Označ’ se in zmagi’!

Sodeluj v nagradni igri revije Študent!

Vse kar moraš narediti je, da se do 09.02.2010 do vključno 10.00 ure označiš oziroma “tag-aš” na eni izmed vseh treh slik, ki bodo objavljeni v albumu “Označi se na sliki in nagrada je lahko tvoja!” in mogoče prav ti dobiš privlačno nagrado.

to lahko narediš na: http://www.facebook.com/album.php?aid=144776&id=56222968120&ref=mf

Nagrade so naslednje:
-bon za dve osebi za Mehiško restavracijo Imperio Mexicano
-bon za dve osebi za Tajsko restavracijo Bangkok street
-celodnevne smučarske karte na Veliki planini
-knjige
-igre,…

Da se lahko označiš na sliki moraš postati oboževalec revije Študent.
Nagrajenci bodo obveščeni po zasebnem sporočilu!

http://www.facebook.com/album.php?aid=144776&id=56222968120&ref=mf

Označ' se in zmagi'!

Sodeluj v nagradni igri revije Študent!

Vse kar moraš narediti je, da se do 09.02.2010 do vključno 10.00 ure označiš oziroma “tag-aš” na eni izmed vseh treh slik, ki bodo objavljeni v albumu “Označi se na sliki in nagrada je lahko tvoja!” in mogoče prav ti dobiš privlačno nagrado.

to lahko narediš na: http://www.facebook.com/album.php?aid=144776&id=56222968120&ref=mf

Nagrade so naslednje:
-bon za dve osebi za Mehiško restavracijo Imperio Mexicano
-bon za dve osebi za Tajsko restavracijo Bangkok street
-celodnevne smučarske karte na Veliki planini
-knjige
-igre,…

Da se lahko označiš na sliki moraš postati oboževalec revije Študent.
Nagrajenci bodo obveščeni po zasebnem sporočilu!

http://www.facebook.com/album.php?aid=144776&id=56222968120&ref=mf

Po novem …

Pri bolonjskem procesu študija ne poznamo več specialističnega študija. Bolonjski proces namreč uvaja novo vrsto magisterijev, ki jih prej v slovenskem visokem šolstvu ni bilo.
To so t. i. strokovni magisteriji, kjer študenti poglabljajo znanje s prve študijske stopnje ter se učijo raziskovalnih metod in pristopov za nadaljnje samostojno raziskovanje.

Pred bolonjsko reformo so v Sloveniji obstajali samo t. i. znanstveni magisteriji. Ti so usmerjali študenta v znanstveno raziskovalno delo, ki je študenta vodilo predvsem v akademsko kariero. V preteklosti pa je bila razlika med specialističnim in magistrskim študijem predvsem ta, da je bil specialistični študij usmerjen bolj ozko. Specialistični študij je študentu omogočal poglobljeno izobraževanje za ožjo strokovno področje, študent je s tem postal usposobljen za reševanje najzahtevnejših strokovnih nalog, kakor tudi organizaciji dela za uspešno reševanje le-teh. Medtem je magistrski študij bil bolj usmerjen v raziskovalno in znanstveno sfero. Vendar, kot že omenjeno, v bolonjskem sistemu specialistični študij ni več prisoten. Informacije so nam pripravili Igor Jesih, sekretar za univerzitetno politiko in izobraževanje pri ŠOUM, Blaž Jamšek, pravni svetovalec, in Danijela Gutić, socialna svetovalka – Zavod Študentska svetovalnica

