tiča. Grizel je moje bradavičke, vedno močneje in močneje, jaz pa sem komaj še dojemala, kaj se dogaja. Od same ekstaze so mi zmrznile misli. Slekla sem mu hlače in se takoj lotila njegovega nabreklega korenjaka. Mmm… obožujem ga! Tako lep in velik je! Cuzala sem njegovo glavico in ga lizala od korena navzgor in nazaj dol. Videla sem, da mu prija moje početje. Ko je tudi on obliznil mojo luknjico, sem se začela tresti. Ni mi bilo več pomoči, želela sem, da mi jo poliže do konca. Ni bilo treba veliko, le dvakrat je ugriznil v ščegetavček in že so ga oblili moji sokovi. Oh, kako sem bila potrebna tega! Silovito me je obrnil in me napičil od zadaj. Počasi, vendar močno ga je porival vame, jaz pa sem le kričala od ugodja. Od vseh užitkov sem otrpnila, vse moči mi je že pobral. Čutila sem, da so njegovi sunki vedno hitrejši, vendar nisem hotela, da že konča. Posedla sem ga na posteljo in ga zajahala z vso silo. Tako zelo sem si ga želela, da je bilo gibanje mojih bokov vedno bolj sunkovito, on pa je le stokal od užitka. »Ljubica, ne morem več, prišlo mi bo!«, je ravno še pravočasno zamomljal, da sem se spravila z njega in si porinila tiča v usta. Le še glasno je zakričal, mene pa napolnil s svojo spermo. Mmm… prav v užitek mi je bilo pogoltniti. Obležala sva na postelji, nemočna in potešena. Nato sem odšla, saj me je kolegica že čakala, da se odpeljeva nazaj domov. »Torej si zadovoljna, da sem ti predlagala obisk tečaja?«, me je vprašala, jaz pa sem se le nasmehnila. Boljšega tečaja v življenju še nisem obiskovala in sedaj vem, da je prav bordanje tisto, kar me resnično osrečuje. Najverjetneje se bom prijavila celo na nadaljevalni tečaj.
Informativni dnevi
9. in 10. februarja so na vseh fakultetah informativni dnevi. Revija Študent je že 3. leto zapored za vse dijake zaključnih letnikov pripravila posebno izdajo revijo z naslovom, ki ga bodo v petek in soboto uporabljali vsi bodoči maturanti. Informativni dnevi predstavljajo popolno informacijo za vse, ki se boste v letu 2007/2008 vpisovali na fakultete, posebno izdajo revije Študent pa boste lahko brezplačno dobili na vseh ljubljanskih fakultetah in CIPS-ovih info točkah. Celovita ponudba študijskih smeri s podrobnimi opisi študijev, pogojev in zahtev, ki jih postavijo fakultete, olajša prenekatero študijsko odločitev, ki je lahko v življenju ključna. Izčrpne in prave informacije ob pravem času najdejo vsi, ki jih potrebujejo. Vsak študij je lahko zanimiv!
Pomoč invalidom
Študentska organizacija Univerze v Mariboru, Društvo študentov invalidov Slovenije, Pedagoška fakulteta, Filozofska fakulteta in Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru se že dalj časa zavedajo problematike dostopnosti univerzitetne infrastrukture študentom invalidom in jim ob tem želijo čim prej omogočiti enakopraven dostop do znanja, ki v Sloveniji velja za javno dobrino. Zdaj so svečano podpisali dogovora o medsebojnem sodelovanju pri projektu »Študentje invalidi v Pedagoško, Filozofsko fakulteto ter Fakulteto za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru«,, katerega vrednost je 25.000 evrov (6 milijonov tolarjev).