Zmagali so argumenti

Študentski pogajalci so na pustni torek dosegli dogovor z vlado in ministrstvom glede spremembe zakona o subvencionirani študentski prehrani.

Nekakšen uvodnik v pogajanja se je zgodil že na terenu, saj je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani v duhu začetkov subvencionirane študentske prehrane ob pustnem torku z akcijo Ko študent po hrano gre želela opozoriti na aktualno študentsko problematiko. Tako so mimoidočim pred poslovalnico prodaje bonov delili krofe in golaž, pustni dan pa je bil precej bolj pomemben z vidika prihodnosti študentske prehrane, saj so na vladnem svetu za študentska vprašanja obravnavali novelo o spremembah zakona o subvencionirani študentski prehrani, s katerim naj bi se Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) skušalo odvzeti javno pooblastilo za izvajanje študentske prehrane.
Komercializacije ne bo
Pogajanja so bila za ŠOS kljub začetnim negotovostim in nasprotovanjem uspešna, saj je študentski pogajalski skupini na seji vladnega sveta za študentska vprašanja v dogovoru z vlado in ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve uspelo najti skupni jezik. Na ŠOS so bili prepričani v svoje konstruktivne predloge: “Ves čas usklajevanj in pogajanj smo upali, da bodo prevladali oziroma “zmagali” argumenti, kar se je na koncu tudi zgodilo,” pravi Saša Albreht, predsednica ŠOS. Študentska organizacija Slovenije in njene entitete bodo tako še naprej opravljale vlogo izvajalca prodaje študentskih bonov za prehrano, kar pomeni, da bodo skupaj z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve še naprej razvijali sistem študentske prehrane ter ga približevali študentom v luči zdrave prehrane. In kaj bi se zgodilo, če do dogovora ne bi prišlo? “Če bi ministrstvo izbiralo izvajalca preko javnega razpisa, pa lahko sklepamo o možnih posledicah, ki bi jih začutili študentje. Predvsem gre za morebiten problem komercializacije prodaje študentskih bonov,” menijo na ŠOS.

Med ponudniki vse več hitrih restavracij

V zadnjem času se je med ponudniki bonov pojavilo veliko restavracij s hitro prehrano, zato se postavlja vprašanje, ali prizadevanja ŠOS za zdrav študentski obrok prinesejo rezultate: “Odgovor na to vprašanje je dvoplasten. Prvič, študentu obveznosti na fakulteti večkrat narekujejo, da je “angažiran” na fakulteti ves dan (vaje, predavanja in seminarji), od jutra do večera, in tako žal nima časa za normalno kosilo, ampak se mora poslužiti hitre prehrane. Drugič, upamo, da bomo v okviru naslednjega razpisa uspeli zmanjšati število tovrstnih restavracij,” ocenjujejo povezavo napornega vsakdana študenta s časovno nezmožnostjo opravljanja kvalitetnega in zdravega obroka na ŠOS.

Odprta vprašanja, ki ostajajo

Na pogajanjih, ki jih lahko označimo za uspešna (vlekla so se več kot leto dni), se je vlada odrekla tudi časovnemu omejevanju prehranjevanja s študentskimi boni, saj so dosegli dogovor glede možnosti prehranjevanja z boni čez vse leto. Z novelo zakona o subvencioniranju študentske prehrane se bo spremenila tudi višina subvencije države, ki se bo z zdajšnjih 2,35 evra za en obrok v skladu z dogovorom med študenti ter vlado po potrditvi zakona v parlamentu povišala za osem centov. Kljub temu je odprtih vprašanj, ki ostajajo, še kar nekaj. Odprto ostaja vprašanje participacije študentov pri upravljanju sklada za razvoj kadrov in štipendiranja, hkrati ostaja odprt pravilnik o subvencioniranem bivanju, ki ga je ŠOS že uskladila s predstavniki ministrstva za okolje in prostor, ki vodijo VI. delovno skupino Sveta Vlade RS za študentska vprašanja. Na ŠOS trenutno čakajo tudi na “odobritev” predlaganih pripomb s strani ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, na področju visokega šolstva pa na predlog novega skupnega zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti ter sklic II. delovne skupine, ki deluje pod okriljem ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Tadej Buzeti

