Mali praznični vodnik po računalniških nakupih

Leto je že spet naokoli in še preden se je december dobro začel, že so naši vrli župani in trgovci po svojih mestih in trgovinah obesili slepeče lučke, ki poleg potencialnega vzbujanja romantičnih občutkov, rajo vabijo k odpiranju svojih denarnic in mahanju s kreditnimi karticami. Ker je december tudi čas, ko na spletu najdete kopico takšnih in drugačnih kapitalistično usmerjenih vodnikov kaj sebi ali komu drugemu podariti za letošnje praznike, smo se tudi v našem računalniškem kotičku odločili sestaviti kratek seznam letos popularnih daril za računalničarje.

Čeprav nas je večina študentov bolj ubožnih USB ključkov, podlog za miške in podobnih drobnarij nismo naštevali, saj vam izbor takšnih darilc ne bi smel predstavljati težav. Ker so omembe vredni računalniški izdelki redkokdaj poceni, enako velja za večino le-teh na našem kratkem seznamu, žal. Pri slednjem članku smo namreč bolj kot na višino zneska na vaših bančnih računov mislili na veselje vaših potencialnih obdarjencev, to dvoje pa je pogosto, kot veste v obratnem sorazmerju. Če vas ta podatek ne odvrne in ste bili tako ali tako namenjeni na potep po kateri od  računalniških trgovin, vam predlagamo, da se ozrete po slednjih izdelkih:
Miška je ena prvih asociacij, ko pomislimo na računalnik. Tudi na policah se jih zgrinja tolikšno število, da ni težko – ali pa je, kakor se vzame – eno od njih preprosto pograbiti in z njo odpeketati proti blagajni, upajoč, da je bila pravilna izbira. No, da ne boste vašega obdarjenca, ki je po možnosti tudi navdušeni igričar, obdarili s še slabšo miško, kot jo že ima, priporočamo nakup katere od dražjih Logitechovih laserskih(!) mišk, lahko pa povprašate tudi po kateri od miši priznanega podjetja Razer. Razer Diamondback G3 je recimo izdelek, ki se ga ne bi branil nihče. Dobra ergonomija in oprijem, modra osvetlitev, 7 programabilnih gumbov in senzor ločljivosti 1800DPI bosta poskrbela, da boš letos, za “samo” dobrih 60 evrov, ena/eden najbolj priljubljenih Božičkovih pomočnikov.
Če bo dobre miši vesel vsakdo, bo v darilni ovitek zavita kvalitetna tipkovnica razveselila samo tiste, ki jo pogosto uporabljajo – takšnih pa dandanašnji ni malo. Če poznate in imate (zelo) radi koga, kateremu je tipkovnica pogost inštrument, mu lahko privoščite nič kaj poceni Logitechovo brezžično Wave tipkovnico, saj je nje kvalitetna izdelava in dizajn zamišljen prav s čim večjim udobjem tipkajočega v mislih. Če ste zadeli na lotu in se vam zdi dobrih 40 evrov za tipkovnico premalo, pa se ozrite za G15 Gaming Keyboard istega proizvajalca, ki spada v vrh ponudbe in vam bo iz denarnice pobrala še enkrat toliko denarja.
Če so širokokotni 22-palčni monitorji še nedaleč nazaj stali lep kupček denarja, se jih dandanes najde “že” za 250 do 300 evrov. Znesek, sploh za darilo, vsekakor še vedno velja za kupček denarja, je pa treba poudariti, da so monitorji takšnih velikosti trenutno najbolj smiseln tovrstni nakup, saj širokokotno razmerje slike počasi, a vztrajno postaja standard. Katerega proizvajalca izbrati, prepuščamo vaši izbiri; poleg cene pazite le na čim nižji odzivni čas in čim večjo kontrastno razmerje.
Če kaj računalničarjem zaiskri oči, so to nedvomno grafične kartice. Kar se najboljšega razmerja med ceno in zmogljivostjo tiče, sta v teh prazničnih dneh na voljo samo dve prAvi izbiri: Geforce 8800GT ali ATI Radeon HD 3870. Slednja se v igrah načeloma nekoliko slabše odreže od 8800GT, vendar je tudi za lep kupček desetakov cenejša, tako da bi znala biti v tem kontekstu favoritinja. Geforce stane slabih 300, ATI pa okoli 230 evrov. Igričar, ki si že lep čas ni uspel privoščiti nove grafične kartice, bi bil zelo vesel katerekoli od obeh omenjenih, tako da je izbira vaša.
Za konec pa še računalništvu sorodni izdelek, ki je že dobro leto po izidu prodajna uspešnica in ponekod še vedno dobesedno leti s polic. Govorimo o Nintendo Wii igralni konzoli, ki je verjetno prva konzola ob kateri se nadvse zabava tudi večina nežnejšega spola in odrasli, ki jim je bilo doslej za videoigre toliko mar kot za lanski sneg. Če bi radi komu podarili darilo, ki bo na hladne večere pred televizorjem na kup zbralo vso družino, okoliške prijatelje in morda celo babice in dedke, ji/mu kupite Wii. Prodajajo ga za dobrih 260 evrov.
Še raje pa vidimo, da namesto kupovanja te elektronske šare katere si večina vas tako ali tako ne more privoščiti tistega, ki ga imate radi, čim večkrat, ne samo za praznike!, objamete in mu daste ljubčka. Ker, če mu to ni dovolj, mu povejte, si tudi nič od zgoraj naštetega ne zasluži, oštja!

Kristjan Dobovšek

Veseli december

Od nekdaj imamo radi december. Razlogov za to je več. December je bil ponavadi bel. Za tem pa so se skrivale prve norije na snegu, prvi snežaki in prve kepe za vratom. Poleg tega je bilo decembra vedno neko posebno vzdušje. Najprej zaradi Miklavža, ki je na začetku decembra pekel piškote, proti koncu decembra pa nam je Božiček prinesel pakete polne sladkarij in morda še kakšno igračo za povrh. Sedeti v krilu okroglega, rdečeličnega možiclja, ki se je smehljal skupaj z nami v fotoaparat, je pa bil vrhunec veselja v decembru. Taki ali drugačni spomini vežejo vsakega od nas na naše bolj ali manj oddaljeno otroštvo in v nas vzbudijo prijetne občutke. Seveda poznam tudi kar nekaj ljudi, ki nimajo lepih spominov na to obdobje ali enostavno ne marajo vseh teh decembrskih ritualov, ki se jim zdijo preveč klišejski in potemtakem so naravnost sovražni do decembra. A velika večina povezuje december s prijetnimi spomini in z besedico veseli.