»S študijskim letom 2009/10 so fakultete in akademije na Univerzi v Ljubljani razpisale samo prenovljene in nove študijske programe prve stopnje in enovite magistrske študijske programe. Obveznosti v študijskih programih so ovrednotene s kreditnimi točkami po ECTS. Magistrski študijski programi obsegajo 60 do 120 kreditnih točk in trajajo eno do dve leti, vendar tako, da na istem strokovnem področju skupaj s študijskim programom prve stopnje trajajo pet let. Magistrski študijski programi, ki obsegajo 60 kreditnih točk, omogočajo študentom, ki so na prvi stopnji končali študij, ovrednoten s 180 kreditnimi točkami, dodatni letnik, tako da si skupaj pridobijo 120 kreditnih točk, potrebnih za dokončanje magistrskega študijskega programa. Enoviti magistrski študijski programi omogočajo študentom pridobitev in poglabljanje strokovnega znanja in usposobljenosti. Lahko se oblikujejo, če se izobražujejo za poklice, urejene z direktivami EU, izjemoma, če je tako določeno s posebnim predpisom, pa tudi za druge poklice v Republiki Sloveniji. Glede razpisa za vpis, pogojev za vpis in meril za izbiro ob omejitvi vpisa pa se zanje uporabljajo določbe za univerzitetne programe prve stopnje. Enoviti magistrski študijski programi trajajo praviloma 5 let in obsegajo 300 kreditnih točk.« Blaž Jamšek, pravni svetovalec, in Danijela Gutić, socialna svetovalka – Zavod Študentska svetovalnica

Po novem se bodo v magistrske študijske programe lahko vpisali tudi diplomanti visokošolskih strokovnih programov. Z zakonom je omogočeno, da se diplomanti dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe vpišejo neposredno v doktorski študijski program 3. stopnje. To pa ne pomeni, da se ne morejo vpisati v magistrski program – v tem primeru visokošolski zavod obravnavajo individualne vloge in odločijo o morebitnih priznanih obveznostih.

Mojca Buh

 

Zdravstveno zavarovanje po diplomi

V času šolanja ste bili zdravstveno zavarovani. Po diplomi si morate zdravstveno zavarovanje urediti sami.
»Poznamo dve obliki zdravstvenega zavarovanja. Obvezno zdravstveno zavarovanje in prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Obvezno zdravstveno zavarovanje izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju začel delo 1. marca 1992. Obvezno zdravstveno zavarovanje se izvaja po načelih socialne pravičnosti in solidarnosti med zdravimi in bolnimi, starimi in mladimi, bogatimi in revnimi. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje izvajajo na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zavarovalnice: Adriatic Slovenica d. d., Triglav, zdravstvena zavarovalnica, d. d., in Vzajemna zdravstvena zavarovalnica d. v. z.« Matic Ber, sekretar za socialna in zdravstvena vprašanja pri ŠOUM

Študent brez statusa oziroma študent, ki je že dopolnil 26 let, ima naslednje možnosti:

1. se zavaruje kot občan
Po 21. točki 15. člena ZZVZZ je lahko študent zavarovan kot občan le, če nima nobenih dohodkov oziroma če, kadar živi sam, njegov povprečni mesečni dohodek v zadnjih treh mesecih ne dosega 50 % minimalne plače, oziroma če, kadar živi z ožjimi ali širšimi družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu, njihovi povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 25 % minimalne plače, razen kadar ima sam ali njegovi ožji ali širši družinski člani prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (če nima nobenih prejemkov in nobenih lastnih sredstev in si zato ne more plačevati obveznega zdravstvenega zavarovanja).

 

POZOR: Študent se kot občan zavaruje na občini v kraju stalnega bivališča. Vsaka občina ima svoje določbe, ki se nanašajo na maksimalne prihodke, ki jih sme študent imeti, da se zavaruje kot občan. Ponekod je obvezno, da je študent prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Za več informacij se torej obrni na občino v kraju stalnega bivališča.

2. se zavaruje kot samostojni zavezanec
Če ima študent brez statusa dohodke, ki so višji kot jih določa njegova občina v kraju stalnega bivališča, da bi bil zavarovan kot občan, se mora zavarovati kot samostojni zavezanec. Obvezno zdravstveno zavarovanje si tako plačuje sam. Uredi si ga na zavodu za zdravstveno zavarovanje v kraju stalnega bivališča.

3. se zavaruje prek Zavoda RS za zaposlovanje
Ta možnost je relevantna le za diplomante in ”pavzerje”, ne pa za študente s statusom, ki so dopolnili 26 let. Torej če se diplomant ali ”pavzer” prijavi na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, mu obvezno zdravstveno zavarovanje krije Zavod, dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa si mora prav tako urediti sam. Tu je treba opozoriti, da se na Zavod RS za zaposlovanje ni mogoče prijaviti, če ima oseba še status študenta (na Zavod se prav tako ne morejo prijaviti izredni študenti).

