Ni tako dolgo tega, kar smo skupaj z mojimi kolegicami in kolegi sedeli v študijskih predavalnicah in vneto sledili predavanjem. Včasih se kar z nostalgijo spominjam tega obdobja. Navkljub izpitom, kapricam profesorjev, utrujenosti zaradi učenja, žuranja in dela, neprespanim nočem zaradi pisanja poročil in seminarskih moram priznati, da je bilo na nek način to obdobje brezskrbno. Starši so velikokrat, vsaj moji, radi opozarjali svoje nadobudne študente, da je to najlepše obdobje življenja. In ko se tako ozrem nazaj, ugotovim, da je res.

Veliko nas, ki smo gulili študentske klopi, je poleg študija pridno delalo preko študentskega servisa. Nekateri so delali malo, nekaj, kar jim je predstavljalo hobi, na primer učili otroke plesa ali smučanja, saj denarja niso rabili za pokrivanje stroškov študija, ampak bolj za kakšne priboljške. Drugi so delali več in nekoliko drugačna dela, ki niso imela veliko skupnega z njihovim študijem ali hobijem, saj so denar potrebovali, da bi pokrili stroške mesečne karte, prehrane, fotokopij in knjig, nekateri pa celo tudi najemnine. Imela sem sošolko, ki je imela po nekaj služb. Delala je včasih dopoldne v pekarni, popoldne v kozmetičnem salonu, čez vikend pa v recepciji, če se prav spomnim. Seveda ne vsak dan tako, ampak velikokrat mi je potožila, ko je vmes priletela na obvezne vaje, da je zelo utrujena. Kasneje, v višjih letnikih, je že delala v dopoldanskem času v zelo uspešnem podjetju, po osem ur. Po svoje sem jo občudovala, saj je kljub vsemu bila ponavadi dobre volje, vedno polna energije in verjeli ali ne, fakulteto je končala v rednem roku, tako kot vsi mi ostali.

Pred kratkim sem jo srečala v mestu in bila zelo vesela, da jo vidim po dolgem času. Ona pa tokrat ni bila pretirano razpoložena. Povedala je, da je šele pred kratkim dobila redno zaposlitev, pred tem pa je bila prijavljena na zavodu za zaposlovanje eno leto. Moram priznati, da sem bila izredno presenečena. Najmanj za njo sem si mislila, da bo imela težave pri iskanju zaposlitve. Glede na njene delovne izkušnje in spretnosti, ki jih je z delom preko študentskega servisa pridobila, mi nikakor ni bilo jasno, kako je ona lahko tako dolgo čakala na zaposlitev. Povedala je, da ji je bilo to obdobje, najbolj mučno v celem življenju. Imela je zelo bogate, različne izkušnje, tudi na strokovnem področju, a žal vse preko študentskega servisa. Žal, je rekla zato, ker tega nihče ni upošteval. Navadno so ji rekli, da vse lepo in prav, ampak v delovni knjižici nima napisanega nič. To je nezaslišano! Nisem mogla verjeti.