Nov predsednik ŠOUM je Andrej Krcek

Poslanci Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Mariboru so 14. marca 2007, na 12. redni seji z 19 glasovi za in 1 proti, za novega predsednika ŠOUM izvolili Andreja Krcka, dosedanjega podpredsednika ŠOUM in sekretarja za univerzitetno politiko in izobraževanje. Nov predsednik je bil izvoljen na podlagi ugotovitvenega sklepa o odstopni izjavi dosedanjega predsednika Roberta Pritržnika. Njegov mandat bo trajal do izteka casa, ko bi prenehal mandat predhodnemu predsedniku, predvidoma novembra 2007. Nov predsednik ŠOUM Andrej Krcek je kot dosedanji clan predsedstva pomagal pri nastajanju in izvajanju programa “Dostop do znanja za lepšo prihodnost”, ki ga je potrdil Študentski zbor novembra 2005. “Zavzemal se bom, da s svojo ekipo uspešno nadaljujemo uresnicevanje ciljev, ki smo si jih zastavili ob zacetku mandata 2005/07, predvsem omogociti dostopnost visokega šolstva vsem socialnim skupinam in za kvaliteten, evropsko primerljiv študij, ki bo posamezniku omogocal uspešen vstop na trg dela”, je povedal Krcek. 

Ne postavljajte meja

Že nekaj časa mi ne gre iz glave pogovor s prijateljico, ki mi je pripovedovala, kako so s sodelavkami debatirale o njihovem spolnem življenju. Ena čez drugo so jamrale, kako skoraj da nimajo spolnih odnosov oz. da so se nekako skrčili na posebne priložnosti kot so Božič ali rojstni dan ter da o tem ne morejo govoriti s svojim partnerjem. Da se razumemo, ne govorimo o parih, ki so 20-30 let v zakonu ampak o takih, ki so mogoče le nekaj let starejši od nas.

O spolnosti ne govorimo veliko. Včasih se mi zdi, da je kljub dejstvu, da smo z vseh koncev bombardirani s seksualnostjo (mediji, videoigrice, glasbena in filmska industrija) spolnost v vsakdanjih pogovorih nekoliko tabuizirana. Koliko se pa dejansko pogovarjamo o tem kaj se dogaja v naših spalnicah? Pomislite koliko pogosto vodite iskrene pogovore o spolnosti s prijatelji? Tukaj ne šteje tisto, ko skozi smeh navržete kakšno “mastno” pripombo ali ko se pred prijatelji/cami malo pobahate, da ste ravno včeraj divje seksali. Je pa res, da je to zelo intimno področje o katerem se razumljivo ne pogovarjamo ravno z vsakim. In tako je tudi prav.

Kaj mislite koliko se pa partnerja pogovarjata o spolnosti? Sodeč po raziskavah in problemih, ki jih ljudje imajo lahko sklepamo, da komunikacija med partnerjema na tem področju zelo peša. Tukaj se mi zdi, da tiči glavni problem. Komunikacija, torej pogovarjanje in poslušanje, je za ohranjanje harmoničnega razmerja nepogrešljiva. Že vrabci na strehah čivkajo, da je izmenjava mnenj, stališč in želja, osnova za ohranitev živega partnerskega odnosa, molk pa, poleg rutine, največji uničevalec razmerij. Torej za sam odnos je zelo pomembna, za zadovoljno spolnost pa po mojem mnenju še bolj.

Spolnost je zelo občutljivo področje za vsakega posameznika. Nekakšen nelagoden občutek ga spremlja ga že od samih začetkov. Ko doživimo prve mokre sanje, se nam samo še to plete po glavi. Takrat naletimo na nekoliko neodobravajoč odziv staršev pa ne zato ker mislijo, da je to nekaj slabega, ampak ker se jim je neprijetno o tem pogovarjati s svojim otrokom. Torej zaradi lastnih zadržkov. Otrok pa to nemalokrat doživi kot da on nekaj narobe dela in se ne upa odpreti in povedati vse kar se mu plete po glavi. Ta, nehote prisoten sram, je ubijalec pogovora o tej temi že na začetku spolnega dozorevanja. Odziv sovrstnikov je nekoliko drugačen. Tam se veliko govori o tem, ampak bolj v tekmovalnem smislu, kdo je kolikokrat, kaj že obvlada, kako je ipd. In včasih se zdi, da je to krinka, kako skriti sram, ki spremlja tovrstne pogovore. Pretirano govoričenje kot obrambni mehanizem.