Prav tako je december, kot zadnji mesec v letu, povezan z veseljem tudi tako, ker se ponavadi ozremo nazaj in pogledamo kaj vse od zastavljenega smo v tem letu uresničili, kaj vse doživeli, ovrednotimo svoje dosežke in če so le ti ocenjeni pozitivno, smo zadovoljni. Zadovoljstvo ponavadi čutimo takrat, ko zastavljeni cilj uresničimo. Na nek način je zadovoljstvo nagrada za uspeh. Bolj, ko se nam zdi da smo bili uspešni, bolj smo zadovoljni. To seveda pripomore k veselemu decembru.

V decembru smo tudi veseli zato, ker se najde nešteto priložnosti za nazdravit. Velikokrat čutimo alkohol že v zraku, ko se sprehajamo po ulici in smo omamljeni že od samega vdihavanja hlapov ter smo veseli. Imamo uradno dovoljenje za zabavo in decembra si lahko privoščimo več kot vse druge mesece. Vsa ta nepisana pravila so nam razlog, da smo decembra veseli.
 
December je tudi vesel, ker en drugega obdarujemo in se s tem razveseljujemo. Nekoč so bila neka simbolična darila, danes so to kar izdatni zalogaji za naše male denarnice, za katere se v decembru izkaže, da le niso tako male, saj nam uspe z njimi dodobra izprazniti police v trgovinah. Vsi smo veseli, včasih celo preveč evforični, ker želimo biti Miklavž in Božiček res vsem, saj jih bomo edino tako lahko razveselili. In tako v bistvu večino veselega decembra preživimo letajoč iz trgovine v trgovino. Prav zabavno, ni kaj.

Najbolj zanimivo pri vsem tem je, da vsi tarnamo čez prezgodaj okrašene ulice, izložbe in novoletne jelke. Kičaste, prenatrpane police nas spravljajo ob živce, gneča pa popolnoma iztiri, saj nam ta jemlje dragoceni čas. A očitno ne toliko, da bi se odločili ne hoditi v prav take našemljene trgovine, polne vseh teh po naših besedah nepotrebnih stvari.

Ob vseh teh razlogih zakaj je pravzaprav december vesel, se torej sprašujem ali smo mi tudi v decembru zares veseli? Grozljivo je dejstvo, da na koncu decembra res ostanemo bolj suhih denarnic, naveličani tekanja po velikih bleščečih trgovinah in naveličani vsega, tako daril kot obdarovanja, tako zabav kot evforije, ki vse skupaj spremlja. Namesto, da bi zares ob vsem tem čutili veselje in se zares zabavali, pogostokrat nase popolnoma pozabimo v tem decembru in pravzaprav nismo nič kaj preveč veseli, kot bi lahko bili. Na koncu rečemo, da komaj čakamo, da bo vsega skupaj konec in da je prav vse skupaj neumno in brezveze. Vse kar smo imeli radi, v čemer smo uživali kot otroci se prehitro razblini v nakupovalni noriji in nas toliko obremeni, da ne vemo več zakaj, čemu in kako, ampak samo komaj čakamo da mine in si želimo mir.

Seveda se ob vsem tem vsak od nas naj vpraša, ali mu je res to potrebno. Ali bodo naši bližnji in prijatelji zares spoznali, da jih imamo radi šele takrat, ko jim bomo kupili tisto ali tretje darilo. V večini primerov že lepa beseda, objem ali poljub veliko več pove, kakor ne vem kako drago in veliko darilo. Sami se odločamo, ali bomo izbrali možnost, da nam bo december res vesel, pravljičen in čudovit v znamenju ljubezni in zadovoljstva, ki ga bomo čutili ob ljudeh, ki jih imamo radi ali bomo dovolili, da nam drugi vsiljujejo nekaj, kar si v resnici sploh ne želimo in nas ne razveseljuje.

Uživajmo v čarobnosti decembra. Naslikajmo si vsak svojo pravljično vzdušje in ga zares tudi užijmo. Uživajmo v zadnjem mesecu leta, zabavajmo se in predvsem imejmo se radi, a na način, ki si ga bomo sami izbrali. Drugo, novo leto je pred nami, polno novih izzivov in preizkušenj, ki jih nosi življenje. Za konec pa še “srečn’ga pa zdrav’ga”.

Slavica Marič

ŠOU Svetovalnica

Živjo!

Letos sem delala maturo in se potem vpisala na študij, za katerega sem mislila, da me bo veselil. Izkazalo pa se je, da me to prav nič ne veseli. Predavanja so dolgočasna in nezanimiva. Razmišljala sem, da bi se vpisala nekam drugam. Zanima pa me, kako to sploh naredim, kakšen je postopek in na kaj moram paziti. A si lahko mogoče potem še premislim in se vpišem v drugi letnik te fakultete?

Lep pozdrav!

Brucka


Živjo!

Na faksu na žalost ni vse zanimivo, tudi nekatera predavanja na fakulteti, na katero razmišljaš, da bi se prepisala, so verjetno dolgočasna. Torej, dobro premisli, če se res želiš prepisati. Da malo “testiraš” željeno fakulteto, lahko greš tja pogledat kakšno predavanje in tako boš videla, če ti je všeč ali ne. Svetujem ti tudi, da še malo vztrajaš na sedanji fakulteti – od začetka študija še ni dolgo in morda ti bo študij čez čas bolj všeč.

Prepis pa poteka takole: Na fakulteto, na katero se želiš vpisati, pošlješ prijavo za vpis, kot si jo že poslala lansko šolsko leto, ko si se prvič vpisovala na fakulteto. Prijavo za vpis lahko sicer pošlješ v treh prijavnih rokih, vendar ti svetujem, da jo pošlješ v prvem prijavnem roku, ko je na voljo največ prostih mest. Prvi prijavni rok se običajno zaključi 8. marca, vendar za ta podatek poglej Razpis za vpis, ki bo izšel enkrat konec januarja. V Razpisu za vpis najdeš še ostale podatke o vpisu – kam moraš poslati vlogo, kdaj moraš poslati vlogo, kaj moraš še poslati poleg vloge, koliko je vpisnih mest … In potem počakaš, da vidiš, če si sprejeta na novo fakulteto.

Preden pa se boš vpisala na novo fakulteto, pa se boš morala iz stare izpisati. Ne izpisuješ se, ko pošlješ prijavo za vpis, temveč preden imaš vpis na novi fakulteti. Potem, ko si iz stare fakultete izpisana, se lahko vpišeš na novo.