Žal vse prevečkrat slišimo take in podobne zgodbe ljudi, študentov, ki delajo preko študentskega servisa in študirajo. In ko doštudirajo oz. diplomirajo in izgubijo status oz. nimajo več študentske napotnice pristanejo na zavodu z nič delovne dobe in težko dobijo prvo zaposlitev. Nekje sem prebrala, da prav populacija mladih iskalcev prve zaposlitve  najdlje čaka na zaposlitev. Delodajalci se jih otepajo, češ da nimajo delovnih izkušenj, saj tistih preko študentskega servisa ne upoštevajo. Mislim, da to počnejo popolnoma neupravičeno. Enkrat je delodajalec rekel na razgovoru kandidatu, da so resne izkušnje samo tiste, ki so vpisane v delovno knjižico, da t.i. študentsko delo ni nič vredno, saj vemo, kako in kaj študetje delajo, pridejo, ko želijo, gredo domov, ko želijo. Dobro vemo, da temu niti približno ni tako. A k sreči niso vsi delodajalci takšni kot je ta, saj nekateri le upoštevajo tudi tiste izkušnje pridobljene s študentskim delom. In prav je tako. Nemalokrat se srečamo z diplomanti, ki so preko študnetskega servisa delali tudi po nekaj let in to ne samo kot pomočniki nekoga, ampak odgovorno delo s polnim delovnim časom. Tudi ko morda delo ni bilo povezano z njihovim bodočim poklicem, so se iz take izkušnje naučili ogromno za svojo bodočo poklicno pot. Niso zanemarljive izkušnje in spretnosti, ki se tičejo kolektiva, sodelovanja z zunanjimi sodelavci, komunikacije in organizacije, timskega dela, točno določenega delovnega časa ipd. Tudi če so opravljali samo fizična dela, so se iz tega naučili, če ne drugega nekega reda in odgovornosti. Nekdo, ki nikoli ni delal preko študentskega servisa v nekem kolektivu je res “frišn” v primerjavi z nekom, ki je morda delal že tri leta in zamenjal dva, tri podjetja.

Ponavadi je tako, da ko iščeš delo preko študentskega servisa, delodajalci od tebe zahtevajo prav tako prošnjo, življenjepis, delovne izkušnje in opravijo s teboj “resen” razgovor. Ko pa želiš prikazati te izkušnje, ko iščeš redno delo, se to ne jemlje dovolj resno. Žalostno je to, da na ta način mladega človeka popolnoma razvrednotijo in demotivirajo. Občutek dobi, da je čas, ko je delal v nekem podjetju izgubljen, sam je pa v dobri veri, da mu bo to nekoč koristilo z veseljem vstajal zjutraj in opravljal delo po svojih najboljših močeh.

Morda bi bil čas, da se pri tem kaj spremeni. Predvsem v glavah delodajalcev. Dajmo mladim priložnost kljub temu, da formalno, v delovni knjižici, ne izkazujejo tri leta delovnih izkušenj, nimajo še opravljen strokovni izpit in perfektnega znanja treh tujih jezikov. Dajmo jim priložnost, upoštevajmo njihove dejanske izkušnje, sposobnosti in znanja, ne glede na to kako so jih pridobili. Taka oseba je zagotovo bolj fleksibilna in iznajdljiva kot nekdo, ki ima res samo diplomo v roki in nobenih izkušenj na trgu dela. Naj nam bodo pri zaposlovanju kriterij dejstva in ne kdo je od koga prijatelj, bratranec ali sestrična, kar se nažalost vse preveč danes dan dogaja. Na mladih svet stoji. Cenimo jih!

Slavica Marič

Vsaka štipendija je dobrodošla, Zoisova pa morda še malo bolj, saj po izrecni določbi Pravilnika o štipendiranju ne more biti nižja od republiške, poleg tega pa kot štipendija za nadarjene, ki temelji na dosežkih in izkazanih intelektualnih ali umetniških sposobnostih, štipendistom predstavlja tudi nekakšno priznanje. Ker se bodo z novim Zakonom o štipendiranju, ki se bo začel uporabljati 1. septembra 2008, “pravila igre” znatno spremenila, smo si pobliže ogledali, kako je danes in kaj (potencialne) štipendiste čaka v prihodnje …

Pravilnik o štipendiranju
Brez skrbi, za stare Zoisove štipendiste bo po zakonu tudi še po tem datumu do zaključka izobraževanja, za katerega so dobili odločbo, veljal sedanji Pravilnik o štipendiranju (v nadaljevanju: Pravilnik). Ta v 19. členu določa pogoje za pridobitev Zoisove štipendije tako, da so zanjo lahko predlagani vajenci in dijaki, študentje višjih strokovnih šol ter študentje visokošolskih zavodov, če so dosegli najmanj prav dober učni uspeh oziroma najmanj povprečno oceno 8,0; izkazujejo intelektualno ali umetniško nadarjenost, in so na področju izobraževanja dosegli javno priznan uspeh ali izjemni dosežek v zadnjih dveh šolskih oziroma študijskih letih. Po določbi 21. člena Pravilnika se intelektualna nadarjenost kandidata ugotavlja na podlagi rezultatov preizkusa intelektualnih sposobnosti in dodatnih psiholoških preizkusov, ki jih kandidat opravi prostovoljno, praviloma v zadnjih dveh letnikih osnovne ali srednje šole.

