Študentski pogajalci so na pustni torek dosegli dogovor z vlado in ministrstvom glede spremembe zakona o subvencionirani študentski prehrani.

Nekakšen uvodnik v pogajanja se je zgodil že na terenu, saj je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani v duhu začetkov subvencionirane študentske prehrane ob pustnem torku z akcijo Ko študent po hrano gre želela opozoriti na aktualno študentsko problematiko. Tako so mimoidočim pred poslovalnico prodaje bonov delili krofe in golaž, pustni dan pa je bil precej bolj pomemben z vidika prihodnosti študentske prehrane, saj so na vladnem svetu za študentska vprašanja obravnavali novelo o spremembah zakona o subvencionirani študentski prehrani, s katerim naj bi se Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) skušalo odvzeti javno pooblastilo za izvajanje študentske prehrane.
Komercializacije ne bo
Pogajanja so bila za ŠOS kljub začetnim negotovostim in nasprotovanjem uspešna, saj je študentski pogajalski skupini na seji vladnega sveta za študentska vprašanja v dogovoru z vlado in ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve uspelo najti skupni jezik. Na ŠOS so bili prepričani v svoje konstruktivne predloge: “Ves čas usklajevanj in pogajanj smo upali, da bodo prevladali oziroma “zmagali” argumenti, kar se je na koncu tudi zgodilo,” pravi Saša Albreht, predsednica ŠOS. Študentska organizacija Slovenije in njene entitete bodo tako še naprej opravljale vlogo izvajalca prodaje študentskih bonov za prehrano, kar pomeni, da bodo skupaj z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve še naprej razvijali sistem študentske prehrane ter ga približevali študentom v luči zdrave prehrane. In kaj bi se zgodilo, če do dogovora ne bi prišlo? “Če bi ministrstvo izbiralo izvajalca preko javnega razpisa, pa lahko sklepamo o možnih posledicah, ki bi jih začutili študentje. Predvsem gre za morebiten problem komercializacije prodaje študentskih bonov,” menijo na ŠOS.

Med ponudniki vse več hitrih restavracij

V zadnjem času se je med ponudniki bonov pojavilo veliko restavracij s hitro prehrano, zato se postavlja vprašanje, ali prizadevanja ŠOS za zdrav študentski obrok prinesejo rezultate: “Odgovor na to vprašanje je dvoplasten. Prvič, študentu obveznosti na fakulteti večkrat narekujejo, da je “angažiran” na fakulteti ves dan (vaje, predavanja in seminarji), od jutra do večera, in tako žal nima časa za normalno kosilo, ampak se mora poslužiti hitre prehrane. Drugič, upamo, da bomo v okviru naslednjega razpisa uspeli zmanjšati število tovrstnih restavracij,” ocenjujejo povezavo napornega vsakdana študenta s časovno nezmožnostjo opravljanja kvalitetnega in zdravega obroka na ŠOS.

Odprta vprašanja, ki ostajajo

Na pogajanjih, ki jih lahko označimo za uspešna (vlekla so se več kot leto dni), se je vlada odrekla tudi časovnemu omejevanju prehranjevanja s študentskimi boni, saj so dosegli dogovor glede možnosti prehranjevanja z boni čez vse leto. Z novelo zakona o subvencioniranju študentske prehrane se bo spremenila tudi višina subvencije države, ki se bo z zdajšnjih 2,35 evra za en obrok v skladu z dogovorom med študenti ter vlado po potrditvi zakona v parlamentu povišala za osem centov. Kljub temu je odprtih vprašanj, ki ostajajo, še kar nekaj. Odprto ostaja vprašanje participacije študentov pri upravljanju sklada za razvoj kadrov in štipendiranja, hkrati ostaja odprt pravilnik o subvencioniranem bivanju, ki ga je ŠOS že uskladila s predstavniki ministrstva za okolje in prostor, ki vodijo VI. delovno skupino Sveta Vlade RS za študentska vprašanja. Na ŠOS trenutno čakajo tudi na “odobritev” predlaganih pripomb s strani ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, na področju visokega šolstva pa na predlog novega skupnega zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti ter sklic II. delovne skupine, ki deluje pod okriljem ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Tadej Buzeti

Poslanci Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Mariboru so 14. marca 2007, na 12. redni seji z 19 glasovi za in 1 proti, za novega predsednika ŠOUM izvolili Andreja Krcka, dosedanjega podpredsednika ŠOUM in sekretarja za univerzitetno politiko in izobraževanje. Nov predsednik je bil izvoljen na podlagi ugotovitvenega sklepa o odstopni izjavi dosedanjega predsednika Roberta Pritržnika. Njegov mandat bo trajal do izteka casa, ko bi prenehal mandat predhodnemu predsedniku, predvidoma novembra 2007. Nov predsednik ŠOUM Andrej Krcek je kot dosedanji clan predsedstva pomagal pri nastajanju in izvajanju programa “Dostop do znanja za lepšo prihodnost”, ki ga je potrdil Študentski zbor novembra 2005. “Zavzemal se bom, da s svojo ekipo uspešno nadaljujemo uresnicevanje ciljev, ki smo si jih zastavili ob zacetku mandata 2005/07, predvsem omogociti dostopnost visokega šolstva vsem socialnim skupinam in za kvaliteten, evropsko primerljiv študij, ki bo posamezniku omogocal uspešen vstop na trg dela”, je povedal Krcek. 