In še … dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Kot študentu ti ni treba plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ti prav tako ni treba plačevati, če ustrezaš pogojem za prejemanje denarne socialne pomoči. Ta ugodnost preneha v trenutku, ko izgubiš status študenta, oziroma dopolniš 26 let. Od tu naprej je torej treba doplačati stroške zdravljenja (zdravstvene, bolnišnične, zdraviliške in zobozdravstvene storitve, zdravila, reševalne prevoze, medicinske pripomočke itd.). Se pravi, ko se ti izteče status študenta, zaradi diplome ali začetka pavziranja ali pa dopolniš 26 let, moraš v roku enega meseca skleniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zakon namreč uveljavlja trimesečno čakalno dobo, kar pomeni, da bo zavarovanec tri mesece od sklenitve dopolnilnega zavarovanja ob obisku zdravnika sam kril delež stroškov zdravstvenih storitev, ki bi bili sicer pokriti iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Torej, če študent ne sklene zavarovanja v enem mesecu od izgube statusa, dopolnitve 26 let, bo potem, ko bo sklenil zavarovanje, še tri mesece na istem, kot če ne bi sklenil zavarovanja!
Vir informacij sta bila: Blaž Jamšek, pravni svetovalec, in Danijela Gutić, socialna svetovalka – Zavod Študentska svetovalnica.

Mojca Buh

Nič več štipendije v primeru, …

Dobivate štipendijo? Se sprašujete, kaj storiti v primeru, če letnika ne izdelate? Verjetno se sprašujete, če boste morali vrniti štipendijo, kajne?

Informacije so nam postregli Matic Ber, sekretar za socialna in zdravstvena vprašanja pri ŠOUM ter Blaž Jamšek, pravni svetovalec in Danijela Gutić, socialna svetovalka – Zavod Študentska svetovalnica.

Štipendijo je treba vrniti v primeru, če …

Štipendist je dolžan vrniti štipenditorju štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, skupaj z obrestmi v skladu z zakonom, ki predpisuje obrestno mero zamudnih obresti (50. člen Zakona o štipendiranju, 1. odstavek). Prav tako mora vrniti štipendijo štipendist, ki je štipendijo pridobil na podlagi neresničnih podatkov, ter štipendist, ki ni sporočil sprememb, ki vplivajo na pridobitev ali ukinitev pravice do štipendije (Pravilnik o štipendiranju, 44. člen). Zoisov štipendist mora vrniti štipendijo za celotno obdobje prejemanja štipendije, skupaj z zamudnimi obrestmi, če se po zaključenem izobraževanju v tujini zaposli pri tujem delodajalcu v tujini (Pravilnik o štipendiranju, 44. člen).

Vendar preden pride do vračanja štipendije, mora najprej študentu Zoisova ali državna štipendija mirovati. Zakon določa, da štipendijsko razmerje miruje tekoče študijsko leto, če študent:
• ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik, razen če letnika ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov ali zaradi starševstva
• dohodek na družinskega člana štipendista, ki prejema državno štipendijo, presega cenzus za pridobitev štipendije

Opravičljivi zdravstveni razlogi

Za opravičljive zdravstvene razloge se šteje bolezen ali poškodba, ki je trajala neprekinjeno najmanj dva meseca in je vplivala na zmanjšanje učnih oziroma študijskih sposobnosti, kar se dokazuje z mnenjem zdravnika specialista. Starševstvo iz prve alineje prejšnjega odstavka lahko uveljavlja tisti od staršev, ki prejema starševski dodatek.