Višina Zoisovih štipendij
V lanskem letu je Zoisovo štipendijo prejemalo 12790 mladih, od tega jih je bilo 7463 oziroma dobrih 58% študentov. V primerjavi z letom 1997 je bilo 2006. leta Zoisovih štipendistov kar 3200 več. Letos bodo študentje prvo štipendijo za študijsko leto 2007/2008 dobili 23. novembra, znašala pa bo (osnovna štipendija za študij v Sloveniji) 98,14 evra (to je, po 30. členu Pravilnika, 40% zajamčene plače). Za primerjavo, osnovna Zoisova štipendija za dijake znaša 63,79 evra. V primeru študija v tujini je priznan dodatek za izobraževanje izven kraja stalnega bivanja, ki je enak za dijake in študente in znaša 98,14 evra. Štipendist lahko uveljavlja zvišanje za izobraževanje v tujini, če nekriti stroški (to je; stroški šolnine in najemnine, od katerih je odšteta morebitna dodatna štipendija ali finančna pomoč) presegajo znesek 170% posameznikove Zoisove štipendije (brez dodatka za uspeh, na letnem nivoju). V tem primeru štipendistu pripada zvišanje za znesek 49,07 evra. Če stroški presegajo znesek 200%, se štipendija zviša za 98,14 evra, če pa stroški presegajo 230% konkretne Zoisove štipendije v omenjeni višini, znaša dodatek 147,21 evra. V praksi to pomeni, da Zoisovi štipendisti, ki se izobražujejo v tujini preko Erasmus izmenjave, niso upravičeni do tega zvišanja, ker niso zavezani k plačilu šolnine, poleg tega pa dobijo tudi dodatno štipendijo Socrates-Erasmus. Sicer pa je vsaka Zoisova štipendija sestavljena iz osnovne štipendije ter raznih dodatkov (za uspeh, za prevoz …).

Zakon o štipendiranju zaostruje pogoje
Za ohranitev oziroma nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije je po sedaj veljavnem Pravilniku zadosti dober uspeh za dijake in povprečna ocena 7,0 za študente. Novi zakon, poudarja Mirt Nagy, koordinator za področje Zoisovega štipendiranja na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije, je manj prizanesljiv in od Zoisovih štipendistov zahteva več: od dijakov povprečje ocen vsaj 4,1, od študentov pa vsaj povprečje 8,5 ali uvrstitev glede na povprečno oceno, med najboljših 5% študentov v svoji generaciji. Štipendijo pa bo pridobil in ohranil tudi tisti, ki doseže izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja ne glede na letnik šolanja (tretji odstavek 24. člena ZŠtip).

Novi dodatki – a le za nove štipendiste
V novem Zakonu o štipendiranju so zneski osnovne Zoisove štipendije in dodatkov za bivanje izven kraja stalnega bivališča nekoliko nižji (25. člen); za dijake znaša osnovna Zoisova štipendija 61 evrov, za študente 94 evrov, dodatek za bivanje izven kraja stalnega bivališča (30. člen) pa 79 evrov. Po drugi strani pa zakon za nove Zoisove štipendiste prinaša dva povsem nova dodatka, ki ju do sedaj ni bilo, in sicer dodatek glede na dohodek družine (v višini od 20 do 51 evrov) ter dodatek glede na vrsto in področje izobraževanja (28 evrov). Predviden je tudi dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami (47 evrov). Zoisove štipendije za stare Zoisove štipendiste se bodo, kot nakazano, še naprej izplačevale po določilih sedanjega Pravilnika.

