Če vam ni vseeno za nadaljnji položaj slovenskega visokošolskega prostora, se pridružite javni trubuni, pravijo na ŠOUM. Študentje, profesorji, raziskovalci – vsi, ki jim ni vseeno za nadaljnji položaj visokega šolstva, so vabljeni v Zeleno predavalnico na Pedagoški, Filozofski in Fakulteti za naravoslovje in matematiko UM (Koroška cesta 160, Maribor) na javno tribuno: “Dobrodošli na McUniverzi”, kjer se bo razpravljalo o perečih temah bodočega visokega šolstva… Javna tribuna bo v sredo, 6.6.2007 ob 17.30 uri, ker se, kot pravijo organizatorji moramo boriti, da v prihodnje ne bo potrebno plačevati šolnin za izobrazbo; moramo se boriti proti nazivu Fakulteta d.o.o.; moramo se boriti, da ne bodo v prihodnje drugi odločali o smereh naše izobrazbe…, ne smemo biti tiho, vazno se je boriti in spregovoriti! Gostje: Urban Dejak, predsednik Odbora za visoko šolstvo, Študentska organizacija Slovenije, Danilo Korže, Sindikat vzgoje in izobraževanja (SVIZ). Organizatorji: Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), Študentska organizacija Slovenije, Študentski svet Pedagoške fakultete, Študentski svet Filozofske Fakultete in Študentski svet Fakultete za naravoslovje in matematiko.
Dobrodošli na McUniverzi
Dnevi humanistike
V tednu od 28. do 31. maja 2007 je Fakulteta za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem organizirala 2. Dneve Humanistike, ki jih želi tradicionalno izvajati v novembru in maju vsako študijsko leto in tako obogatiti dogajanje v Kopru. Fakulteta se je širši javnosti v teh dneh predstavila v okviru številnih dogodkov, tako z zabavno, kulturno kot strokovno vsebino. Ob podelitvi diplom novim diplomantom naj izpostavimo najprej javna predavanja tujih profesorjev, in sicer jezikoslovca dr. Juraja Vanka iz Slovaške in kulturologinje dr. Anne Marie Gausch iz Španije. Slednja je nastopila tudi na mednarodni znanstveni konferenci “Vizualna kultura in umetnost danes”, ki jo je fakulteta organizirala istočasno. Na okrogli mizi na temo zaposljivosti diplomantov, izpeljani v okviru projekta ”Prenova študijskih programov s področja humanistike in družboslovja”, so sodelovali sedanji in potencialni zaposlovalci diplomantov s teh dveh področij. Dnevi Humanistike so za fakulteto pomembni z vidika večje prepoznavnosti, predvsem pa želi UP FHŠ na ta način izpostaviti pomen humanistike za okolje, v katerem deluje, kot tudi za širši družbeni prostor.
ŠOU na Dunaju
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) je v soboto, 26. maja 2007, organizirala izlet na Dunaj. Namen izleta, ki se ga je udeležilo kar 210 študentov ljubljanskih fakultet, med njimi tudi mnogo tujih študentov, ki študirajo v Sloveniji, je bil izobraževalen, v duhu spoznavanja sosednjih kultur, spoznaven, v želji po tkanju medsosedskega sodelovanja in vezi, ter družaben. Študentje so si ogledali lepote Schoenbruna in njegovih vrtov, prisluhnili zgodbam Stefans Kirchea, opere, parlamenta, Hundertwasser housea in drugih dosežkov preteklosti ter uživali v raznolikem mestnem utripu. V popoldanskih urah so slovenske študente v hotelu Korotan sprejeli predstavniki Kluba slovenskih študentov na Dunaju. Razpravljali so o problematiki visokega šolstva, možnostih sodelovanja na kulturno-umetniškem, športnem in izobraževalnem področju ter področju civilne iniciative, kolegi iz Avstrije pa so slovenskim študentom predstavili še manjšinsko problematiko na avstrijskem-koroškem. V večernih urah so se študenti pridružili koncertni publiki v dunajskem klubu Planet music, kjer je imela svoj nastop avstrijska skupina Sunstone in slovenska glasbena zasedba Siddharta.
»Meet me before I go«
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) pripravlja v sredo, 30. maja 2007, za tuje študente, ki so na študiju na Univerzi v Mariboru (preko programa Erasmus Socrates), projekt “Meet me before I go” (Spoznaj me, preden grem). Na ta način želi ŠOUM povezati domače in tuje študente in jih še dodatno vzpodbuditi, da ohranijo stike z mariborskimi kolegi tudi po odhodu domov in se morebiti kdaj še vrnejo v univerzitetno mesto Maribor. Študentje se bodo na prireditvi med seboj pomerili v raznih športnih in zabavnih igrah, po končanih igrah pa bodo študentje predstavili še državo iz katere prihajajo, s pomočjo njihove tipične glasbe, literature, plesa in petja. Slovenske običaje bo predstavila Akademska folklorna skupina Študent. Projekt se bo pričel ob 16. uri, potekal pa bo v Študentskem kampusu na Gosposvetski cesti (prostor med Študentskim prireditvenim centrom Štuk in Univerzitetnim športnim centrom Leona Štuklja). “Z medsebojnim druženjem študentov želimo pred njihovim odhodom domov za njih pripraviti še zabavo, ki jih bo vedno spominjala na študij na Univerzi v Mariboru, domače študente pa navdušiti za študij v tujini in tako promovirati mobilnost študentov”, je poudarila sekretarka za mednarodno sodelovanje pri ŠOUM Jasmina Jakopič.