To, da pošlješ prijavo za vpis, te še ne obvezuje, da se greš na novo fakulteto tudi vpisati. Tako da, če se boš premislila in se na novo fakulteto ne boš vpisala, lahko še vedno ostaneš na svoji stari fakulteti in se vpišeš v drugi letnik, seveda če izpolnjuješ pogoje za to (če imaš narejenih dovolj izpitov).

Opozorila bi te še na nekaj. Vsak študent ima “dva bonusa”. Lahko se dvakrat redno vpiše v prvi letnik ali pa se enkrat redno vpiše v prvi letnik in enkrat ponavlja. Torej, če se boš prepisala, na novi fakulteti ne boš mogla več ponavljati. In če boš na sedanji fakulteti ponavljala, se potem ne boš mogla več redno vpisati na drugo fakulteto.

Želim ti uspešen študij!

Lep pozdrav!

Petra, socialno in drugo svetovanje

Vse poti vodijo v svet!

Možnosti za nabiranje dragocenih mednarodnih izkušenj so iz leta v leto bolj pisane. Poleg izmenjav znotraj držav članic Evropske Unije je v teku tudi širše mednarodno sodelovanje med institucijami stare celine in univerzami širom sveta. ZDA, Latinska Amerika, Japonska, Kanada, Avstralija … znanje nima mej in Evropa se veseli njegovega pretoka!

Evropska komisija skozi številne programe zelo podpira visokošolske povezave med članicami EU in tretjimi državami, spodbuja sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in krepi mobilnost študentov in akademikov iz Evrope in od drugod. S podeljevanjem štipendij in drugimi oblikami pomoči določene izobraževalne in raziskovalne programe odpira za državljane držav, ki niso članice EU, čeprav so nekateri med njimi vendarle dostopni tudi državljanom članic EU, EFTAE in članic-kandidatk za vstop v EU.

Globalni programi …
Globalni programi so zlasti Erasmus Mundus, Marie Curie Actions in Budget Heading A-3022. Prvi omogoča opravljanje posameznih semestrov po študijskem načrtu v več različnih mestih oziroma državah in pridobitev skupne zaključne listine. Drugi je namenjen izpopolnjevanju in mobilnosti raziskovalcev, tretji pa tudi, če se tema raziskovanja navezuje na evropsko integracijo.

… in regijsko obarvani programi
Latinsko Ameriko pokrivata ALBAN IN ALFA. Program ALBAN ponuja štipendije za podiplomski študij in prakso v EU, podobno funkcijo pa opravlja tudi ALFA, ki v izmenjavah zajame magistrski, doktorski in specialistični študij, dodiplomske izmenjave in kratkotrajna usposabljanja.

Na dodiplomske izmenjave in kratkotrajne študijske obiske pa daje poudarek tudi program, oblikovan med EU in ZDA. Po enakem principu pa deluje tudi mednarodno sodelovanje s Kanado. Po drugi strani se programa ASIA-LINK in ASEAN-EU University Network osredotočata na podiplomske študente in (bodoče) učitelje. Dodiplomskim študijskim izmenjavam je namenjena bolj ASIA-EUROPE FOUNDATION (ASEF). Za Indijce je morda še najbolj zanimiv EU-INDIA ekonomsko-kulturni program, svoj evropsko obarvani program pa imajo tudi Japonci. Evropsko-avstralsko pilotni projekt pa magistrskim študentom iz Avstralije odpira vrata v semester študija na Danskem, v Veliki Britaniji, na Nizozemskem ali v Nemčiji.

Za Vzhodno Evropo, Centralno Azijo, Zahodni Balkan, Južni ter Vzhodni Mediteran je poskrbljeno s programom TEMPUS, in sicer s specifičnejšimi, znova regijsko pogojenimi, TACIS, CARDS in MEDA programi. Na tem mestu pa gre nenazadnje omeniti tudi štipendijski program JEAN MONNET za mlade diplomante in profesionalce iz Turčije, ki bi si želeli tematsko z Evropsko Unijo povezanega podiplomskega študija.

Erasmus Mundus External Cooperation Window
Programov je kajpak še več, zlasti pomemben pa je še dokaj sveži Erasmus Mundus External Cooperation Window, ki so si ga v Uniji zamislili zato, da bi nadgradili dosedanja prizadevanja znotraj prej omenjenih shem. Namen te nove oblike sodelovanja je izboljšanje medsebojnega poznavanja in razumevanja med državi članicami EU in tretjimi državami na področju visokega šolstva, med zastavljenimi cilji pa je tudi omogočanje študentom, da jim študij v drugi državi koristi tudi z jezikovne, kulturološke in izobrazbene plati. Do leta 2008 naj bi tako na primer postavili na noge kar 250 evropskih magistrskih programov …

Pri nas pa …
Seveda smo se za sodelovanjem z institucijami zunaj EU ozirali tudi pri vseh štirih slovenskih univerzah. Na našo radovednost so se odzvale ljubljanska, primorska in novogoriška univerza. Helena Deršek iz Službe za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani (UL) je pojasnila: “Tempus pri nas ni več aktualen. V tovrstnih projektih lahko sodelujemo samo kot partnerji, ni pa študentske mobilnosti v teh projektih. Z ZDA in Avstralijo sodelujemo kot UL v dveh mrežah – MAUI (ZDA) in AEN (Avstralija), v tem okviru izmenjamo letno dva do tri študente sem in tja, ki so na tuji instituciji oproščeni šolnine.” Tatjana Mikelić Goja, Vodja službe za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje Univerze na Primorskem (UP), nam je zaupala, da je “izmenjav z univerzami iz ameriških in azijskih držav zlasti zaradi finančnih razlogov bolj malo, vendar si UP prizadeva, da bi v prihodnosti razvila tudi tovrstne oblike povezovanja. Prvi korak so sklenjeni meduniverzitetni bilateralni sporazumi o sodelovanju z eno ameriško univerzo in kar štirimi tajvanskimi univerzami.” V drugih prej navedenih programih UP ne sodeluje. “Kot že rečeno, so glavni razlog za malo možnosti izmenjav s temi oddaljenimi deželami visoki finančni stroški, določeni programi pa zahtevajo tudi izpolnjevanje  specifičnih pogojev, na primer Erasmus Mundus. Na slednjega se bomo morda v prihodnosti lahko prijavili s skupnim magistrskim programom Morska biologija, ki ga je UP pripravila skupaj z Univerzo v Trstu, Nacionalnim inštitutom za biologijo – Morsko biološko postajo Piran in Inštitutom za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko iz Trsta,” je še sklenila Mikelić Gojeva. Milena Kovačevič z Univerze v Novi Gorici pa je poudarila, da imajo podpisane številne pogodbe z (ne)evropskimi univerzami in približno desetino stalnih kadrov iz tujine, pri čemer njihovi raziskovalci še posebej intenzivno in plodno sodelujejo z Argentino.