Prekinitev mirovanja štipendija

Do prekinitve mirovanja in nadaljnjega izplačevanja štipendije bo prišlo, ko bo prenehal razlog mirovanja:
– študent se vpiše v višji letnik
– dohodek na družinskega člana ne bo presegal materialnega cenzusa
– študent bo v letu mirovanja dosegel povprečno oceno 8,5
– študent odda vlogo za štipendijo

Nič več štipendije v primeru, …

Do prenehanja štipendijskega razmerja bo prišlo, če študent:
– po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal štipendijo
– sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli (ustanovi svoj s. p.)
– izgubi status dijaka ali študenta, razen če mu je dovoljeno opravljanje učnih oziroma študijskih obveznosti (”pavzira”)
– spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja
– štipendijo pridobi na podlagi posredovanih neresničnih podatkov
– če po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije

In nato vračanje štipendije …

V teh primerih je študent dolžan štipendijo vrniti za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, skupaj z obrestmi, ki jih določa Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti – tj. 9 % letno. Pristojni Center za socialno delo (CSD) za državno štipendijo oziroma Ad Futura za Zoisovo štipendijo lahko na prošnjo štipendista odložita vračilo štipendije ali dovolita obročno vračanje štipendije za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, če štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku. Kot utemeljen razlog se šteje dlje časa trajajoča bolezen oziroma poškodba ali starševstvo štipendista, ki je vplivalo na potek študija. Če se pristojni CSD oziroma Ad Futura in štipendist ne dogovorita o vračilu, odložitvi plačila ali obročnem odplačevanju, se dolgovani znesek štipendije z dodatki izterja od štipendista z izvršbo.

Odpis vračila štipendije – kaj je to?

Do odpisa vračila štipendije lahko pride v primeru, če štipendist opusti izobraževanje zaradi dlje časa trajajoče bolezni oziroma poškodbe ali invalidnosti I. kategorije. Torej, če je študent prejemal recimo državno štipendijo 1 študijsko leto, torej je prejel 12 državnih/Zoisovih štipendij, lahko štipendijo odplača v 12 mesečnih obrokih, če zaradi utemeljenih razlogov (dlje časa trajajoče bolezni, poškodb ali starševstva – seveda s primernimi dokazili za to), ni moral izdelati letnika. V primeru, da štipendist državne štipendije ali Zoisove štipendije ne more vrniti tudi po odlogu vračila štipendije zaradi socialne ogroženosti, imata CSD in Ad Futura možnost, da dolžni znesek odpiše. Dolžni znesek se lahko odpiše tudi v primeru, da bi bili stroški izterjave nesorazmerni z dolgovanim zneskom.

Mojca Buh

2. ŠOU FUTSAL TURNIR

V torek, 16. 2., in v sredo, 17. 2. 2010, bo ŠOU v Ljubljani organiziral drugega od štirih FUTSAL turnirjev + peti finalni turnir, na katerega se bo uvrstilo 8 najboljših ekip prejšnih 4 turnirjev.
KJE: Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola, Dunajska 102, Ljubljana.

Prijavi se lahko 16 ekip, ki tekmujejo po sistemu na izpadanje. Vsaka tekma do polfinala traja 2 x 10 min, nato pa 2 x 12 min.

Člani ekipe morajo imeti veljaven status študenta za študijsko leto 2009/10.

Prijavnina je 40 evrov / ekipo.

Nagradni sklad je 500 evrov (pokali + nagrade).

Prijave na tel.: 051 324 156 (Denis).

Generalni sponzor je Športna trgovina KELME.

Več o pravilih turnirjev in o rezultatih 1. ŠOU futsal turnirja si preberi na http://www.sou-lj.si/novo/index.php?option=com_content&task=view&id=942&Itemid=182

Nastop APZ UP v Ljubljani

Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, ki deluje v okviru Študentske organizacije Univerze na Primorskem, se nam bo tokrat, na povabilo Komornega zbora Krog, predstavil v Ljubljani.
Koncert bo v soboto, 6. februarja 2010, ob 19.00 uri v dvorani Antonovega doma na Viču.

Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem (APZ UP) pod okriljem Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) deluje že šesto sezono. V zboru pod vodstvom skladatelja in dirigenta Ambroža Čopija poje približno 50 študentk in študentov Univerze na Primorskem (UP) ter drugih zborovskih zanesenjakov. Repertoar zbora obsega poleg sakralne in posvetne glasbe od renesanse do današnjih, tudi sodobne kompozicije, poudarek pa je na redkeje izvedenih delih in na skladbah primorskih skladateljev. Zbor že vse od prvega leta delovanja poleg dobrih uvrstitev na domačih tekmovanjih posega v mednarodni prostor z osvojenimi zlatimi priznanji in nagradami. S svojo koncertno dejavnostjo po Sloveniji in v tujini promovira mlado univerzo in sodobno slovensko ustvarjalnost. V letu 2008 je APZ UP izdal svojo prvo zgoščenko, na kateri se je predstavil s posnetki s koncertov prvega triletja, v marcu pa sledi izdaja druge zgoščenke z izborom skladb četrte in pete sezone delovanja.