Omejevanje števila štipendij
Še ena pomembna novost, ki jo uvaja Zakon o štipendiranju, je omejevanje števila prejemnikov Zoisove štipendije. Novi pogoji za njeno pridobitev še niso znani, na vsa odprta vprašanja pa bodo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve odgovorili s pravilnikom, ki je v pripravi. “Metodologijo za določitev deležev (ter vstopne pogoje za štipendiste glede na uspeh, op.a.) naj bi določil minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo, in ministrom, pristojnim za visoko šolstvo,” še pojasnjuje Nagy.

Martina Srblin

Tekmovalnost nam je najbrž v krvi. Še dobro, kajti zdrava konkurenca te ozdravi spanja na lovorikah in te spodbudi k nenehnemu strmenju k napredku. Univerze pri tem niso nobena izjema; trudijo se za zviševanje kakovosti svojega dela in vsako leto pozorno spremljajo lastno in tuje rangiranje na različnih lestvicah …

Šanghajska lestvica
Poleti je Inštitut za visoko šolstvo ugledne šanghajske Jiao Tong Univerze (SJTU), ustanovljene leta 1896, že peto leto zapored objavil svojo lestvico 500 najboljših univerz sveta ter še lestvice stotih najboljših univerz Evrope, Amerike, Azije s Pacifiškim otočjem in Afrike. Tako imenovane šanghajske lestvice kljub nekaterim kritikam uživajo sloves verodostojnega rangiranja univerz po kakovosti. Nekoliko bolj poudarjajo raziskovalno dejavnost, kot bi si naše univerze morda želele, pa vendar – omogočena je jasna in vsaj do določene mere razčlenjena primerjava med svetovnimi univerzami.

Kriteriji ocenjevanja
Kriteriji za razvrščanje, ki se jih poslužuje šanghajski inštitut, prispevajo k skupni oceni različne deleže. Po deset odstotkov možnih točk je mogoče pridobiti za Nobelove nagrajence oziroma dobitnike najvišjih področnih nagrad iz vrst gojencev univerze (oziroma po dvajset odstotkov, če so nagrado dobili v času zaposlitve na ocenjevani univerzi) ter za velikost in akademsko sestavo institucije. Do dvajset odstotni delež si lahko univerza prisluži tudi z visoko citiranimi raziskovalci z 21 področij humanistike, medicine, naravoslovja, tehnike in družboslovja; z objavami v revijah Nature in Science, ter z objavami v njima ustreznih revijah za družboslovne in humanistične visokošolske institucije. Kriteriji so torej štirje; kakovost izobraževanja, kakovost ter velikost univerze ter njen raziskovalni output. Poleg te splošno priznane šanghajske lestvice pa sta ugledni tudi “Timesova” in “Madridska” lestvica, ki uporabljata nekoliko drugačna merila ocenjevanja. Pri Timesu so na primer pozorni na zadovoljstvo študentov, oceno raziskovanja, vpisne standarde, število študentov na učitelja, knjižnico, prostore in opremo, delež diplomantov z odliko, zaposlitvene možnosti in osip. Madridsko lestvico pa oblikujejo na podlagi meritev prisotnosti znanstvene aktivnosti univerz na svetovnem spletu, kar morda bolj poudari tudi pedagoško komponento univerzitetnega dela. Obstajajo pa seveda tudi lestvice, ki za razliko od splošnih razvrstitev najboljših univerz, rangirajo najboljše po posameznih področjih. Posebej na očeh so tovrstne lestvice poslovnih šol, denimo tista, ki jo pripravlja The Economist.