Vse poti pač vodijo v svet …


Martina Srblin

Slovenija – prva med enakimi

Za boljše razumevanje pomena samega predsedovanja in delovanja Slovenije znotraj EU smo se študentje podiplomskega študija Politologija – Ameriške študije na FDV pod vodstvom rednega profesorja Bogomila Ferfile podali na obisk “evropske prestolnice” in se seznanili s ključnimi institucijami EU.

V 1190 km oddaljeni Bruselj smo s pomočjo odličnih letalskih povezav prispeli v poldrugi uri dolgem letu. Sledila je vožnja in namestitev v izbranem hostlu ter počitek pred napornim tednom. Vikend smo pričeli s turističnim delom našega obiska Bruslja in okolice. Podali smo se na celodnevni izlet v drugo največje pristaniško mesto v Evropi – Antwerpen, ki leži na desnem bregu reke Šelde na osmih metrih nadmorske višine in je pomembno industrijsko središče regije. Sledilo je mesto Gent in njegovo staro mestno jedro z gotsko stolnico in univerzo, ki je bila ustanovljena že leta 1816. Področje je znano predvsem po “flandrijskem lanu”, pivovarstvu in številnih prekopih, ki mesto povezujejo z morjem. Nazadnje pa smo obiskali še mesto Brugge, ki v svoji pestri in bogati zgodovini slovi kot pomembno trgovsko središče, kjer je bila ustanovljena prva borza na svetu, danes pa je znano predvsem po gojenju cvetja (orhideje) in turizmu.

Naslednji dnevi so bili namenjeni predvsem spoznavanju institucij EU in njihovemu delovanju.V prostorih generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo smo spoznali delovanje Evropske komisije. Srečali smo se s predstavniki različnih generalnih direktoratov, ki so nam predstavili delovanje njihovih področij. Pogovor je nanesel tudi na tematike skupne zunanje in varnostne politike EU, samega komuniciranja med različnimi ravnmi EU in državljani držav članic, prihodnosti EU v smeri reform, evropske strategije zaposlovanja ter EU kot globalnega akterja. Na stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri EU smo se srečali s koordinatorko predsedovanja v Bruslju, ga. Andrejo Naraks, ki nam je predstavila potek dogodkov, načine organiziranja srečanj na visoki ravni, ter nam ponudila širši vpogled v samo osrčje projekta predsedovanja.
Po izjemno strogem varnostnem pregledu smo si ogledali tudi NATO, kjer nas je sprejel član slovenske delegacije misije NATO, g. Aleš Jesih, ki nam je razkazal nekatere prostore te izjemne organizacije. Sprejel nas je tudi namestnik ambasadorja  in vodje stalnega predstavništva RS v NATO, g. Marko Rifel, ki nam je predstavil vlogo in pomen članstva Slovenije v NATO.

V Evropskem parlamentu nas je sprejel g. Rok Koželj, ki nam je med drugim predstavil vlogo in naloge Evropskega parlamenta ter delo naših poslancev. Omogočil nam je tudi ogled glavne dvorane, kjer potekajo plenarna zasedanja EP.

Po zanimivih in intenzivnih pogovorih ter spoznanjih, ki so nam jih predstavili naši gostitelji je seveda sledilo še obvezno spoznavanje lokalnih gastronomskih dobrot, ki vam jih ulice Bruslja ponujajo na vsakem koraku. Predvsem je značilna pestrost ponudbe mednarodne kuhinje. Ne smete pa pozabiti na tako znani belgijski krompirček, ki vam ga pripravijo svežega pred vašimi očmi in kateremu pripada vrsta dodatkov o obliki raznih omak. Posebno vlogo pa imajo tudi begijski vaflji, ki jih najdete na vsakem koraku in vam jih pogrejejo ter dodajo razne dobrote kot so med, čokolada … ljubitelji slednje boste prišli na svoj račun, saj je ponudba belgijske čokolade v vseh možnih oblikah, izjemna.
Ob vseh sladkih dobrotah pa ne smemo pozabiti niti na ljubitelje piva, ki v Bruslju zagotovo ne bodo ostali žejni. Zelo znano je pivo Duvel, ki ga proizvajajo že od leta 1871 in vsebuje kar 8.5 % alkohola in pa veliko različnih piv z dodanimi okusi sadja …

Tudi nočno življenje v Bruslju je zelo razgibano in živahno. Preden pa se podate v raziskovanje nočnega življenja, se pozanimajte o obratovalnem času vašega namestitvenega obrata. Kar nekaj hostlov je namreč med prvo in sedmo uro zjutraj zaprtih in ste tako primorani noč preživeti v mestnih barih in diskotekah. Sami smo se zabavali v diskoteki hostla v katerem smo prebivali. Pomerili smo se v karaokah in podobnih družabnih igrah, manjkalo ni odličnega piva ter smeha in zabave.

Proti koncu našega obiska pa smo imeli priložnost obiskati tudi slavni Atomium, ki je pred kratkim doživel celovito prenovo. Tik pred našim povratkom pa smo obiskali še Leonardo da Vinci Expo, ki nam je ponudil vpogled v delo in preroške ideje tega evropskega genija.

Obisk Bruslja in okolice bi rada priporočila vsem mladim, ki bi radi pobliže spoznali EU s političnega, kulturnega, izobraževalnega ali turističnega vidika. Bruselj ponuja popolnoma drugačen slog življenja in dela kot smo ga vajeni v Sloveniji. S pomočjo številnih cenovno ugodnih letalskih povezav se odpirajo številne možnosti obiska tega dela EU v vseh letnih časih, še posebno pa je lepo v predprazničnem času, ko trgi, ulice in zgradbe zaživijo v pravljični podobi tisočerih luči.