Vstop je prost.

Kulturni večer ob Prešernovem dnevu

V organizaciji Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem in Gimnazije Koper ter v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev je v do zadnjega stola zasedeni Foresteriji včeraj potekal kulturni večer. Koper se je tako pridružil Ljubljani, Celju in Mariboru, kjer so točno ob 19.00 uri hkrati predvajali zvočno poslanico ob slovenskem kulturnem prazniku – odlomek iz radijske igre o Prešernovih zadnjih urah slovenskega dramatika Ivana Mraka: Spoved lučnim bratom, ki mu je sledila predstavitev zbornika Maestral 21 – Antologija pesniška Kopra/An anthology of poetry from the Koper area, posvečena prvemu uredniku tega najstarejšega slovenskega dijaškega literarnega časopisa z nepretrganim izhajanjem. Le-tega so gimnazijci evropskega oddelka koprske gimnazije pod mentorskim vodstvom Ines Cergol posvetili predlani preminulemu koprskemu ustvarjalcu Vladu Šavu in ga izdali lansko leto, v njem pa v slovenskem izvirniku in angleškem prevodu objavili poezijo 21 koprskih pesnic in pesnikov.

Dijaki (Jani Petrović, Tilen Zonta, Lea Stokuća, Maja Jerman, Urša Rupnik in Jan Malec) so ob grafični projekciji predstavili nastanek Maestrala 21 in v slovenščini in angleščini prebirali pesmi Vlada Šava, Nika Župana, Vladimirja Memona in Tatjane Soldo, s svojo najnovejšo poezijo pa so se jim pridružili Veso Pirnat Brolski, Metka Cotič, Bert Pribac, Karlo Hmeljak in Ines Cergol.

Prireditev, ki sta jo povezovali Ines Cergol in mag. Vladka Tucovič, se je namesto v. d. ravnateljice gimnazije iztekla z zahvalnimi besedami Elizabete Šušmelj Vidovič in dekanje FHŠ dr. Vesne Mikolič, katerih skupna zaključna misel je bilo upanje, da se bo tovrstno uspešno sodelovanje koprskih srednje- in višješolskih inštitucij, kot sta gimnazija in FHŠ, uspešno nadaljevalo tudi v prihodnosti.

»Bruci lahko pričakujejo sodobne študijske programe«

Dekan ljubljanske Filozofske fakultete red. prof. dr. Valentin Bucik

O novih študijskih programih na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF) in načrtih fakultete, ki v tem študijskem letu praznuje svojo 90-letnico obstoja, smo se pogovarjali z dekanom fakultete red. prof. dr. Valentinom Bucikom.

Študijsko leto, v katerem FF praznuje svojo 90-letnico, prinaša tudi nove bolonjske programe. Kaj prinaša novi način študija na FF bodočim brucem?

Da smo na tako veliki in raznoliki fakulteti, kot je naša, uspeli spraviti skozi potrebne postopke vse bolonjske programe, ki smo jih ponudili, je zame eden največjih uspehov zadnjega leta. Bruci lahko pričakujejo sodobne študijske programe, ki so jim z vidika dinamike in sprotnosti študija pisani na kožo. Te programe jim bomo skušali posredovati tako, da bomo izkoristili vse, kar znamo in zmoremo, vsak v svoji znanstveni disciplini. Večje strokovnjake na področjih znanosti, ki jih gojijo oddelki FF, boste v Sloveniji pač težko našli drugje. In pedagoške delavce, ki tako s srcem opravljajo svoje delo. Pri tem so profesionalna odličnost, akademska svoboda, avtonomija in humanizem naša osnovna delovna načela. Bruci naj računajo tudi na razvejano in dobro utrjeno mrežo fakultetnega sodelovanja, ki omogoča mednarodne izmenjave in nabiranje izkušenj.
Tudi moja pričakovanja v zvezi z doktorskim študijskim programom »Humanistika in družboslovje« z množico strokovnih in znanstvenih področij so zelo visoka. Naš program je zastavljen tako, da bo ta področja mogoče ustrezno povezovati med seboj. To bo po mojem mnenju znanstvenim disciplinam, ki jih gojimo, dalo nov zagon.