Slovenska uvrstitev
Na šanghajski lestvici za leto 2007 se je Univerza v Ljubljani (UL) znašla med 402. in 508. mestom, pri tem pa ni nepomembno, da je v kategoriji znanstvenih objav dosegla 32,3 točke, kar je primerljivo celo z univerzami, ki zasedajo do sto oziroma sto petdeset mest boljše uvrstitve (za primerjavo: na “Timesovi” THES lestvici UL zaseda 362. mesto). Svojega komentarja nam UL žal ni sporočila, prav tako tega ni storila Univerza v Mariboru, ki pa se, tako kot preostali Primorski univerzi, na šanghajsko lestvico (še) ni prebila. Zato pa nam je stališče Univerze na Primorskem (UP) pojasnil Leon Horvatič, vodja kabineta rektorice UP: “Šanghajsko lestvico sicer spremljamo, vendar je glede na postavljene kriterije precej nerealno pričakovati, da bi se tako mlada univerza, kot je UP, uvrstila zelo visoko”. Horvatič je dejal tudi, da je bilo ob zaključku mandata rektorice pripravljeno obsežno samoevalvacijsko poročilo, v katerem je predstavljeno uresničevanje razvojnih ciljev univerze v tem obdobju ter aktivnosti za prihodnje obdobje. Internih meril za zagotavljanje kakovosti niso oblikovali, upoštevali so nacionalna merila. “Da pa bi lahko v prihodnje ustrezno razvijali to področje, bo potrebno na univerzitetni ravni ustanoviti samostojno strokovno službo za področje kakovosti. Trenutno smo edina državna univerza, ki nima univerzitetne službe za kakovost,” je še dodal Horvatič. Na šanghajsko lestvico pa si zelo želi Univerza v Novi Gorici; njen predsednik, prof.dr. Danilo Zavrtanik, cilja ne le na “golo” uvrstitev na lestvico, pač pa tudi na čim višje mesto na njej.

Med 500 več evropskih, a boljše ameriške univerze
Nesporno prva je znova Harvard Univ., ki je tudi ovrednotena s 100 odstotki. Sledita ji še dve ameriški univerzi, Stanford Univ. in Univ. California – Berkley, potem pa na četrtem mestu najdemo prvo evropsko univerzo, Univ. Cambridge. Do naslednje, Univ. Oxford, ki je na desetem mestu, se zvrstijo še Massachusetts Inst. Tech. (MIT), California Inst. Tech., Columbia Univ. ter Princeton Univ. Na lestvici 500 najboljših univerz sveta številčno prevladujejo evropske, ki jih je kar 208. Sledijo jim ameriške, 197 jih je, univerz iz azijske skupine je 100, iz afriške pa le tri (pri čemer je najboljša med njimi uvrščena med 203. in 304. mestom). Toda med prvih sto se je zavihtelo znatno več ameriških kot evropskih univerz; 58 ameriških in le 34 evropskih. Od evropskih držav ima največ univerz med najboljšimi Velika Britanija, in sicer nad štirideset, od tega so se štiri uvrstile med prvih 25. Tudi nemških institucij je med najboljšo petstoterico okrog štirideset, francoskih in italijanskih je pol manj. Najboljša švicarska univerza je na 27. mestu, najboljša francoska na 39., najboljša nizozemska na 42., najboljša danska na 46., najboljši nemška in švedska pa na 53. mestu.

Martina Srblin

Doktor matematike, prejemnik najvišje slovenske znanstveno-raziskovalne Zoisove nagrade, predavatelj primorske univerze in Pedagoške fakultete v Ljubljani ter dekan julija letos registrirane naravoslovne fakultete v Kopru – dr. Dragan Marušič…