Maja Belavič

Vrnite nam tolar

Napačna cena kruha

Bil je ura 20h in v nekem hipermarketu sem opravljal vsakodnevni nakup. Račun je bil 33 EUR in ne da bi opazil, da je karkoli narobe, sem odšel domov. Ko sem kasneje slučajno pregledoval račun sem opazil, da mi je prodajalka napačno zaračunala kruh. Namesto 1,2 EUR je kruh zaračunala 11.2 EUR, torej 11 EUR (2640 sit) več. Zanimivo je da tega takoj nisem opazil, saj se mi za manjši nakup 33 EUR sploh ni zdelo veliko. Prepričan pa sem, da bi pred enim letom zaračunan kruh za skoraj 2700 SIT, zagotovo opazil No, ko sem šel nazaj in prodajalko opozoril na napako, mi je povedala da imajo v bazi podatkov napačno ceno kruha in da sem prvi tistega dne, ki se je sploh pritožil. Ura je bila 20.40 minut zvečer in odgovorni so tekali sem ter tja in bili še sami začudeni, kako da se nobeden ni pritožil že prej, saj so napačno ceno kruha zaračunavali kupcem že od jutra, torej ves dan!?. Prodajalka (študentka) se je opravičevala in mi povedala, da je ves čas gledala v majhen zaslon s cenami na blagajni, a vseeno ni opazila nič nepravilnega. Poudarila pa je, da se ji to prej ni dogajalo, ko smo imeli slovenski tolar. Kasneje se je še potožila, da zelo pogreša Tolar, saj je bilo prej vse bolj transparentno in da sploh nima občutka koliko kaj stane. Hja, nekaj resnice je v tem. Če si prej imel 5000 sit v denarnici, si imel občutek, da imaš nekaj denarja, če pa imaš 20 EUR, pa imaš občutek da je denarnica nekoliko bolj prazna.

Večina novih članic je odložila vstop v evroobmočje:

Evro je zaradi prikritega dvigovanja cen eden glavnih krivcev podražitev in to je dejstvo. Pravzaprav  uvedba Eura že vnaprej pomeni podražitev dobrin. Zadeva je že tako daleč, da vsaka nova država, ki namerava prevzeti evro trepeta pred uvedbo skupne valute. Spomnimo se da je od 12 članic evroobmočja, 11 držav doživelo ekspanzijo podražitev dobrin. Le Finski je kolikor toliko uspelo umiriti žogico. Slovenija kot 13. članica evroobmočja, seveda ni bila izjema. Cene so pač” ponorele, tako kot v drugih zahodnih državah, ki so prevzele skupno valuto. V nekaj mesecih se je podražilo okoli 800 artiklov. In čeprav se trgovci opravičujejo, da so krive nabavne cene dobaviteljev in nasploh višji stroški, takih podražitev ne pomnimo, ko smo uporabljali Tolar.

No, in če je zdaj pravzaprav postalo ”normalno” da se v vsaki državi po uvedbi evra soočajo s podražitvami, se nove članice sprašujejo, kako to preprečiti. Dvojno označevanje cen stare in nove valute (kot glavno orožje zoper prikritega dvigovanja cen navzgor) se je izpostavilo kot neučinkovito. Tudi razni nadzori inšpekcijskih služb nad pravilnim zaokroževanjem in preračunavanjem so se izkazali za neučinkovite. Nove članice tako že preučujejo nove inštrumente s katerimi se bodo borili proti vnaprej najavljenim podražitvam, medtem pa vztrajno pomikajo datume vključitve v Evroobmočje. Le Malta in Ciper bosta prevzeli Evro leta 2008. Kot zadnja izmed novih članic pa bo skupno valuto najbrž prevzela Češka in sicer leta 2012, čeprav je še lansko leto bilo omenjeno leto 2009. Koliko časa se bo Euro obdržal kot skupna valuta, je težko napovedati, a vendar evroskepticizem sploh nikoli ni ponehal in vse kaže da tudi v prihodnje ne bo. V Franciji so vse glasnejši z nasprotovanjem Euru, v Nemčiji nekatere politične stranke odkrito zagovarjajo uvedbo nemške marke, v Italiji pa se še danes niso sprijaznili z Evrom in celo obljubljajo referendum o izstopu iz Evroobmočja. 

Nekaj pa je vseeno Evru treba priznati nizke obrestne mere, večja preglednost cen na trgu, večja konkurenčnost kot posledica primerjanja cen v Evroobmočju, odprava transakcijskih stroškov in manjša ali sploh nična nihanja deviznih tečajev so le neke prednosti katere smo deležni čeprav tega veliko ljudi sploh ne ve. Finančna integracija pa tudi povečuje tudi zmožnost vsaki državi višjo gospodarsko rast. Kar pomeni, da bolj ko so države povezane med seboj, višji  bruto domači proizvod (BDP) lahko vsaka doseže. Za enkrat torej Euro zagotovo ostaja v Evropi.

Obupani gostinci

No in če so se ob uvedbi Eura trgovci razveselili in se po tiho smejali, ko so cene svojih napitkov zviševali tudi do 30%, se zdaj tresejo od razburjenja ob uvedbi protikadilskega  zakona. No, morda je res nekoliko nenavaden pogled na kadilce, ki stojijo pri nekaj stopinjah nad ničlo pred gostinskimi lokali, a vseeno to ni edini razlog za manjši obisk v lokalih. Morda bi morali biti malo bolj konkurenčni kot so sedaj in cene spustiti na raven izpred enega leta pred uvedbo Eura in obisk v njihovem lokalu  bi se zagotovo nekoliko povečal.  Njihovemu izpadu prihodkom namreč veliko pripomorejo tudi nekadilci in ne samo kadilci.  Prav , neverjetno je da sem pred nekaj dnevi za sadni čaj z medom in limono plačal 2 EUR (480SIT)!? Lansko leto pa sem za tak čaj plačal 300 tolarjev. Zelo zgrešeno.

Predrag Rajčič, dipl. ekonom

Varčujete?

Denar je sveta vladar. To je danes objektivno dejstvo, ki se mu ni moč izogniti. Četudi nam denar, seveda ne in tudi ne sme pomeni vsega, je kljub temu nek pogoj brez katerega ne gre niti v svetu, prav tako pa tudi ne gre za slehernega študenta.
 