Načrtov za prihodnost je gotovo veliko. Lahko izpostavite najpomembnejše projekte, ki čakajo fakulteto v prihodnosti oz. tiste, ki se že izvajajo/zaključujejo?

Dovolil si bom na prvem mestu omeniti reševanje prostorske stiske fakultete. Želja je končno zbrati vse dejavnosti, vse oddelke fakultete spet na enem mestu. Zdaj je naša študijska dejavnost razseljena tudi izven glavne stavbe. Spremljajoča želja je urediti našo Osrednjo humanistično knjižnico (OHK), ki je druga največja knjižnica v državi in po vsebini gradiva izjemno dragocena, a »razbita« na 19 posameznih knjižničnih enot. Te bi uredili tako, da bi jih povezali v celovito enoto, tudi fizično združeno v enem prostoru. Zavzemam se za to, da bi dejavnost FF ostala v srcu mesta. Rešitve torej iščemo tu, kjer stoji naša glavna stavba. V zadnjem času je najbolj realna ideja t. i. humanističnega foruma v kareju, ki ga zamejujejo Aškerčeva, Slovenska, Rimska in Snežniška. Aktivno razmišljamo o razvoju nekaterih programov, ki jih na FF ne gojimo, menimo pa, da bi jih kot osrednja humanistična, družboslovna in filološka ustanova morali pokrivati. To so zlasti bližnjevzhodne (turške, perzijske, arabske) in indijske študije, judaistika, zelo aktivno razmišljamo o uvedbi študija portugalščine, vključujoč brazilsko portugalščino itd.
Še naprej bomo ne le skrbeli za mrežo, ki goji slovenščino na tujih univerzah, pač pa jo bomo širili in krepili ter državo še naprej prepričevali, da bi moral biti to najprej njen interes, ki jim ga lahko s svojim znanjem in ljudmi pomagamo udejanjiti. Hkrati bomo skušali končno formalizirati ponudbo fakultete ostalim članicam naše univerze in drugim za učenje slovenščine tujih študentov pri nas. Imamo pa še vrsto idej, ki bi jih želeli realizirati.

Kaj je po vašem tisto, kar loči ljubljansko FF od drugih fakultet v Sloveniji in jo bo naredilo posebno tudi v prihodnosti?

FF je doslej predstavljala in mora tudi v prihodnje predstavljati vzor sodobnega humanističnega, k človeku usmerjenega razuma. Študenta skušamo popeljati skozi univerzitetno izobraževanje po poti, ki se odpira humanističnemu pogledu, in pri tem vzpodbujamo kritično mišljenje ter razpravo na osnovi skrbno pretehtanih strokovnih argumentov in z dobrim poznavanjem področja razprave. »Misli s svojo glavo« je eden naših motov. Tu srečate bogato tradicijo in najboljše kadre, ki vam kažejo smer v razvoj znanosti. Tu so danes doma strokovnjaki, ki so na svojih področjih najprodornejši v državi in na tujem. In to velja pravzaprav že 90 let. Takšne so primerjalne prednosti naše fakultete. In ogromna odgovornost.

ŠOU Svetovalnica – PRIPRAVA NA IZPIT

Pozdravljeni!

Prosila bi za namige v zvezi s tem, kako se najbolje pripraviti na izpit. Imam namreč zelo velike probleme s koncentracijo in to me velikokrat tepe tudi pri izpitih, saj se ne uspem primerno pripraviti. Prosila bi vas, če mi lahko poveste, na kakšen način se je najbolje učiti in naučiti, da predelaš vso gradivo, ki je zahtevano za določen predmet?

Pozdravljena!

