Med študenti slovenskih Univerz je največ prahu dvignila novica o znižanju izpitnih rokov. Študent lahko v enem študijskem letu štirikrat opravlja izpit, posamezni izpit pa lahko opravlja skupno največ osemkrat.

V primeru, da študent tudi osmič ni opravil posameznega izpita, se ga izpiše z univerze. Poleg tega lahko profesor, ki predava v zimske semestru se odloči, ali da v zimskem semestru izpitni rok ali ne. Vedno več je tudi govora, da zaradi le 4 izpitih rokov ne bo več jesenskega izpitnega roka.

Z novim študijskim letom je na Univerzi v Mariboru začel veljati nov pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja. V nadaljevanju si lahko preberete nekaj bistvenih sprememb oziroma določil:

” Nosilec učne enote je vsako študijsko leto na uvodnem predavanju dolžen študente podrobno seznaniti z načinom preverjanja in ocenjevanja znanja posamezne učne enote.
” Študent lahko odjavi izpit najkasneje en dan pred izpitom.
” Če študent odda pisno nalogo brez imena in priimka oz. vpisne številke, brez vsebine ali pa je sploh ne odda in je bil na seznamu registriran za opravljanje izpita, se šteje, da na izpitu ni bil prisoten, da se od opravljanja izpita ni odjavil ter ima prepoved prijave na izpit v naslednjem roku.
” Po ugotovljeni kršitvi študent ne sme nadaljevati preverjanje znanja, njegov izdelek se oceni z negativno oceno, na seznamu prisotnih pa se evidentira kršitev izpitnega reda. Kršitev evidentira izvajalec izpita.

Nekaterim se znižanje izpitnih rokov ne zdi nič posebnega oziroma jim niso proti. Če malo pogledamo po tujih univerzah, so pri nas še zelo strpni glede tega. 4 roki na leto se mnogim zdijo čisto sprejemljivi- v 4ih poskusih izpita ne naredijo samo tisti, ki se zanašajo na plonkanje in minimalno znanje.  Če se učiš, ni dane bi v 4ih poskusih skupaj spravil toliko, da bi zadoščalo. Edini problem je, če te ima profesor na piki, tisto zna bit pa res pravi pekel.

Zaradi take strpnosti in podpore na nekaterih področjih študentskega življenja je tudi pri nas študij tako “in” in se študira tako dolgo, ker nam je skoraj prelepo. Po primerjavi relacije med vpisanimi študenti in tistimi, ki doštudirajo, smo na samem dnu, doštudira jih namreč majhen procent. Tudi pri času študiranja si večina vzame čas in počasi napreduje iz letnika v letnik. Svoje pravice študenti dobro poznajo, dolžnosti pa bolj tako. Nekateri študentje žal to izkoriščajo, konkretno pri izpitih: gredo posamezen izpit po nekajkrat “pogledat”, potem nekajkrat plonkajo pa ne gre vedno skozi, potem pa komaj resno vzamejo vse skupaj. In še kar bi imeli več rokov. Je pa res, da je pogost problem pri nas žal tudi to, da se profesorju nek študent zameri in dobi subjektivno oceno ali pa ga ta celo vedno “vrže” na izpitu- kar je po moje edini zares dober argument proti spremembam o ocenjevanju- se mi zdi, da bi bil dober ukrep boljši nadzor nad izpiti, ki bi kaj takega onemogočal.

Nataša
“To pomeni, da bomo študentje en izpit lahko opravljali le 4x v enem študijskem letu (prej 5x) in 8x vse skupaj (prej 10x), potem pa se nas izpiše. Kar pomeni, da so spremenili pravilnik in nam znižali število izpitnih rokov. Kar pa lahko pomeni tudi posledico, da se bo še več študentov izpisalo.  Osebno se s tem sploh ne strinjam, saj mislim, da se lahko iz kakršnih koli vzrokov zelo hitro zgodi, da en izpit opravljaš 4x in ga ne opraviš.”

Tatjana
“S tem, da je manj izpitnih rokov se ne strinjam, ker velikokrat se zgodi, da komu kakšen predmet res ne gre in mu večkrat spodleti. To vem iz lastnih izkušenj. Je pa res, da študenti velikokrat ne pridejo na izpit pripravljeni. Zato bodo sedaj morali na izpit priti pripravljeni in ne bo več tistega, ko naj bi prišli na izpit samo zato, da vidijo kako zgleda. Kakorkoli gledamo ima vse svoje prednosti in slabosti.”