Še zadnji teden Majskih iger – teden druženja, športa, kulture in zabave!
Za nami sta že dva tedna Majskih iger, torej ste si študentke in študentje že precej preznojili majice, naužili kulture in se zabavali na koncertnih prireditvah. Bilo je kar pestro, še bolj zanimivo in po vsej verjetnosti naporno. Že presegamo prvega tisočaka vseh prijavljenih oziroma aktivnih športnikov študentov. Vse skupaj se bo kmalu končalo, vendar nas še čaka bogat športni program in dva kulturna dogodka. Majske igre se bodo zaključile s koncertno prireditvijo za Bežigradom, kjer vas bodo še zadnjič pred napornimi izpiti razgreli Blow Up, Piksna, Zablujena generacija, Naio Ssaion in Vlado Kreslin.
Dogajanje se je pričelo v ponedeljek, 7. maja 2007, na igrišču v Rožni dolini, kjer so študentje poskušali z duhovitostjo in polno mero domišljije premagati zakon gravitacije. Tako so poskušali z “intelektualnimi” rešitvami z vrtoglavih petnajstih metrov spustiti jajce z edinim ciljem, da po pristanku ostane še zmeraj celo in nepoškodovano. Ideje so bile zanimive in atraktivne. Poskusili ste se lahko v surfanju in tako podoživeli pridih poletja in morskega vzdušja. Manjkala je le morska voda. Pogumni pa so se lahko pomerili v borilnih veščinah, saj nam je ekipa vrhunskih borcev prikazala svoje znanje.
Program se je nadaljeval s športnimi dogodki in kulturnimi otočki. Osnovno vodilo Majskih iger je vsekakor šport, zato nas zelo veseli, da se v tako velikem številu udejstvujete naših športnih dogodkov. Pogumni in tisti z večjo mero kondicije ste si izbrali fizične, drugi ste se raje odločili za razmišljujoče, nekateri pa celo za spretnostne športe – vsak, ki si je želel biti aktivno prisoten na naših igrah, je lahko našel svojo disciplino. Ob prijavi je prejel majico ter se družil, zabaval in sprostil s svojimi znanci, kolegi in prijatelji.
Prav tako nismo pozabili na kulturo. Kulturne prireditve so se in se še bodo odvijale na kulturnem otočku v Rožni dolini v gozdičku za domom 3. V tem sklopu so se nam ob soju bakel predstavili različni študentski kulturniki in znana slovenska kulturna imena. Obiskal nas je celo Tone Partljič in nam predstavil nekaj kratkih humoresk. Tematsko smo poskrbeli za širok repertoar in vam poskusili približati pridih kulture v prijetnem okolju. Nikar ne spreglejte še dveh kulturnih dogodkov, ki sta na sporedu v prihodnjih dneh. Na zaključku kulture nas bo obiskal tudi Andrej Rozman Roza s svojo predstavo Kabarete Simplozij. Vidimo se v ponedeljek in torek.
Vabljeni na naše dogodke še zadnji teden Majskih iger. Več o programu Majskih iger najdete na strani www.majskeigre.com in www.ssvets.si.
Pridi tudi ti!
Živahna deseta Škisova tržnica
Verjetno bi težko našli študenta, ki je v sredo, 9. maja, sedel za študijskimi knjigami in se učil za izpit. Na ta dan je namreč na stadionu Ilirija potekala največja študentska prireditev Škisova tržnica.
Vrata prireditvenega prostora smo za obiskovalce odprli ob 12. uri – za nekatere kljub temu prepozno, saj so že mnogo prej stali na vhodu in čakali, da pridejo na prizorišče, kjer se je predstavljalo vseh 55 študentskih klubov, ki delujejo pod odkriljem Zveze študentskih klubov Slovenije.
Klubi, ki so se predstavljali na stojnicah, so se zelo potrudili in pripravili najznačilnejšo kulinariko iz domačega okolja. Obiskovalci so tako lahko poskušali zaseko, palačinke, kruhke, namazane s kozjim sirom, golaž … Grla so si lahko osvežili z malinovcem, multi-solo, sokovi, degustirali pa so lako tudi nekaj domačih alkoholnih pijač.
Kulinarično zanimiva in slikovita je bila tudi Evropska vas, ki so jo s svojimi tradicionalnimi igrami otvorili Poljaki. Nato so se z delavnico, kako pripraviti pravo turško kavo, predstavili Turki, nadalje so v delavnici grškega plesa zorba plesali Grki, v kvadratnem metru fröccsa so tekmovali Madžari, v jedi češpljevih cmokov pa so tekmovali Čehi. Študentje, ki so prebivali v Evropski vasi, so pokazali tudi bogato znanje tradicionalnih plesov. ŠOU v Ljubljani pa si je svoje stojnice zamislil v obliki študentske vasi.