Tako se torej začne, a zdi se mi, da to nesemo cel čas s seboj in se ne glede na to koliko smo stari nelagodno počutimo, ko govorimo o spolnosti. Da bi znali graditi in negovati partnerski odnos, najprej se moramo znati pogovarjati s partnerjem o vsem. K sreči se to da naučiti, le zavedati se moramo kakšen pomen ima to za odnos. Spolnost, predvsem pa drobne nežnosti so pomemben vezni člen med partnerjema. Raziskave kažejo, da pomanjkanju besedne komunikacije kmalu sledi tudi pomanjkanje telesne komunikacije – tudi spolnosti. Nemalokrat se zgodi to, da zaradi “nujnejših” stvari ljudje prepogosto pozabljamo nase in na svoje želje. Raje kot da bi se o konfliktih pogovorili, se zatekamo k nekonstruktivnemu reševanju težav in od njih bežimo z ostajanjem v službi do poznih ur, čiščenjem in pospravljanjem, gledanjem televizije, brskanjem po internetu ipd. Ko pa utrujeni od celega dne pademo v posteljo, nam niti na pamet ne pade, da bi se še ljubili. Partner mogoče poskuša podžgati iskrico, a naleti na zavrnitev in se kot moker kužek zateče k svojim razlagam zakaj je temu tako, namesto, da bi se odkrito pogovorila in se izognila ugibanjem in predvidevanjem.

Odtujevanje, molk, nezadovoljstvo, dolgočasje in pomanjkanje spolnosti se počasi in neopazno priplazijo v odnos. Potrebno je ukrepati preden je že prepozno. Prevečkrat mogoče imamo v glavi pravljične podobe, da se resnična ljubezen zgodi sama od sebe in da se nam zanjo ni treba truditi. Podobna so pričakovanja tudi s spolnostjo. Pričakujemo, da bo vedno tako divje in strastno kot je bilo na začetku veze, in ko ugotovimo, da ni, smo nekako, recimo temu, razočarani, a nismo pripravljeni vložiti trud. Prevečkrat pričakujemo, da stvari kar so, brez da bi vložili energijo za nekaj boljšega. Dodajmo k temu še pomanjkanje komunikacije in imamo nezadovoljen par, ki veliko pričakuje in malo vloži.

Ne pravim, da obstaja recept za zadovoljivo spolnost, ampak pravim le, da je za to potrebno garati. Pravijo, da je rutina ubijalec strasti. Ob vsem današnjem tempu pozabimo dostikrat nase in na svoje želje. O tem se nimamo časa pogovarjati, ker se niti sami s seboj ne pogovarjamo. Partnerju niti ne znamo povedati kaj bi želeli, samo vemo, da smo nezadovoljni. Sami sebe obsodimo na “spolno životarjenje” in brez da bi probali kaj popestriti in izboljšati že iščemo nove priložnosti, kjer se bo sama po sebi vnela nova iskrica. Vprašanje je, koliko bo spet trajal ta ogenj, če ne bomo nanj dolivali olje.

Žal rešitev ni nekje zunaj in ni tako preprosta. Rešitev je v nas samih. V nas je odgovor na to kaj si želimo. Vprašajmo najprej same sebe. Pogovorimo se o tem s partnerjem. Skupaj sva močnejša v boju proti rutini in dolgočasju. Ne dovolimo, da pride do take odtujenosti, da začnemo čutiti spolnost kot obvezo. Prekinimo začaran krog, pogovarjajmo se o spolnosti tako kot se pogovarjamo o vremenu. Naj nam bo spolnost polna dinamike in užitkov, takih o katerih sanjarimo. Tukaj lahko izbrišemo vse meje, ki smo si jih sami postavili. Bodimo svobodni, toliko kolikor nam dopusti domišljija, brez nepotrebnih meja. Le pogumno spreminjajmo fantazije v resničnost! 