Koncentracija je pri učenju res velik problem, ki muči veliko študentov. Učiti se je še posebej težko, kadar te snov ne zanima ali kadar je snovi veliko. Tukaj se zato odpira veliko dodatnih vprašanj, ki jih lahko vzameš kot spodbudo za razmislek in sicer: Te snov zanima? Imaš težave s koncentracijo ali z organiziranjem časa za učenje? Imaš težave s koncentracijo, ker se ti že vnaprej zdi, da se snovi ne boš uspela naučiti, torej, ali te dejansko muči tesnoba/anksioznost pred izpitno situacijo?

Podala ti bom več predlogov, kako naj bi bilo k učenju najbolje pristopiti.

1. Dobro učenje se vedno začne s postavljenimi cilji.
Kadar je gradiva veliko, je cilj ˝narediti izpit ali naučiti se gradivo˝ morda presplošnejši in lahko zniža motivacijo za učenje. Lahko se ti začne dozdevati, da snovi ne boš mogla obvladati in pogosto se zgodi, da nas prevzame čustvo obupa in tendenca k odjavi od izpitnega roka.
Zato je dobro, da si ta cilj razdelaš na več manjših ciljev, npr.: 1. teden bom predelala izpiske s predavanja, 2. teden bom to znanje razširila z znanjem iz knjige, 3. teden bom ponavljala itd.

Pri tem moraš paziti, da so cilji dovolj specifični in predvsem, da so cilji DOSEGLJIVI. Če si določiš, da boš v enem dnevu predelala polovico knjige, obstaja zelo velika verjetnost, da cilja ne boš dosegla in motivacija za učenje se bo znižala.
Cilji naj bodo tako v skladu s tvojimi časovnimi in fizičnimi zmožnostmi, pri postavljanju teh pa moraš upoštevati tudi možne zunanje moteče dejavnike, npr. nepredviden obisk itd.

Pri postavljanju ciljev je še posebej pri ljudeh, ki imajo večje težave s koncentracijo, priporočljivo, da si načrtujejo odmore. Že tako ali tako je težko vzdrževati pozornost več ur skupaj, če pa pozornost še težje vzdržuješ kot ostali, pa so odmori nujni. Priporoča se, da se na pol ure ali uro naredi 5 ali 10 minut odmora. Po npr. dveh takšnih sklopih, pa en daljši odmor. Seveda so te številke zgolj posplošene. Najboljše je, da z opazovanjem sebe in svojega odzivanja ugotoviš, kdaj je primeren čas za odmor zate.

Uspešno učenje naj bi zajemalo 60 % ponavljanja snovi. To poskušaj upoštevati pri postavljanju svojih ciljev. Ni torej dovolj, da ˝prideš˝ skozi vso snov, ampak da snov tudi ponoviš.

2. Pri težavah s koncentracijo se prav tako priporoča določena RUTINA, npr. učim se vedno na istem prostoru in ob približno enakem času. Nekaterim za pripravo na učenje pomaga, da si pripravijo knjige, pisala, zvezke oz. papir in se tako nekako ˝umestijo˝ v učno situacijo. Nekaterim pri tem pomaga tiha glasba, ki se priporoča predvsem pri dejavnostih reševanja nalog (npr. matematika), drugi pa za učenje potrebujejo popolno tišino (uporabiš lahko čepke za ušesa).
Ker je znano, da te zvonjenje telefona pri učenju zmotijo, je bolje tudi, da izklopiš telefon ali da izklopiš zvok. Če se pri učenju ne morem zbrati, si velikokrat nastavim alarm (npr. čez eno uro, ko sem si določila odmor) in izklopim telefon. S tem nekako izklopim tudi zunanji svet in se posvetim snovi.
Nekateri se veliko lažje učijo v čitalnici in jim to, da se učijo tudi drugi ljudje, zviša motivacijo. Tako se počutijo manj sami in se lažje zberejo, ko vidijo, da so tudi ostali v podobni situaciji.
Kot sem že povedala – magična formula ne obstaja. Pomembno je predvsem, da preizkusiš različne možnosti in da spoznaš, kaj najbolj odgovarja tebi.