Že nekaj časa mi ne gre iz glave pogovor s prijateljico, ki mi je pripovedovala, kako so s sodelavkami debatirale o njihovem spolnem življenju. Ena čez drugo so jamrale, kako skoraj da nimajo spolnih odnosov oz. da so se nekako skrčili na posebne priložnosti kot so Božič ali rojstni dan ter da o tem ne morejo govoriti s svojim partnerjem. Da se razumemo, ne govorimo o parih, ki so 20-30 let v zakonu ampak o takih, ki so mogoče le nekaj let starejši od nas.

O spolnosti ne govorimo veliko. Včasih se mi zdi, da je kljub dejstvu, da smo z vseh koncev bombardirani s seksualnostjo (mediji, videoigrice, glasbena in filmska industrija) spolnost v vsakdanjih pogovorih nekoliko tabuizirana. Koliko se pa dejansko pogovarjamo o tem kaj se dogaja v naših spalnicah? Pomislite koliko pogosto vodite iskrene pogovore o spolnosti s prijatelji? Tukaj ne šteje tisto, ko skozi smeh navržete kakšno “mastno” pripombo ali ko se pred prijatelji/cami malo pobahate, da ste ravno včeraj divje seksali. Je pa res, da je to zelo intimno področje o katerem se razumljivo ne pogovarjamo ravno z vsakim. In tako je tudi prav.

Kaj mislite koliko se pa partnerja pogovarjata o spolnosti? Sodeč po raziskavah in problemih, ki jih ljudje imajo lahko sklepamo, da komunikacija med partnerjema na tem področju zelo peša. Tukaj se mi zdi, da tiči glavni problem. Komunikacija, torej pogovarjanje in poslušanje, je za ohranjanje harmoničnega razmerja nepogrešljiva. Že vrabci na strehah čivkajo, da je izmenjava mnenj, stališč in želja, osnova za ohranitev živega partnerskega odnosa, molk pa, poleg rutine, največji uničevalec razmerij. Torej za sam odnos je zelo pomembna, za zadovoljno spolnost pa po mojem mnenju še bolj.

Spolnost je zelo občutljivo področje za vsakega posameznika. Nekakšen nelagoden občutek ga spremlja ga že od samih začetkov. Ko doživimo prve mokre sanje, se nam samo še to plete po glavi. Takrat naletimo na nekoliko neodobravajoč odziv staršev pa ne zato ker mislijo, da je to nekaj slabega, ampak ker se jim je neprijetno o tem pogovarjati s svojim otrokom. Torej zaradi lastnih zadržkov. Otrok pa to nemalokrat doživi kot da on nekaj narobe dela in se ne upa odpreti in povedati vse kar se mu plete po glavi. Ta, nehote prisoten sram, je ubijalec pogovora o tej temi že na začetku spolnega dozorevanja. Odziv sovrstnikov je nekoliko drugačen. Tam se veliko govori o tem, ampak bolj v tekmovalnem smislu, kdo je kolikokrat, kaj že obvlada, kako je ipd. In včasih se zdi, da je to krinka, kako skriti sram, ki spremlja tovrstne pogovore. Pretirano govoričenje kot obrambni mehanizem.

Tako se torej začne, a zdi se mi, da to nesemo cel čas s seboj in se ne glede na to koliko smo stari nelagodno počutimo, ko govorimo o spolnosti. Da bi znali graditi in negovati partnerski odnos, najprej se moramo znati pogovarjati s partnerjem o vsem. K sreči se to da naučiti, le zavedati se moramo kakšen pomen ima to za odnos. Spolnost, predvsem pa drobne nežnosti so pomemben vezni člen med partnerjema. Raziskave kažejo, da pomanjkanju besedne komunikacije kmalu sledi tudi pomanjkanje telesne komunikacije – tudi spolnosti. Nemalokrat se zgodi to, da zaradi “nujnejših” stvari ljudje prepogosto pozabljamo nase in na svoje želje. Raje kot da bi se o konfliktih pogovorili, se zatekamo k nekonstruktivnemu reševanju težav in od njih bežimo z ostajanjem v službi do poznih ur, čiščenjem in pospravljanjem, gledanjem televizije, brskanjem po internetu ipd. Ko pa utrujeni od celega dne pademo v posteljo, nam niti na pamet ne pade, da bi se še ljubili. Partner mogoče poskuša podžgati iskrico, a naleti na zavrnitev in se kot moker kužek zateče k svojim razlagam zakaj je temu tako, namesto, da bi se odkrito pogovorila in se izognila ugibanjem in predvidevanjem.