V letošnjem študijskem letu izvajate dva prvostopenjska programa, tri drugostopenjske ter doktorski študij na dveh smereh. Zakaj ste se odločili ravno za te smeri in katere bodo novosti prihodnjih let?
Matematika ter  računalništvo in informatika so tiste znanstvene discipline, ki nam zaradi ostrega treninga v algoritmičnem načinu razmišljanja zagotavljajo fleksibilno znanje in omogočajo procesiranje velikih količin podatkov in njihovo spreminjanje v uporabno informacijo. Te vede so ključne pri spopadanju z najpomembnejšimi izzivi današnjega časa – dešifriranjem človeškega genoma, razvijanjem umetne inteligence, razumevanjem delovanja možganov itd. – zato je mogoče njihove diplomante, vsaj v razvitem anglosaškem svetu, srečati skorajda povsod: v ekonomiji, pri vodenju proizvodnje in podjetij, varovanju in analizi podatkov, statistiki, zavarovalništvu in bančništvu, sociologiji, medicini in celo politiki. Programa Matematika (MA) ter Računalništvo in informatika (RIN) sta tako osnovna stebra te fakultete, že v bližnji prihodnosti pa se jima bodo, poleg drugostopenjskega programa Morske biologije, ki ga bomo že letos izvajali skupaj s tržaško univerzo, pridružili novi zanimivi programi. V postopku akreditacije so namreč študijski programi Biodiverziteta (1. stopnja), Varstvo narave in okolja (2. stopnja), Sredozemsko kmetijstvo (1. in 2. stopnja) in Mehatronika (1. stopnja).

Kakšen je bil vpis, je bilo veliko prijav?
Po pričakovanjih je bilo največ zanimanja za študij računalništva in informatike. V letošnjem akademskem letu bomo tako imeli okrog 60 vpisanih na prvostopenjskem programu RIN ter okrog 20 na prvostopenjskem programu MA. Tem študentom je potrebno dodati še okrog 20 študentov  prvega letnika starega pedagoškega programa Matematika in računalništvo, ki se zaenkrat formalno še izvaja na Pedagoški fakulteti, a bodo ti študentje vse strokovne vsebine poslušali pri nas. Gre torej za približno 100 študentov, kar je za prvo leto delovanja nadvse spodbudno. Še posebej, če jim dodamo še okrog 45 študentov drugostopenjskih programov matematike, računalništva in informatike ter morske biologije, in pa 8 doktorskih študentov, od katerih so trije iz tujine (Srbija, Kitajska, ZDA).

Kako je z izvajanjem Erasmus študentskih izmenjav na FAMNIT in kakšno je njeno siceršnje mednarodno sodelovanje na znanstveno-raziskovalnem področju?
Erasmus sporazumi se sklepajo na začetku koledarskega leta (do 15. februarja) za prihajajoče akademsko leto. Na začetku letošnjega leta je bila naša fakulteta še v postopku ustanavljanja, zato so se za študijsko leto 2007/08 sporazumi sklepali preko Pedagoške fakultete Koper. Kakorkoli že, letos so za študente naše fakultete na voljo Erasmus izmenjave s fakultetami na Portugalskem, Češkem, Finskem, Švedskem, Madžarskem, Nizozemskem, v Italiji in Avstriji. Na znanstveno-raziskovalnem področju pa sodelujemo z znanstveniki iz prestižnih tujih univerz iz Madžarske, Avstrije, Slovaške, Švedske, ZDA, Kanade, Kitajske, Nove Zelandije, Avstralije in Južne Koreje.

Na spletni strani fakultete je zapisano, da bo FAMNIT omogočila, da “Slovenska Istra v bližnji prihodnosti postane slovenska različica Silicijeve doline”. Kako boste to izvedli, kako se fakulteta povezuje z gospodarstvom?
Univerzitetni prostor potrebuje diplomante, ki bodo zmožni suvereno uporabljati miselna aparata vsaj dveh različnih znanstvenih disciplin. FAMNIT ima resnično interdisciplinarnost zapisano že v svojem rojstnem listu. Do tvornega povezovanja z gospodarstvom prek zelo konkretnih projektov zato že prihaja, še več pa ga bo že v bližnji prihodnosti. Tako niti najmanj ne dvomim, da bodo prav naši diplomanti tisti, ki bodo omogočili kvantni preskok v razvoju Slovenske Istre, regije, ki je za prosperiteto Slovenije ključnega pomena.