Teden Univerze na Primorskem

Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) in Univerzitetna športna zveza Primorske (UŠZP) pripravljata v Tednu Univerze na Primorskem, od 12. do 16. marca 2007, vrsto aktivnosti in dogodkov, s katerimi se želijo pridružiti Univerzi na Primorskem pri dogodkih ter ga tako z različnimi vsebinami približati študentom. Okrogla miza in diskusija na temo “Kam po študiju”, predavanje na temo “Umetnost obvladovanja konfliktov”, odprta vaja plesno – navijaške skupine – Cheerleaderke “Ferplej” in koncert Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem (APZ UP), je le nekaj dogodkov v sklopu vseh prireditev. Več informacij najdete na www.upr.si/sl/. Vabljeni!

 

Rojstnodnevno darilo

Zadnje čase se mi na seksualnem področju ne dogaja prav veliko, zato se vedno bolj posvečam obujanju vročih spominov iz preteklosti. Prav danes sem se po dolgem času spet spomnila na zanimivo izkušnjo, ki sem jo doživela pred tremi leti. Takrat sem kot študentka drugega letnika živela v skromnem stanovanju s še dvema sostanovalkama, ki sta bili v privatnem življenju ljubimki. Sprva se sploh nisem mogla sprijazniti s tem, da živim z dvema lezbijkama, kasneje pa me to niti ni več tako motilo, saj sta bili obe zelo prijazni in smo se med sabo dobro razumele. Nelagodno mi je bilo samo ob kakšnem večeru, ko sem iz sosednje sobe slišala vzdihovanje. A sem se tudi tega navadila. Nemalokrat sta me spraševali, zakaj ne bi tudi sama poizkusila. Ne vem zakaj, ampak nekako mi ni bilo do tega. Raje sem vase dobila kakšnega mesnatega tiča. Za moj 22. rojstni dan pa sta mi cimri pripravili presenečenje. Kupili sta mi namreč darilni bon za erotično masažo. »Kul!«, sem rekla. »Upam, da bo maser kakšen dober tipček!«. Toda oni sta se le smejali. Takoj sem vedela, zakaj. Seveda sta mi uredile erotično masažo pri ženski. Itak! Kaj sem pa mislila?! Ker pa darila pač ne moreš zavrniti ali neizkoristiti, sem se odločila, da odidem na to masažo. Saj ne more biti tako slabo – ženske imamo ponavadi še boljši občutek za takšne stvari kot moški. Vsaj glede na moje pretekle izkušnje je tako. Zavrtim telefonsko številko. »Živjo! Tukaj Rdeča palača, kaj lahko storimo za vas?«, me preseneti nežen in erotičen glas. »Rada bi se naročila za erotično masažo, za rojstni dan sem namreč dobila darilni bon.«, rečem. »Aha, ti si najbrž sostanovalka do Maje in Katje«, zaslišim iz slušalke in otrpnem. Kako hudiča pa ona to ve?! Gotovo je kakšna njuna kolegica. Le kaj sta mi spet ušpičili? »Ja, sem«, odgovorim. »V redu, pridi v četrtek ob osmih zvečer. Obljubim ti, da se boš izjemno zabavala!« Hm, tole je bilo pa malo strašljivo. Le kaj me čaka? In tako sem se tisti četrtek zvečer odpravila tja. Vstopim v stavbo in občudujem urejenost notranjosti. Omamljena od rdečih sten in čudovitega vonja, ki me nenormalno vzburja. Škoda, da mi nista uredili kakšnega hudega maserja. Po zavitih stopnicah se mi približuje ženska, prava lepotica, kakršne še nisem videla. Pristopi k meni in se mi zapeljivo nasmehne:«Živjo. Jaz sem Sandra. Pridi z mano.« Njena lepota, ženstvenost in erotični naboj sta me popolnoma prevzela. Sledim ji v sobo. Ko popolnoma gola ležem na mizo, ugasnejo luči in moje telo osvetli le soj sveč. Zaslišim ambientu primerno glasbo, nato pa zagledam še njo. Pred mano stoji odeta samo v razprto haljo, v roki drži dišeče masažno olje. Bila je čudovita. Njeni dolgi rdeči lasje so nagajivo pokrivali bradavičke lepih in polnih prsi, ki so se bohotile izpod halje. Bil bi greh, če si s takšno žensko ne bi želela spati. »Ti se samo sprosti, bom jaz poskrbela za vse«, reče in začne polivati olje po mojem hrbtu. Uf, kako mi paše! Čutim, kako se med gnetenjem s prsti drgne ob moje razgeto telo. Gorim od želje, da se ti božanski trenutki ne bi nikoli končali. Joj, kaj sta mi zagodli moji cimri! Končno sta dosegli kar sta si tako zelo dolgo želeli – vzbuditi željo v meni, da samo enkrat poizkusim tudi z žensko. Ta trenutek sem ti tega še preveč močno želela… Ampak ne s katerokoli. Hočem njo! Želim si samo njenega telesa! Nato me obrne in me začne nežno poljubljati. Z mokrim jezikom drsi od mojega vratu preko ustnic do prsi. Preplavljajo me občutki ugodja, občutki, ki jih še nisem doživela. Poljublja me po vsem telesu, po ramenih in po nožnih prstih. Zaječim od nepopisnega užitka. S spretnimi prsti me rahlo poboža po muci. »Ohoho, prava potrebnica«, se poželjivo nasmeji in mi pomežikne. Počasi ji s prsi umaknem lase in jo ugriznem v bradavičko. Tako lepih prsi prav zares še nikoli nisem videla. Tako mehke in okrogle so in ravno prav velike za moj okus. S prsti nežno masira mojo luknjico ter z kazalcem premika ščegetavček gor in dol, levo in desno. Želim jo tudi sama pobožati po muci, vendar mi ne pusti. »Moje delo je, da te zadovoljim. Ti samo leži in uživaj«, reče in se spusti na kolena. Povleče me na rob mize in jo prav počasi oblizne. Oh, kako sem potrebovala to! Razganja me od hrepenenja po njenem mednožju, vendar jo ubogam in ostanem v podrejenem položaju. Zakričim, ko malo močneje poliže moj vršiček. Mmm, kako je to dobro, kako mi prija! S prsti rajca mokro špranjico, vmes pa grizlja ščegetavček. Kmalu začutim potne kapljice na čelu in vem, da mi bo kmalu prišlo. Moje misli so zbegane, neskončno si želim, da jo obdela do konca, po drugi strani pa nočem, da se užitki že končajo. Ne morem več misliti, čez nekaj trenutkov že odplavam v valu ekstaze. Trese me dokler utrujena ne obležim na mizi. Objeme me in me nežno poljubi, nato sem odšla. Doma sta me cimri takoj začeli napadati z raznimi vprašanji, jaz pa sem se jima samo zahvalila za čudovito darilo. Ko sem zvečer spet slišala vzdihovanje v sosednji sobi, me ni prav nič motilo. Bila sem potešena, zato sem se le obrnila na stran in nasmejana zaspala. Mislim, da sta tudi oni vedeli, zakaj.