Odtujevanje, molk, nezadovoljstvo, dolgočasje in pomanjkanje spolnosti se počasi in neopazno priplazijo v odnos. Potrebno je ukrepati preden je že prepozno. Prevečkrat mogoče imamo v glavi pravljične podobe, da se resnična ljubezen zgodi sama od sebe in da se nam zanjo ni treba truditi. Podobna so pričakovanja tudi s spolnostjo. Pričakujemo, da bo vedno tako divje in strastno kot je bilo na začetku veze, in ko ugotovimo, da ni, smo nekako, recimo temu, razočarani, a nismo pripravljeni vložiti trud. Prevečkrat pričakujemo, da stvari kar so, brez da bi vložili energijo za nekaj boljšega. Dodajmo k temu še pomanjkanje komunikacije in imamo nezadovoljen par, ki veliko pričakuje in malo vloži.

Ne pravim, da obstaja recept za zadovoljivo spolnost, ampak pravim le, da je za to potrebno garati. Pravijo, da je rutina ubijalec strasti. Ob vsem današnjem tempu pozabimo dostikrat nase in na svoje želje. O tem se nimamo časa pogovarjati, ker se niti sami s seboj ne pogovarjamo. Partnerju niti ne znamo povedati kaj bi želeli, samo vemo, da smo nezadovoljni. Sami sebe obsodimo na “spolno životarjenje” in brez da bi probali kaj popestriti in izboljšati že iščemo nove priložnosti, kjer se bo sama po sebi vnela nova iskrica. Vprašanje je, koliko bo spet trajal ta ogenj, če ne bomo nanj dolivali olje.

Žal rešitev ni nekje zunaj in ni tako preprosta. Rešitev je v nas samih. V nas je odgovor na to kaj si želimo. Vprašajmo najprej same sebe. Pogovorimo se o tem s partnerjem. Skupaj sva močnejša v boju proti rutini in dolgočasju. Ne dovolimo, da pride do take odtujenosti, da začnemo čutiti spolnost kot obvezo. Prekinimo začaran krog, pogovarjajmo se o spolnosti tako kot se pogovarjamo o vremenu. Naj nam bo spolnost polna dinamike in užitkov, takih o katerih sanjarimo. Tukaj lahko izbrišemo vse meje, ki smo si jih sami postavili. Bodimo svobodni, toliko kolikor nam dopusti domišljija, brez nepotrebnih meja. Le pogumno spreminjajmo fantazije v resničnost! 

Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) in Univerzitetna športna zveza Primorske (UŠZP) pripravljata v Tednu Univerze na Primorskem, od 12. do 16. marca 2007, vrsto aktivnosti in dogodkov, s katerimi se želijo pridružiti Univerzi na Primorskem pri dogodkih ter ga tako z različnimi vsebinami približati študentom. Okrogla miza in diskusija na temo “Kam po študiju”, predavanje na temo “Umetnost obvladovanja konfliktov”, odprta vaja plesno – navijaške skupine – Cheerleaderke “Ferplej” in koncert Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem (APZ UP), je le nekaj dogodkov v sklopu vseh prireditev. Več informacij najdete na www.upr.si/sl/. Vabljeni!

Svet RS za visoko šolstvo je na 17. seji v petek, 2. marca 2007,  podal soglasje k novemu magistrskemu študijskemu programu Morska biologija Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper (UP FAMNIT) in tako partnerskima univerzama tudi formalno omogočil razpis programa že v študijskem letu 2007/08. Gre za prvi skupni študijski program Univerze na Primorskem (UP) in hkrati za enega od prvih dveh skupnih programov (drugi je program Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani – European Master in Tourism Management), ki je bil prav tako potrjen v petek, 2. marca), ki so jih doslej pripravili slovenski visokošolski zavodi. Študijski program Morska biologija je UP pripravila v sodelovanju z Univerzo v Trstu in z raziskovalnima inštitutoma – z Nacionalnim institutom za biologijo iz Ljubljane in z Nacionalnim institutom za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko iz Trsta. Sklep o akreditaciji programa je podal Svet RS za visoko šolstvo. Program so zelo dobro ocenili tudi domači in tuji recenzenti (neodvisni ekperti). Partnerski univerzi sta za izvajanje programa sklenili tudi poseben sporazum o finančnih obveznostih: skladno z dogovorom bodo imeli študenti, ki bodo plačali šolnino na matični instituciji (univerza, na kateri bodo vpisani), pokrite vse stroške študija tudi na partnerski univerzi.