Kakšna je torej vizija razvoja FAMNIT?
Bom odgovoril malo drugače. Prav te dni sem srečal svojega bivšega študenta s kalifornijske univerze v Santa Cruzu (UC, Santa Cruz),  kjer sem konec osemdesetih let poučeval, danes izredno uspešnega ekonomista. Takrat v Santa Cruzu je med svojim podiplomskim študijem ekonomije pri meni poslušal Abstraktno algebro, enega najbolj zahtevnih matematičnih predmetov nasploh. V Sloveniji, razen na programih matematike, tega predmeta ni. V ZDA pa diplomant ekonomije ne more pričakovati vstopa v kakšen prestižnejši podiplomski študij ekonomije, če nima dovolj solidne matematične osnove. Ko sem ga zdaj po toliko letih vprašal, kako pa bi on postavil kvaliteten študij ekonomije v Sloveniji, mi je dal zelo kontroverzen odgovor. Nekomu, ki želi postati uspešen ekonomist, bi svetoval najprej študij matematike, potem magisterij iz statistike in na koncu doktorat iz ekonomije. Zato sem trdno prepričan, da je pred našo fakulteto in njenimi diplomanti, ki jih v Sloveniji – če bi želela priti na povprečje EU – primanjkuje okrog 600 vsako leto, zelo svetla prihodnost.

Martina Srblin

Srbija beleži kar ugodne gospodarske kazalce in si je za cilj določila postati nova Irska. Spominjamo se, da je Irska v devetdesetih letih imela bliskoviti gospodarski razvoj in je danes najbogatejša država v EU, takoj za Luxmburgom. Poleg tega pa je njena gospodarska rast je še naprej visoka in višja kot v drugih članicah EU. Srbski politiki kot dokaz primerljivosti z Irsko navajajo enake kazalce pred velikim gospodarskim preporodom: visoka gospodarska rast, visoka brezposelnost, odhod izobražene sile v razvitejše države, propadla podjetja, velik priliv investicij in notranje politične težave v državi (Irska ima težave Irsko republikansko armado (IRA), Srbija pa s Kosovom.).

Med Irsko in Srbijo pa obstaja ena velika razlika. Irska je po letu 1973, ko je vstopila v EU bila deležna velike finančne pomoči s strani EU, ki jo je na veliko izkoristila za gospodarski zagon. V Srbiji pa že nekaj časa prepočasi poteka proces integracije v EU (predvsem zaradi Haaga), da bi lahko prišla do vidnejše ” finančne” injekcije s strani EU-ja. Kdo ve, mogoče jim bo pri tem pomagal tudi Janez Janša, ki je v program vodenja EU kot prioriteto postavil hitrejšo integracijo Balkana v EU.

Najbolj so se v Srbiji ”razbohotile” investicije. Samo v letu 2006 je bilo za okoli 7 mrd USD tujih investicij. Največji investitor v Srbiji je norveški Telenor (telekomunikacije), ki je za 1,547 mrd USD odkupil srbski mobilni operater MOBI 63. In ker si v Srbiji želijo še več tovrstnih investicij, so sprejeli razne gospodarske ukrepe. Že leta 2005 je Srbija znižala davek na dobiček za pravne osebe iz 14% na 10%, kar uvršča Srbijo med države z najnižjimi stopnjami davka na dobiček v Evropi. Poleg tega so znižali davke na plače in prispevke za socialno varnost (kako bi tega bili veseli naši delodajalci, kajne?) ter DDV ”spustili” na 18%. In kot je rekel srbski minister za gospodarstvo Mlađan Dinkič, ki je v Washingtonu proglašen za najboljšega finančnega ministra sveta 2006, izjavil: ”V kolikor nam ne bo uspelo pritegniti investitorje k nam, bodo pač odšli k sosedom, zato so spremembe na gospodarskem območju nujne”. Rezultati sprejete zakonodaje se že kažejo. V prvi polovici leta 2006 je novo zaposlitev našlo 300.000 oseb, kar je petkrat več kot v enakem obdobju v letu poprej. Realne neto plače so se v prvih desetih mesecih leta 2006 povečale kar za 10,5 odstotka, najbolj v rudarstvu (za 34,1 odstotka) in finančnem sektorju (za 18,9 odstotka). No, to seveda ni nujno pozitivno, saj povišuje inflacijske pritiske, a o tem kdaj drugič.