Morska biologija

Svet RS za visoko šolstvo je na 17. seji v petek, 2. marca 2007,  podal soglasje k novemu magistrskemu študijskemu programu Morska biologija Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper (UP FAMNIT) in tako partnerskima univerzama tudi formalno omogočil razpis programa že v študijskem letu 2007/08. Gre za prvi skupni študijski program Univerze na Primorskem (UP) in hkrati za enega od prvih dveh skupnih programov (drugi je program Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani – European Master in Tourism Management), ki je bil prav tako potrjen v petek, 2. marca), ki so jih doslej pripravili slovenski visokošolski zavodi. Študijski program Morska biologija je UP pripravila v sodelovanju z Univerzo v Trstu in z raziskovalnima inštitutoma – z Nacionalnim institutom za biologijo iz Ljubljane in z Nacionalnim institutom za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko iz Trsta. Sklep o akreditaciji programa je podal Svet RS za visoko šolstvo. Program so zelo dobro ocenili tudi domači in tuji recenzenti (neodvisni ekperti). Partnerski univerzi sta za izvajanje programa sklenili tudi poseben sporazum o finančnih obveznostih: skladno z dogovorom bodo imeli študenti, ki bodo plačali šolnino na matični instituciji (univerza, na kateri bodo vpisani), pokrite vse stroške študija tudi na partnerski univerzi.