Zaradi tega je smiselno nekaj pozornosti nameniti finančnemu opismenjevanju. Čeprav za enkrat ne vidimo nobene potrebe po varčevanju, ker nam štipendija, milostno naklonjena žepnina staršev ali težko prigarani denar zadošča za kritje trenutnih potreb. Pa vendar je nujno razmišljati dolgoročno – denar za avto, lastno stanovanje, družino in nenazadnje, čeprav se sliši morda čudno, denar za pokojnino (državnim pokojninam se namreč slabo piše – vse manj je namreč zaposlenih, katerim se od bruto plače precejšen del nameni za financiranje pokojninskih skladov, iz katerih se financirajo državne pokojnine). Tveganju, da bi ostali brez pokojnine v jeseni življenja se lahko izognemo tako, da za financiranje poskrbimo kar sami. Največ lahko v ta namen storimo z varčevanjem. Zato smo se vam odločili predstaviti nekaj oblik varčevanja.
Teh nam je sicer na voljo kar precej.
Najbolj poznano je t.i. varčevanje v nogavici, kar pomeni, da denar hranimo kar pri sebi. To nam daje občutek finančne varnosti, dostopnosti denarja pa tudi stalne vrednosti le-tega (predvsem v smislu, da je vedno na njem zapisana enaka številka). Prav zadnji pa je žal varljiv (številka se sicer praviloma ne spreminja, spreminja pa se vrednost denarja), saj nam pri tem lahko in zelo verjetno ponagaja inflacija – ta povzroči, da je naš denar  vreden vedno manj.
Druga možnost so banke. Banke nam jamčijo izplačilo sredstev na računih, ki jih imamo pri njih odprte in kamor se stekajo naši prihodki. Vendar pa se denar, shranjen na tekočih računih, ne plemeniti. Če smo se pripravljeni denarju odreči za daljši, čas npr. za pol leta, leto, nam banka ponudi možnost vezave denarnih vlog. To pomeni, da se za ta čas odrečemo razpolaganju z denarjem, banka pa nam izplača nekoliko višje obresti.
Poleg banke se lahko danes poslužujemo še vzajemnih skladov.
To so družbe, v katerih so zaposleni finančni strokovnjaki, ki investirajo denar naložbenika. Investicijska področja vzajemnih skladov so različna, od njih je odvisna tudi višina dobička in gotovost izplačila.
Bolj tvegane naložbe so na primer v sklade, kjer se večinoma investira v delnice – obstaja možnost visokih donosov, ki pa niso zagotovljeni. Vse je odvisno od stanja na borzi. Manj tvegane so naložbe v vzajemne sklade, ki investirajo večinoma usmerjen v obveznice. Obveznica je vrednostni papir, ki ga izda npr. država in jamči izplačilo fiksne obrestne mere, opredeljene z obveznico. Razlika med obveznicami in delnicami je torej v tem, da pri delnicah donos ni vnaprej opredeljen niti zajamčen in da imajo lastniki delnic pravico do udeležbe pri dobičku podjetja. Udeležbe pri dobičku podjetja pa ni pri vzajemnih skladih, ampak le pri samostojnem lastništvu delnic. Finančni strokovnjaki pa seveda za svoje usluge tudi nekaj zaračunajo, in sicer predvsem letno upravljavsko provizijo, prav tako pa moramo mi upoštevati tudi strošek vstopne provizije. Potrebno pa se je zavedati, da tveganje, da bi dobili manj denarja, vedno obstaja in sicer je pri vzajemnih večje kot pri banki. Zato se pred vplačilom v vzajemni sklad posvetujte o možnostih in tveganjih s finančnim strokovnjakom.
Naslednja možnost je samostojno ukvarjanje z delnicami, obveznicami. Priporočljivo je za tiste, ki imajo več denarja, več časa ter nekaj izkušenj
Obstajajo še t.i. fondpolice, tj. kombinacija življenjskega zavarovanja z varčevanjem v vzajemnih skladih. Denar se vplačuje v fond določeno dobo, npr. 30 let, po preteku te dobe pa zavarovanec prejema rento do konca življenja. Fondpolica ima tudi funkcije klasičnega zavarovanja, saj nam ob poškodbah pripada določena vsota.
Zelo pomembna pa je nenazadnje t.i. razpršenost premoženja.
S pregovorom ,ne stavi vse na enega konja’ jo lahko slikovito ponazorimo, pomeni pa to, da je večja možnost za večji dobiček (oz. na drugi strani za manjšo izgubo), če imamo naše prihranke investirane na več mestih.
Že v študentskih letih je torej pomembno razmišljati o varčevanju, pa naj bo za neko dobrino, nepremičnino ali pokojnino.
S tem člankom sicer niso bile izčrpane vse možnosti varčevanja, upamo pa, da vas bo vzpodbudil k razmišljanju o odgovornem načrtovanju vaše prihodnosti.


Blaž Božnar

Udeleženci strokovnih študentskih tekmovanj

Študentje, katerim običajne študijske obveznosti ne predstavljajo zadostnega izziva, ampak si želijo dodatnih znanj s svojega študijskega področja, imajo na lepem številu slovenskih fakultet možnost, da se preizkusijo na različnih strokovnih tekmovanjih. Malo smo se razgledali in našli podatke o zavidljivih rezultatih slovenskih študentov tako v evropskem kot tudi v svetovnem merilu. Tu je nekaj primerov …

Strmenje k novi, morda celo mednarodni izkušnji, novim poznanstvom in predvsem novim veščinam seveda ni dovolj za realizacijo končnega uspeha. Sanjski izid se zgodi samo ob pripravljenosti na trdo delo, ki v obdobju priprav na tekmovanje zahteva prekomerno žrtev in pogosto skoraj neomejene količine časa. Naučiti se je treba dobro funkcionirati znotraj ekipe in razviti občutek odgovornosti do skupine. Toda ob zavzetem delu se vložek večkratno povrne; deloma z doseženim uspehom, večinoma pa z vsem ostalim, kar taka izkušnja potegne za seboj; od okrepljene samozavesti in novih prijateljstev, pa do boljših zgledov za kakšno res odlično službo. Zdi se, da se tega slovenski študentje še kako zavedajo …

Če s ponazoritvami študentske težnje po odličnosti začnemo na Univerzi v Ljubljani (UL), nam najprej pade v oči izjemen uspeh, ki ga je slovenska ekipa UL in Kemijskega inštituta, sestavljena iz osmih študentov 3. in 4. letnika dodiplomskih programov Mikrobiologije, Fizike in Biokemije, ob pomoči tri raziskovalk iz Laboratorija za biotehnologijo Kemijskega inštituta, dosegla na mednarodnem tekmovanju iGEM iz sintezne biologije. Med kar 37 ekipami iz vsega sveta, so na Massachusetts Institute of Technology (MIT) s svojim projektom lani zasedli prvo mesto in tako prehiteli udeležence iz univerz, kot so Harvard, Berkeley, Imperial College, Cambridge, Princeton. Zmage niso pričakovali, saj so na tekmovanju sodelovali prvič, veseli pa so bili tudi treh nagrad. Za dokumentiranje projekta so osvojili tretje mesto, za biološki sistem in za meritve in karakterizacijo genetskih elementov pa dve drugi mesti. Njihovo laboratorijsko delo je trajalo pet mesecev.