Prav zares. Vsaka stvar ima svoje pozitivne kot tudi negativne lastnosti, od nas pa je odvisno kaj vidimo, kaj lahko naredimo. So ljudje, ki opazijo le negativne stvari in so ljudje, ki lahko tudi iz negativnih stvari potegnejo pozitivne.

Mojca Polc

Fundacija Študentski tolar je objavila razpis za dodeljevanje denarne pomoči socialno ogroženim študentom v vrednosti 50.000 evrov, 4.000 evrov je v sodelovanju s podjetjem Najdi.si namenjenih posebej za nakup računalniške opreme, študentom pa je na voljo tudi 11 rabljenih računalnikov. Na razpis se lahko prijavijo osebe s statusom študenta, ki napišejo prošnjo ter ji priložijo dokazila, navedena v razpisu. Vsak študent lahko zaprosi le za eno od oblik pomoči. Rok za prijavo na razpis je vključno s 3. 12. 2007, razpisno dokumentacijo pa študentje najdejo na spletnih straneh ŠOU v Ljubljani www.sou-lj.si, v rubriki Razpisi, in na spletnih straneh Fundacije Študentski tolar, www.studentski-tolar.si, lahko pa jo prevzamejo tudi v Študentski svetovalnici ŠOU v Ljubljani na Kersnikovi 4.

17. novembra je tudi Mednarodni dan študentov, ki obeležuje študentski aktivizem in izhaja iz leta 1939, ko so nacisti napadli Praško univerzo. Sledila je usmrtitev devetih študentskih vodij, kasneje pa je bilo več kot 1200 študentov poslanih v koncentracijska taborišča. S tem je povezano tudi zaprtje čehoslovaških univerz in fakultet, kar je zaznamovalo začetek nemške okupacije Čehoslovaške. Vse od tedaj je 17. november označen kot Mednarodni dan študentov. Študentska organizacija Slovenija poziva vse študente, da se 17. novembra, na Mednarodni dan študentov, udeležijo napovedanih delavskih demonstracij. Študentska organizacija Slovenija je že pred časom podprla Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije v boju za boljšo prihodnost ter na ta način izkazala medgeneracijsko solidarnost.

Državni zbor RS bo konec novembra obravnaval spremembe Proračuna za leti 2008 in 2009. ŠOS ugotavlja, da finančna sredstva za študijsko dejavnost ob upoštevanju inflacije realno padajo, v letu 2007 za 1,7 %, v letošnjem letu pa po oceni, glede na predlog proračuna, za 0,5 %. ŠOS opozarja, da takšno zmanjševanje finančnih sredstev v času, ko Slovenija izvaja bolonjsko reformo, lahko še poslabša njeno implementacijo. Že v preteklosti je bilo financiranje visokega šolstva problematično. Na to kažejo številke v obdobju 1995 – 2002, ko so se sredstva za terciarno izobraževanje povečala za 15 %, vpis pa za 81 %. V izračunu to pomeni, da je bil upad financiranja na posameznega študenta kar 36 %. Že večkrat je bilo izpostavljeno, da ima Slovenija tudi najslabše razmere v Evropi, kar se tiče števila študentov na predavatelja. Razmerje v Sloveniji je 18 študentov na profesorja, medtem ko je po svetovnih standardih razmerje manj kot deset študentov na profesorja. Vse to vpliva na kakovost javnega visokega šolstva, še posebej zmanjševanje financiranja študijskih programov, istočasno pa ni zagotovljenih sredstev za prenovo študijskih programov, so še zapisali na ŠOS.

Tudi letos – že tradicionalno – Zavod K6/4 v okviru družine ŠOU v Ljubljani pripravlja najvecje vseslovensko brucovanje BRUC07, ki bo tokrat v torek, 4. decembra, ob 19. uri v treh halah Gospodarskega rasztavišča. Dogajanje bo znova potekalo na dveh locenih odrih, ena dvorana pa bo namenjena elektronskim ritmom Kluba K4. Nastopili bodo Big Foot Mama, Tide, Jan Plestenjak, The beat fleet, Leeloojamais, Klemen Klemen, Zmelkow in drugi. Tudi letos bodo organizatorji znova izbirali Naj bruca in brucko leta.