Poleg Norveške so največji investitorji v Srbiji še: Nemčija, Grčija, Avstrija, Nizozemska in Slovenija. A vrstni red se v kratkem zna hitro spremeniti. Največje investicije se v Srbiji pričakujejo iz ”bratske” pravoslavne Rusije. Analitiki pravijo, da je ruska neomajna podpora Srbiji glede kosovskega vprašanja, posledica njene velike želje po vrnitvi na Balkan. Torej, ne gre za ”bratsko potezo”, ampak za zgolj gospodarsko in politično korist, ki si jo nadeja Ruska federacija. Ruska podjetja predvsem zanimajo energetski in bančni sektor. Velikana Lukoil in Gazprom sta si že vnaprej razdelila tržni delež. Lukoil je prevzel Beoptrol, Gazprom pa bo kmalu prevzel NIS (Naftna industrija Srbije). Poleg tega bo Gazprom najverjetneje zgradil plinovod čez Srbijo.  Glede na to da ima Srbija nafte in plina le še za dobrih 20 let, bi morali Srbi biti bolj pazljivi pri sklepanju pogodb z ruskimi podjetji. Kaj hitro se jim lahko ponovi zgodba ”ruskih bratov” Ukrajincev in Belorusov, ki jim je Rusija ob najhujši zimi nekajkrat že prekinila dobavo plina, in s tem ukrepom izvajala politični pritisk.

Politična stabilnost in investicije
Investicij bi nedvomno bilo še več, če bi politična stabilnost bila zagotovljena. Zgodbe s Kosovom ni in ni videti konca. Nasprotno, po 10. decembru, ko naj bi kosovski voditelji razglasili neodvisnost, naj bi se zgodba še bolj zapletla. To pa se bo seveda najprej odrazilo na gospodarskem področju. Spomnimo se samo kaj se je dogajalo v Srbiji, ko se prodemokratične stranke niso uspele sestaviti proevropsko vlado. Radikalna stranka, ki slovi po svojih iluzornih, nerealnih, ultranacionalističnih stališčih je takrat za kratek čas imela največjo moč v parlamentu. In kaj se je zgodilo? Država se je ”ustavila”. Borzni kazalci so se obrnili navzdol, investitorji so ”preložili” svoje investicije na kasnejše obdobje, cene živil so se začele zviševati, evropski politiki pa so se zgražali in zamrznili pogajanja o članstvu v Paktu o stabilnosti. Situacija se je kmalu umirila, demokratični blok je sestavil vlado in življenje se je vrnilo v ”normalo”.
Srbija pa se bo prej ali slej morala odločiti med Kosovom in gospodarsko razvitostjo države. Državljani so že siti pomanjkanja osnovnih sredstev in vse bolj apatično gledajo na kosovsko vprašanje. 70 odstotkov državljanov Srbije si želi vstopiti v EU, kar je veliko, 41 odstotkov državljanov pa jih je pripravljenih žrtvovati Kosovo za vstop EU in ta odstotek tudi vse bolj raste. Kosovo je tudi nekakšna finančna ”rakasta tvorba” Srbije. Verjetno večina niti ne ve, da Srbija odplačuje dolg Kosova, ki znaša 1,8 mrd USD. Pogumni kosovski voditelji tokrat le niso tako samozavestno prevzeli finančno odgovornost za odplačilo dolga ”svoje države’. Hja, verjetno jo bodo prevzeli, ko bo dolg odplačan. A zdaj tako in tako tudi oni ”nimajo časa” za te zadeve, saj se ukvarjajo z samostojnostjo.

Predrag Rajčič