Tudi na Pravni fakulteti UL so aktivni, sodelujejo na kar osmih študentskih pravniških tekmovanjih ali tako imenovanih “moot court”-ih. Gre za nastopanje v simulacijah postopkov pred sodniki, kjer se študentje urijo v argumentiranju fiktivnih pravnih primerov. Tekmujejo na področjih mednarodnega javnega prava (Philip C. Jessup International Law Moot Court Competition, Telders International Law Moot Court Competition), mednarodnega humanitarnega prava (Regional Friedrich Born Moot Court Competition), mednarodnega azilnega prava (Annual International Asylum Law Moot Court Competition), mednarodnega gospodarskega in arbitražnega prava (The Annual Willem C. Vis International Commercial Arbitration Moot Court Competition), prava Evropske Unije (European Law Moot Court Competition (ELMC), Central and East European Moot Court Competition) ter prava človekovih pravic (Concours Européen des Droits de l’Homme René Cassin). Velik poudarek je na sposobnosti javnega nastopanja, retoriki, logičnem mišljenju in prepričljivi argumentaciji stališč. Tekoče obvladovanje angleščine oziroma francoščine je zaželeno oziroma za govorce celo nujno. Telders tekmovanja se fakulteta letos udeležuje prvič, na vseh ostalih pa so njeni študentje v preteklih letih nanizali število zelo solidnih, celo odličnih uvrstitev.

Tekmovalni duh pa ni zajel samo naravoslovcev in družboslovcev, pač pa tudi umetnike. Študentje Akademije za glasbe se, po besedah njenega dekana, red.prof. mag. Pavla Mihelčiča, udeležujejo mnogih evropskih in tudi zunajevropskih tekmovanj: “Tekmovanje je narava dela študentov, ki se ukvarjajo z umetnostjo – bodisi kot reproduktivci, bodisi kot ustvarjalci ali kot znanstveniki – teoretiki. Tekmujejo predvsem za uvrstitve v zasedbe najboljših orkestrov, npr. “Mladinski orkester Gustav Mahler”, Simfonični orkester Evropske unije itd. Letos se je Simfonični orkester uvrstil med tekmovalce festivala “Young Euro Classic” v Berlinu, kjer je leta 2004 Nina Šenk osvojila edino razpisano nagrado za najboljšo skladbo festivala. Naši študenti so se uvrstili tudi v mednarodni sestav (simfonični orkester) ANIMATO (sedež v Švici), lani so sodelovali v mednarodnem projektu “Drava – Drava” itd.”

Zdaj pa še skok v Novo Gorico, Maribor in na Obalo. Aprila letos sta študenta mlade, komaj dveletne Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici z Evropskega tekmovanja v znanju vinogradništva in vinarstva iz Španije prinesla dve srebrni plaketi, za drugi mesti v kategorijah “najboljši evropski team” in “Special Award Spain”. Južni Primorci so se pred slabim mesecem na Univerzitetnem programerskem maratonu (UPM) z eno ekipo uvrstili na regijsko prvenstvo International Computer Programming Championship (ICPC), ki bo v Pragi. V programiranju pa so še prav posebej izvrstni Mariborčani. Študentje mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in matematiko (FERI) so se uvrstili v finale prestižnega svetovnega študentskega tekmovanja Imagine Cup 2007, pod okriljem Microsofta, na katerem je sodelovalo skupno več kot 100.000 tekmovalcev iz 100 držav, in ki je potekalo avgusta v korejskem Seoulu.

Toliko za spodbudo in navdih – zdaj pa le zavihaj rokave tudi ti, novim zmagam naproti!


Martina Srblin

Tutorski sistem – končno urejen

Malo je študentov, ki jim študij teče tako gladko, da nikoli ne potrebujejo nasveta, napotka ali dodatne razlage. Pomoč pač ni nikoli odveč, še zlasti, če je “institucionalizirana” v podobi tutorjev, na katere se lahko zaneseš tako v strokovnem kot tudi v organizacijskem smislu. Pravzaprav je že zavest, da ti bo nekdo gotovo pomagal iz študijskih (in drugih študentskih) zagat, če ne boš zmogel sam, zlata vredna. In odločitev Univerze v Ljubljani, da tutorstvo podrobneje uredi, še toliko bolj pohvalna.

Poenotenje raznolikih praks članic UL
Strategija Univerze v Ljubljani (UL) 2006 – 2009 je predvidela oblikovanje usklajenega tutorskega pristopa, s katerim bodo članice lažje vključevale novince v študij in univerzitetno življenje ter jim pomagale pri razreševanju študijskih in življenjskih problemov tekom študija. Analiza tutorstva na članicah UL je namreč pokazala veliko raznolikost praks, ki jih ta dokument poskuša poenotiti in nadgraditi. Pri tem so trije ključni elementi na katerih sloni celoten tutorski sistem, tutorji sami, njihovo področje dela ter študentje (ciljne skupine). V njem igrajo svojo vlogo študentje, tutorji učitelji, tutorji študentje, koordinatorji tutorjev učiteljev, koordinatorji tutorjev študentov, zbor tutorjev, prodekani članic UL za študijske/študentske zadeve, koordinator tutorstva na UL in prorektor UL.

Učiteljsko tutorstvo za celovito podporo študiju
Namen učiteljskega tutorstva, ki se začne uvajati v letošnjem študijskem letu oziroma najkasneje v študijskem letu 2009/2010, je nudenje celovite podpore študentom skozi študijsko pot; usmerjanje študentov pri oblikovanju izbirnega dela predmetnika, prakse, smeri in oblik študija; spodbujanje študentov za pridobivanje dodatnega obštudijskega znanja; svetovanje študentom pri morebitnem nadaljevanju študiju doma in v tujini; informiranje študentov o možnih poklicnih poteh po zaključku študija, ter pravočasno usmerjanje študentov na ustrezne strokovne svetovalne službe. Tutorjem učiteljem referat za študentske zadeve dodeli študente ob vpisu v prvi letnik študija, izjemoma ob vpisu v drugi letnik. Tutor učitelj ima največ 30 študentov, vodi pa jih skozi celoten študijski program. Pri tem ima tutor učitelj v svoji skupini študentov študente, ki so v različnih letnikih študija. Prvo tutorsko uro za tekoče študijsko leto izvede najkasneje do 15. oktobra, za izvedbo individualne tutorske ure pa mora biti tutor učitelj študentu na razpolago najmanj pol ure. Določeno je tudi, da mora tutor učitelj vsakemu dodeljenemu študentu v enem študijskem letu ponuditi tri srečanja, od tega vsaj dva termina, namenjena individualnemu pogovoru, ki sta za študenta obvezujoča. Zamenjavo tutorja učitelja pa je možno opraviti največ enkrat v študijskem letu, če študent ali tutor ugotovita, da medsebojno sodelovanje ni mogoče.