Rado Bohinc bo prevzel rektorat Univerze na Primorskem. Bohinc, ki bo na mestu rektorja nasledil Lucijo Čok, je z 80,3 odstotka glasov prepričljivo premagal konkurenta Jurija Tasiča. Kot so sporočili z univerze, je bila v drugem krogu volilna udeležba 49,2 odstotna – na volišču se je zglasilo 240 od skupaj 488 volilnih upravičencev -, kar je tokrat zadostovalo za izvolitev glavnega predstavnika univerze. Kot je znano, je bil prvi krog volitev za rektorja Univerze na Primorskem razveljavljen. Rado Bohinc, rojen 23. julija 1949 v Trbojah pri Kranju, je diplomiral,
magistriral in doktoriral na ljubljanski pravni fakulteti. Od leta 1991 deluje kot univerzitetni profesor prava na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Od leta 1993 do 1996 je bil minister za znanost in tehnologijo, od leta 2000 do 2004 pa notranji minister. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih člankov ter knjig s področja pravne znanosti ter komentarjev slovenske zakonodaje.

Letošnja Animateka si je za rezidenčnega umetnika, ki bo grafično opremil festivalski prostor, priborila japonskega oskarjevskega nominiranca Kojija Yamamuro. Poleg tega pa obljubljajo še celovečerec Kirikou et les b?tes sauvages in veliko zgodovinsko retrospektivo jugoslovanske animacije 1950-1990 ter program Aardman Animation.  Animateka torej zapolnjuje še eno globoko vrzel, ki zeva v naši deželi. Animateka bo poskrbela za vse tiste, ki si morete privoščiti potovanj na tuje festivale in vam predstavila najboljše animirane filme narejene v letih 2006 in 2007. Od 3. do 9. decembra v Kinodvoru.

Kljub opozorilom o škodljivosti kajenja in o tobačni zaroti do človeštva, se proizvodnja cigaret v svetu ne zmanjša niti za odstotek. Podatek, da je naša generacija zrasla z napačnimi (namenoma podtaknjenimi) idoli in ideali, nas ne sme pustiti ravnodušnih, pravijo pri Mladinskem združenju Brez izgovora. Ker je na svetu več kot polovica človeštva mlajšega od 25 let, verjamejo, da so prav mladi tisti, ki lahko naredijo razliko. S tem bi omogočili našim otrokom in vnukom življenje v medijskem svetu, kjer se spoštuje vsaj vrednote, ki direktno vplivajo na njihovo telo in na nas same. Zato predstavljajo Slovenski mladinski manifest o tobaku, ki je nastajal neodvisno od aktualnih političnih dogodkov v Evropski uniji, vendar predstavlja tudi odgovor na trenutne razmere s področja tobaka v Sloveniji.

Študentska volilna komisija je razglasila uradne rezultate volitev v Študentski zbor ŠOUM, ki so potekale 24. oktobra 2007. “Čeprav so volitve potekale v Študentskem prireditvenem centru Štuk, so minile v skladu s Študentskim odlokom o volitvah v Študentski zbor ŠOUM in z vsemi demokratičnimi načeli. Izvoljeni kandidati bodo potrdila o izvolitvi v Študentski zbor prejeli priporočeno po pošti po preteku pritožbenega roka. Pritožijo se lahko v treh dneh od zadnjega dneva glasovanja”, je poudaril predsednik Študentske volilne komisije Aleksandar Jovanović.

Erasmus Student Network (ESN) pri Študentski organizaciji Univerze v Mariboru pripravlja v petek, 26. oktobra 2007, enodnevno ekskurzijo po Prekmurju, poimenovano “Erasmus študentom v Mariboru”. Na ta način želi ŠOUM, da tuji študentje, ki so v tem semestru na študiju na Univerzi v Mariboru, bolje spoznajo Slovenijo. Tuji študentje bodo tako bolje spoznali Slovence in slovenske običaje, “Skrivnostna slovenska pokrajina”, kot lahko poimenujemo Prekmurje, pa se bo študentom predstavila z izjemno gostoljubnostjo domačinov in z tradicionalnimi pomurskimi jedmi. Prekmurske kmetije so s svojo arhitekturo plemenita mešanica starih bivalnih zakonitosti in sodobnih turističnih vrednost. Študentom bo predstavljena tudi pridelava bučnega olja, ogled mlina na Muri ter lončarska delavnica. Ob koncu ekskurzije pa jih čaka tudi večerja na turistični kmetiji z domačimi dobrotami.