Bivalne zmogljivosti

Sestali so se clani Projektnega sveta za uresnicevanje Projekta prenove študentskih bivalnih zmogljivosti v RS, ki ga vodi dr. Jure Zupan, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in ugotovili, da se projekt prenove študentskih bivalnih zmogljivosti v RS uresnicuje zadovoljivo. V letih 2005 in 2006 so bili dograjeni študentski domovi na Poljanski cesti, FDV in na Litostrojski cesti v Ljubljani, v Mariboru pa študentski dom Lent B. Skupno število novo pridoblejnih ležišc je 1172, za kar je bilo porabljenih 32,745.175 evrov. Za investicijsko vzdrževalna dela na že obstojecih študentskih domovih pa je bilo v letu 2005 porabljenih 493.217 evrov in v letu 2006 1,006.334 evrov. Projektni svet je sklenil, da bodo aktivnosti na podrocju izvajanja projekta prenove in izgradnje študentskih bivalnih zmogljivosti v letih do 2009 usmerjeni v izgradnjo študentskega doma v Kopru s 170 ležišci, prenovili naj bi tudi študentski dom v Kranju, ki je povezan s stavbo dijaškega doma. V prihodnjih treh letih je tam predvidena adaptacija posameznih etaž. Dinamika poteka naložb v izgradnjo študentskih domov v Celju, Novem mestu in Novi Gorici bo odvisna od pripravljenosti regionalnih središc oziroma od dogovorov z lokalnimi skupnostmi, da za investicije zagotovijo sofinanciranje in prostorske pogoje, so danes sklenili clani projektnega sveta. Sicer pa so clani projektnega sveta tudi sklenili, da se sredstva vložijo tudi v prenovo dotrajanih študentskih domov na Tyrševi v Mariboru in študentskega doma 1 v študentskem naselju Rožna dolina v Ljubljani. Skupna investicijska vrednost za vse našteto je ocenjena na 13,152.825 evrov. Za ta denar naj bi pridobili 240 novih ležiš? ter 687 prenovljenih ležišc.

 

Kultura raztura

Študentska organizacija Univerze na Primorskem, natancneje njen Resor za kulturo prireja Teden študentske kulture v Kopru z naslovom “Kultura raztura”, ki se bo odvijal od 26. 2. 2007 do 3. 3. 2007  in vkljucuje razlicne vsebine s podrocja študentskega kulturnega udejstvovanja na tem obmocju.
Dogajanje v tednu kulture je razdeljeno na 3 vecje sklope, in sicer:
 – “Cikel Ameriškega filma” je nastal v sodelovanju z Ameriškim kotickom in Veleposlaništvom ZDA v Sloveniji. V tednu kulture se bo vsak dan ob 18.00 v prostorih Ameriškega koticka  UP vrtel ameriški film.
– “Odprta vrata kulture” je tematski projekt, kjer se bodo lahko vsi zainteresirani udeležili delavnic vseh kulturnih dejavnostih ŠOUP-a: Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem, Akademske folklorne skupine Univerze na Primorskem, Izraznih plesov, Študentske kinoteke, Študentskega improgledališca in ostalih.
– “Kavarniški jazz vecer”, ki bo popestril dogajanje v sredo in v cetrtek zvecer, bo na ogled in na poslušanje postavil mlade perspektivne glasbenike. V sredo bosta glasbo za naša ušesa ob svecah in pijaci ustvarjala študenta UP Samo Turk in Gašper Piano. V cetrtek pa bomo gostili tri študente iz Akademije za jazz iz Celovca znane pod imenom “Footprints Jazz trio”. Udeležba na vse delavnice in prireditve je brezplacna.

Študentska dobrodelna akcija za brezdomce

Študentje štirih fakultet (Fakulteta za socialno delo, Fakulteta za upravo, Visoka šola za zdravstvo in Teološka fakulteta) bodo v sodelovanju z resorjem za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani v torek, 27. februarja 2007, ob 14. uri na Prešernovem trgu brezdomcem delili topel obrok. Postregli jim bodo s pasuljem in klobaso, zanje pa so pripravili tudi sladko presenečenje. Študentje omenjenih fakultet so od decembra 2006 za brezdomce zbirali oblačila in pripomočke za osebno higieno, ki jih bodo tega dne odpeljali v Zavetišče za brezdomce na Poljanski cesti 45 b v Ljubljani. Torkova dobrodelna akcija bo nadaljevanje vsakoletnih akcij za brezdomce, ki jih študenti izvajajo pod okriljem ŠOU v Ljubljani.