Sestali so se clani Projektnega sveta za uresnicevanje Projekta prenove študentskih bivalnih zmogljivosti v RS, ki ga vodi dr. Jure Zupan, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in ugotovili, da se projekt prenove študentskih bivalnih zmogljivosti v RS uresnicuje zadovoljivo. V letih 2005 in 2006 so bili dograjeni študentski domovi na Poljanski cesti, FDV in na Litostrojski cesti v Ljubljani, v Mariboru pa študentski dom Lent B. Skupno število novo pridoblejnih ležišc je 1172, za kar je bilo porabljenih 32,745.175 evrov. Za investicijsko vzdrževalna dela na že obstojecih študentskih domovih pa je bilo v letu 2005 porabljenih 493.217 evrov in v letu 2006 1,006.334 evrov. Projektni svet je sklenil, da bodo aktivnosti na podrocju izvajanja projekta prenove in izgradnje študentskih bivalnih zmogljivosti v letih do 2009 usmerjeni v izgradnjo študentskega doma v Kopru s 170 ležišci, prenovili naj bi tudi študentski dom v Kranju, ki je povezan s stavbo dijaškega doma. V prihodnjih treh letih je tam predvidena adaptacija posameznih etaž. Dinamika poteka naložb v izgradnjo študentskih domov v Celju, Novem mestu in Novi Gorici bo odvisna od pripravljenosti regionalnih središc oziroma od dogovorov z lokalnimi skupnostmi, da za investicije zagotovijo sofinanciranje in prostorske pogoje, so danes sklenili clani projektnega sveta. Sicer pa so clani projektnega sveta tudi sklenili, da se sredstva vložijo tudi v prenovo dotrajanih študentskih domov na Tyrševi v Mariboru in študentskega doma 1 v študentskem naselju Rožna dolina v Ljubljani. Skupna investicijska vrednost za vse našteto je ocenjena na 13,152.825 evrov. Za ta denar naj bi pridobili 240 novih ležiš? ter 687 prenovljenih ležišc.

Študentska organizacija Univerze na Primorskem, natancneje njen Resor za kulturo prireja Teden študentske kulture v Kopru z naslovom “Kultura raztura”, ki se bo odvijal od 26. 2. 2007 do 3. 3. 2007  in vkljucuje razlicne vsebine s podrocja študentskega kulturnega udejstvovanja na tem obmocju.
Dogajanje v tednu kulture je razdeljeno na 3 vecje sklope, in sicer:
 – “Cikel Ameriškega filma” je nastal v sodelovanju z Ameriškim kotickom in Veleposlaništvom ZDA v Sloveniji. V tednu kulture se bo vsak dan ob 18.00 v prostorih Ameriškega koticka  UP vrtel ameriški film.
– “Odprta vrata kulture” je tematski projekt, kjer se bodo lahko vsi zainteresirani udeležili delavnic vseh kulturnih dejavnostih ŠOUP-a: Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem, Akademske folklorne skupine Univerze na Primorskem, Izraznih plesov, Študentske kinoteke, Študentskega improgledališca in ostalih.
– “Kavarniški jazz vecer”, ki bo popestril dogajanje v sredo in v cetrtek zvecer, bo na ogled in na poslušanje postavil mlade perspektivne glasbenike. V sredo bosta glasbo za naša ušesa ob svecah in pijaci ustvarjala študenta UP Samo Turk in Gašper Piano. V cetrtek pa bomo gostili tri študente iz Akademije za jazz iz Celovca znane pod imenom “Footprints Jazz trio”. Udeležba na vse delavnice in prireditve je brezplacna.

Študentje štirih fakultet (Fakulteta za socialno delo, Fakulteta za upravo, Visoka šola za zdravstvo in Teološka fakulteta) bodo v sodelovanju z resorjem za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani v torek, 27. februarja 2007, ob 14. uri na Prešernovem trgu brezdomcem delili topel obrok. Postregli jim bodo s pasuljem in klobaso, zanje pa so pripravili tudi sladko presenečenje. Študentje omenjenih fakultet so od decembra 2006 za brezdomce zbirali oblačila in pripomočke za osebno higieno, ki jih bodo tega dne odpeljali v Zavetišče za brezdomce na Poljanski cesti 45 b v Ljubljani. Torkova dobrodelna akcija bo nadaljevanje vsakoletnih akcij za brezdomce, ki jih študenti izvajajo pod okriljem ŠOU v Ljubljani.