3. Pri postavljanju ciljev in tudi pri izpolnjevanju svojega učnega načrta pa je priporočljivo tudi samospraševanje. Ko se ti zdi, da bi najraje zaprla knjige in šla gledat film, saj izpit tako ali tako ni pomemben, se te loti težnja po zadovoljevanju trenutnega ugodja. Pogosto spopadanje z naporom predstavlja veliko težavo. V teh primerih je lahko koristno, da se vprašaš npr.:
˝Kaj mi bo prinesla odločitev, da se za izpit ne bom učila?˝
˝Kaj mi bo prinesla odločitev, da se bom potrudila in se bom za izpit naučila?˝
˝Kdaj in kje mi bo snov, ki se jo učim, koristila?˝
˝Bi rada izdelala fakulteto?˝ – ˝Torej se bom morala za ta izpit tako ali tako enkrat začeti učiti.˝

Takšna vprašanja lahko pomagajo preusmeriti pozornost in prioritete na učenje, ne pa na stvari, ki bi ti nudile ugodje tukaj in sedaj (gledanje televizije, druženje s prijatelji), ne pa čez dva tedna, ko bi bila zadovoljna in ponosna, da si izpit opravila.

4. Pri učenju gradiva si pomagaj tudi z raznimi tehnikami organizacije gradiva, ki so tebi najbližje, npr.:
– delanje zapiskov
– risanje miselnih vzorcev
– glasno branje besedila
– poglobljeno razmišljanje oz. samostojno razmišljanje o tem, kako bi lahko snov uporabila v življenju ter pri poklicu
– diskutiranje s prijatelji
– razporeditev snovi v tabele …

5. Pri učenju gradiva na smeš pozabiti tudi na zadostno količino spanja (vsaj 7 ur na noč) in, kot sem že omenila, zadostno količino sprostitve ter rekreacije. Pomanjkanje obojega zniža koncentracijo in motivacijo za učenje zaradi utrujenosti ali nemira, ki je lahko posledica telesne pasivnosti. Optimalna količina rekreacije naj bi bila (minimalno) trikrat tedensko.

6. Zdrava hrana! Naj se sliši še tako banalno, te lahko sadje, zelenjava, oreščki ipd. napolnijo z energijo, kar pride pri učenju še kako prav.

7. Priporočena je ˝pozitivna naravnanost˝ oz. vizualizacija dogodkov. Nekaj ur pred učenjem si lahko predstavljaš, kako bo, ko se boš učila – kako boš sedla za mizo, odprla knjige, začela z branjem. Pri tem naj te prežema pozitiven občutek, da boš delala nekaj dobrega, izvedela nekaj novega in zanimivega. Predstavljaj si, kako se boš naučila in na izpitu to znanje tudi pokazala.

8. Med učenjem se lahko tudi nagradiš. Ko dosežeš dnevni cilj učenja, se nagradi s kinom, druženjem s prijatelji ali drugo aktivnostjo, ki je zate prijetna.

9. Obstaja tudi veliko vaj, ki pomagajo uriti koncentracijo in se umiriti pred učenjem, npr:
– Udobno se namesti in opazuj nek predmet ali določeno točko na steni. Poskušaj 1 minuto ostati v istem položaju in ne misliti na nič. Zanemari vse druge predmete, šume in glasove. Na tak način se boš naučila, kako usmeriti pozornost na eno stvar, na tisto, ki jo počneš.
– Močno stišaj radio in kljub temu poskušaj razumeti vsako besedo.
– V roke vzemi časopis in si izberi članek. Izberi si eno črko – na primer »p« in se poskušaj skozi ves tekst koncentrirati le na to črko.
– Med pogovorom z neko osebo vadi aktivno poslušanje. Ne razmišljaj o odgovoru medtem, ko oseba govori. Bodi skoncentrirana izključno na to osebo, opazuj njen obraz, ton in barvo glasu, poskušaj dognati, kako se počuti.

Če bi potrebovala še kakšne nasvete/pogovor, se lahko oglasiš v svetovalnici na Kersnikovi 4 ob ponedeljkih med 16.30 in 18.30.
Predlagam pa ti tudi, da spremljaš objave o dogodkih na Facebooku ali na ŠOU Informatorju, kjer redno obveščamo o delavnicah, ki jih pripravljamo. V januarju je potekala delavnica o komunikaciji, v marcu in aprilu pa načrtujemo delavnici o testni anksioznosti in načinih reševanja konfliktov.