Belize – državica na obrobju Karibov

Iz mehiškega mesteca Chetumal sva se s Katjo odpravila Belizeju naproti. Med čakanjem na najin avtobus drugega razreda sva se spraševala, kaj vse naju še čaka v naslednjih dveh mesecih. Po nekaj-desetminutni zamudi se je le pripeljal star, razpadajoč avtobus. Kar nisva hotela verjeti, da je to avtobus, na katerega čakava, zato sem šel preverit na okence. Potrdili so mi, da je to najin prevoz. Za boljšo predstavo – podoben avtobus lahko vidite v filmu Ko to tamo peva.

Po nekajurni vožnji smo se po prašni cesti pripeljali v Belize City. Bil je zadnji dan v starem letu in željna zabave sva se hitro nastanila v poceni hotelu, kjer so prebivale vse sorte “domačih” živali. Vzmetnica je bila polna “bed bugsov” – mikroskopsko majhnih živalic, ki te med spanjem veselo jedo in pikajo, kar povzroča nevzdržno srbenje. Poleg tega so se po hotelu veselo sprehajali ščurki in za pest veliki pajki, vendar najinega pričakovanja novega leta ni moglo zmotiti prav nič. Vedela sva, da spala ne bova veliko, zato naju to ni prav nič morilo.
Belize City vsekakor ni mesto brezmejnih zabav, blišča in dogajanj. Vesel sem, da sva bila tam v času novega leta, saj sva tako ujela eno od redkih zabav. Novo leto sva dočakala na zanimivem mestnem žuru v nekakšni hiši, podobni diskoteki. Kljub temu, da sva bila edina belca na tej zabavi, so naju domačini lepo sprejeli. Kasneje sva ugotovila, da če že ni kakšen poseben dan, v mestu ni početi drugega, kot pa da se pridružiš domačinom pri poležavanju na ulicah. Življenje tam teče zelo počasi. Na ulicah prevladuje zaspano, že skoraj komatozno stanje. Belize City je največje mesto v državi. Tukaj živi kar polovica celotne populacije. Bilo je tudi glavno mesto, dokler ga ni hurikan Hattie uničil in so za novo prestolnico določili majhen kraj Belmopan, ki leži v notranjosti države in ima le 9600 prebivalcev. V velikem Belize Cityju prevladujejo lesene hiške, bolj ali manj vse v zelo slabem stanju. Ne gre zanemariti, da je mesto dokaj nevarno. Veliko ljudi ponuja pomoč, vendar so pogosto za tem skriti kakšni drugi, manj človekoljubni razlogi. Prekupčevalcev drog je ogromno, zaradi revščine pa žal prihaja do številnih ropov in umorov.
Belize po velikosti lahko primerjamo s Slovenijo, vendar v državi prebiva le nekaj več kot 260 tisoč ljudi. Prebivalstvo je mešano in raznoliko: največ je kreolov, ki so potomci afriških sužnjev in britanskih piratov, ter mesticev, najdejo se tudi Indijanci Maya in afrokaribci – garifuni, tudi Kitajci, ki so večinoma lastniki restavracij in raznoraznih trgovin. Prevladuje kreolski jezik, ki naj bi bil mešanica angleščine in španščine, v bistvu pa zveni kot nekakšna polomljena jamajščina.
Vsekakor pa ta mala karibska državica kljub majhnosti tudi veliko ponuja. Belize je ena izmed najbolj ekoturističnih destinacij na svetu. Neokrnjena narava v notranjosti države, na zahodu pečine, jame in reke, ki zadovoljujejo tudi najbolj zahtevne kajakaše in raftarje, in otočki, nad katerimi so obiskovalci najbolj navdušeni. Najbolj znana sta nedvomno Ambergris Caye, ki je največji od otokov in je zaradi letališča bolj turistično obiskan, in Caye Coulker, kamor najraje zahajajo popotniki; prav tja je pot zanesla tudi naju. Otoček, na katerem živi le 800 ljudi, je dolg 6 km in širok 600 m, obdan je s peščenimi plažami, kjer kokosove palme nudijo senco. Podobno kot nekateri drugi manjši otoki tudi Caye Couleker zaradi svoje majhnosti in odmaknjenosti ostaja na obrobju ekonomskega toka. Na njem ni velikih hotelov, le majhna prenočišča. Majhni in simpatični so tudi barčki in restavracije, ki ponujajo pestro izbiro morskih jedi za dokaj primerno ceno.
Belize je najbolj poznan po drugem največjem koralnem grebenu na svetu, ki je dolg kar 290 kilometrov. Ta je dom neštetim koralam in več kot 400 vrstam ribic, ki si iščejo zavetje v toplih karibskih vodah. Ker je zelo plitek, je primeren za snorklanje. Caye Coulker je odlična odskočna deska za mnoge izlete, ki jih ponujajo domačini; midva sva šla na enodnevno snorklanje. S čolničkom te odpeljejo na tri mesta: najprej na dokaj plitvo peščeno mesto,  kjer si lahko plaval med skati in mantami – občutek je sprva nekoliko zastrašujoč, vendar se čez čas privadiš in mirno plavaš med njimi. Kasneje sta priplavala še dva morska psa. Za trenutek mi je zastal dih, toda le komu ne bi, ko bi videl tako mogočno ribo? S svojo eleganco me je prevzel. Obdan sem bil s skati in morskimi psi, v kraljestvu podvodnega sveta – to srečanje je bilo posebno doživetje. Kasneje smo obiskali še dve posebno lepi mesti koralnega grebena, kjer smo občudovali pisane korale, mimo katerih so švigale ribe prav nenavadnih oblik in čudovitih barv.
Belize premore samo en prometni semafor. Ne poznajo dnevnega časopisa. Pa vendarle, v  tej mali državici postaja turizem najpomembnejša gospodarska dejavnost. Na leto obišče Belize pol milijona popotnikov. Enim pomeni le prehod v ostale srednjeameriške države, veliko je popotnikov, ki so navdušeni nad njihovimi naravnimi rezervati v notranjosti, vendar večina pride zaradi otočkov. (Caukner, Ambergris). Obiskovalci, tudi midva, v glavnem prihajajo sem z namenom, da bi se naužili miru, toplega sonca, morja in spokojne lepote otoka, ki ga moderni svet še ni pokvaril. Je kraj, kjer se čas zares ustavi. Korale, ribice, skati, morski psi tu niso le redek slučaj, temveč svet živali in rastlin, ki obiskovalce navdušuje vedno znova. Brez dvoma je to otok, kamor bi se popotnik z veseljem vračal.