Uvajalno študentsko tutorstvo za študente novince
Namen tega uvajalnega tutorstva je olajšanje študija študentom prvega letnika, ki se znajdejo v novem življenjskem okolju in na novi težavnostni stopnji izobraževanja. Tutor študent je “komunikativen, sproščen in razumevajoč” študent katerega od višjih letnikov, ki ga po predhodnem javno objavljenem razpisu imenuje Senat članice UL na predlog Komisije ali Pomočnika za tutorstvo (odvisno od velikosti članice). Običajno ima do 30 študentov, nikakor pa ne več kot 50. Izvaja kontaktne tutorske ure, komunicira s svojimi študenti tudi po elektronski pošti in se udeležuje izobraževanj za tutorje. Za svoje delo je lahko nagrajen s 3 ECTS točkami v okviru obštudijskih dejavnosti ali opravljanja obvezne prakse, dobi pa tudi potrdilo o tutorskem delu. Opravljanje tutorskega dela se vpiše v prilogo k diplomi, tutor študent pa je lahko glede na politiko posamezne članice UL še kako drugače nagrajen.

Koordinatorji tutorjev učiteljev in tutorjev študentov
Koordinatorji tutorjev vodijo sestanke tutorjev, jim svetujejo in nudijo (ob)študijske informacije, urejajo spletni forum tutorjev na članici, skrbijo za izvajanje letnega delovnega načrta tutorstva in v sodelovanju s Komisijo oziroma Pomočnikom za tutorstvo sestavljajo letna poročila o tutorstvu. Enkrat letno UL za koordinatorje tutorjev študentov organizira obvezno izobraževanje. Vsebine tega usposabljanja vključujejo izobraževalne teme kot so: komunikacija, delo v skupini, spoprijemanje s stresom, upravljanje s časom, študijske strategije, reševanje konfliktov, vodenje skupine, ter informativne vsebine kot so: poznavanje pravic in dolžnosti študenta, delovanje fakultetnih in univerzitetnih organov, študentske organizacije in njihove storitve za študente.

Dodatne oblike tutorstva
Članice UL bodo lahko zagotovile svojim študentom tudi druge oblike tutorstva, na primer predmetno študentsko tutorstvo, tutorstvo za študente s posebnimi potrebami (z določenima odgovornima osebama iz vrst uslužbencev in študentov za reševanje vseh morebitnih težav teh študentov), in študentsko tutorstvo za tuje študente.

Martina Srblin

Že 11.500 uporabnikov kariernega centra za ekonomiste

V Centru za svetovanje in razvoj študentov (CERŠ) na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani so prvi v Sloveniji uvedli v tujini uveljavljeno prakso zgodnjega povezovanja študentov in delodajalcev ter kadrovanja na fakulteti, in si za to pridobili tudi koncesijo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Bodočim ekonomistim tako že med študijem olajšajo navezovanje stikov z delodajalci in pridobivanje strokovnih praks tako doma kot v tujini, pa tudi sicer jih opremijo s številnimi informacijami, ki so ključnega pomena za začrtanje prave in uspešne poklicne poti …

Osnovni namen kariernega centra je “pomagati študentom pri študiju, načrtovanju kariere in osebnem razvoju, da si bodo kot diplomanti lažje utrli pot v poslovni svet”, kakor pojasnjujejo njegove spletne strani. Tako center organizira različne delavnice in predavanja ter dogodke, ki študentom omogočajo povezovanje s potencialnimi delodajalci, omogoča vnos življenjepisa prek uporabniških strani CERŠ, nudi pomoč pri načrtovanju poklicne poti in svetovanje, skrbi za obveščanje o prostih delovnih mestih, razpisih, dogodkih in novostih na trgu dela po elektronski pošti, internetu ali v sporočilnih predalčkih, in vzdržuje različne oblike sodelovanja z delodajalci.

Jana Pucelj nam je povedala, da je zanimanje študentov za aktivnosti kariernega centra veliko, največ pa se poslužujejo dodatnih usposabljanj, ki jih organizirajo ter iskanja prakse oziroma zaposlitve preko objav prostih delovnih mest s strani delodajalcev o interesu bodočih ekonomistov za delovanje centra pričajo tudi številke … “Študente tudi tedensko obveščamo o dogodkih in aktivnostih, ki se dogajajo na fakulteti oziroma so v navezi z njihovim študijem. V bazi imamo tako že preko 11.500 uporabnikov, od katerih jih preko 5.000 želi prejemati novice in zaposlitvene oglase preko elektronske pošte, preko 3.000 študentov je v bazo vneslo svoj življenjepis, preko 600 pa jih letno obišče delavnice, ki jih organiziramo,” je pojasnila Pucljeva.

Na področju posredovanja dela karierni center z delodajalci sodeluje že peto leto, ves ta čas pa je po besedah Pucljeve sodelovanje naraščalo tako po obsegu kot po vsebini: “Ker so bili s storitvijo posredovanja in odzivom študentov zadovoljni, so v tem času mnogi med njimi postali tudi naši stalni naročniki. Posledično seveda kar nekaj študentov prek nas najde zaposlitev, študentsko delo ali strokovno prakso. V letu 2006 smo tako posredovali približno 160 ponudb delodajalcev. Vsako leto pa organiziramo tudi individualne predstavitve delodajalcev in zaposlitveni sejem Delo mene išče, kjer podjetja predstavijo zaposlitvene priložnosti in razvoj kariere pri njih.”

CERŠ je torej zgledni primer učinkovite podpore študentom pri vključevanju v svet dela, in podobnih centrov bi bili gotovo veseli tudi na drugih fakultetah. Študentom Univerze v Ljubljani pa se menda obeta kar univerzitetni karierni center …


Martina Srblin

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.