INFO

Uradno ime: Belize
državna ureditev: parlamentarna monarhija v Commonwealthu
površina: 22.965 km?
št. prebivalstva: 266.440
glavno mesto: Belmopan
uradni jezik: angleški
denarna enota: belizejski dolar

Prenočišča: nastanitve v Belizeju so nekoliko dražje in veliko manj komfortne kot v sosednjih državah. Nekatera prenočišča so vredna zahtevanega denarja, vendar so to večinoma prostori samo za prenočitve. Prevladujejo hostli in hoteli, najamete lahko tudi šotore in kabanje. Cene prenočišč se gibljejo med 10 in 30 dolarji za sobo.

Hrana: Kreolska hrana je najpogostejša; ta vsebuje riž, fižol, fižol, in še več fižola. Zraven ponavadi dobite še kos svinjskega, govejega ali piščančjega mesa. Na otočkih prevladujejo morske jedi, raznovrstne ribe, najbolj okusna je tortilja z rakci. Odličen je tudi jastog, ki ga pripravijo na kokosovem mleku, vendar samo v sezoni jastogov, ki traja od junija do februarja. 

Prevozi:  najpogostejši javni prevoz je avtobus, s katerim se da priti vsepovsod. Prevozi so pogosti, vendar ne preveč udobni. Tri glavne ceste so med Corozalom in Belize Cityjem, med Benque Viejo del Carmen in Belize City in med Belmopanom in mestom Dangriga. Železnice ni.
Varnost: večinoma dokaj varna državica, v določenih primerih pa je vendarle potrebna previdnost. Večji del prebivalstva živi ob srednjem delu obale okrog Belize Cityja, prav tam je tudi največ kriminala. Veliko je drog in orožja, revščina je glavni razlog za številne rope in tatvine. Izogibajte se ljudi, ki ponujajo drogo, pa se vam ne bo nič zgodilo. Notranjost države je zelo redko poseljena in je povsem varna, ljudje tam so zelo prijazni in odprti.

Viza: Vizo si lahko uredite v Mehiki, na konzulatu Belizeja. Zanjo boste odšteli 25 dolarjev. 

Darin Geržina

 

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.