V dnevnem delu dogajanja se je na prireditvenem prostoru odvijal bogat spremljevalni program: predstavljala se je fundacija Z glavo na zabavo, obiskovalci so se lahko preskusili v jahanju električnega bika in na simulaciji surfa, nekateri med njimi so si tudi uredili pričesko. Udeležili so se lahko različnih tekmovanj, na primer v hoje s hoduljami, vlečenja vrvi, ročnega nogometa, igre Človek, ne jezi se in tekmovanja z avtomobilčki. Bogato dogajanje pa se je odvijalo tudi na glavnem odru. Videli smo lahko različne plesne skupine, break-dancerje, akrobatske skupine, žonglerske delavnice … Program so popestrile tudi bogate nagradne igre.
Kljub temu, da je vreme nekoliko ponagajalo in nas je ravno v času, ko je organizacijska ekipa pospravljala klubske stojnice, presenetila nevihta, smo z druženjem na prireditvenem prostoru nadaljevali z večernim programom. Skupina Ultra, zmagovalka festivala Štunf, je otvorila večerni del na glavnem odru, nadaljevali so iScreamovci, nato pa so žagali hrvaški rokerji skupine Father. Obiskovalce sta s svojimi ritmi razveselila še Gušti & Polona ter Šank Rock. Občinstvo je bilo navdušeno nad Dan D-jevci, na koncu je skupaj z nami Škisal še Vlado Kreslin.
Kljub temu, da so večino obiskovalcev zanimali izvajalci na glavnem odru, se jih je veliko število zadrževalo tudi ob house odru, kjer je bil zvezda večera Marshall Jefferson. Jefferson je pokazal, zakaj ga imenujejo boter housa, občinstvo se je v njegovih ritmih zibalo do druge ure zjutraj.
Prireditev, ki je bila množično obiskana, so si ogledali tudi minister Jure Zupan, poslanci in župani. Ljubljanski župan Zoran Janković, ki je dejal, da bomo prireditev v naslednjem letu morda lahko pripravili na novem stadionu, se je sprehodil po prizorišču in tudi zaplesal s Primorci.
Med obiskovalci je bilo slišati mnenje, da bi ob tako dobrem programu organizatorji lahko razmišljali o tem, da bi se prireditev odvijala dva dni. Kdo ve, morda se v naslednjem letu res srečamo na dvodnevni Škisovi tržnici.
Mateja Erčulj
Zveza študentskih klubov Slovenije
17. dnevi mladih in kulture – Velenje, 25.5.2007-27.5.2007
Dnevi mladih in kulture je že tradicionalen festival, ki organizira Šaleški študentski klub. Tudi to leto bo festival trajal 3 dni in bo na sporedu konec maja, pričel se bo v petek, 25.5.2007, in se zaključil v nedeljo, 27.5.2007. Rdeča nit festivala so koncerti, športne igre in prireditve.
Novost, ki smo jo uvedli, je obuditev štafete mladosti, vendar z nekoliko spremenjeno in novejšo različico, imenovano štafeta modrosti. Štafeta, ki jo bodo tekli študentje, se bo pričela v petek zgodaj zjutraj v Titovem rojstnem kraju Kumrovcu na Hrvaškem, končala pa se bo še isti dan proti večeru na Titovem trgu v Velenju. Vrhunec petkovega dogajanja bo zagotovo večerni koncert Bajaga i Instruktori v velenjski Rdeči dvorani. Vstopnina je 6€.
V soboto se celotno dogajanje seli na rekreacijske površine TRC Jezero, kjer bo v popoldanskih urah beach party ob ritmih DJ-ev, postavljen bo tudi tudi glavni oder za večerni veliki koncert skupin Kingston in Big Foot Mama. Vstopnine ni!
PETEK:
18.00 – prihod štafete modrosti iz Kumrovca na Titov trg
19.00 – uradna otvoritev festivala in nastop pihalnega banda Siesta na Titovem trgu v Velenju
21.00 – večerni koncert Bajaga i Instruktori s predskupino Ave v Rdeči dvorani (vstopnina 6€)
SOBOTA:
14.00 – pričetekbeach partyja na TRC Jezero (vstop prost!)
– športna tekmovanja v odbojki na mivki, tenisu, košarki ter v nogometu
– paintball na poligonu
– vodne aktivnosti na jezeru
– Rodeo na pravem mehanskem biku
– animacije in nagradne igre
– glasba z DJ-ji v živo
– program ekipe Z glavo na zabavo
20.00 – podelitev nagrad Velenjske mestne avanture
21.00 – večerni koncert skupin Kingston in Big Foot Mama (vstop prost!)
NEDELJA:
12.00 – Go-kart dirka na stezi AMTK Velenje na Jezeru
16.00 – Monokomedija Jamski človek v Kulturnem domu (vstopnina 7€ člani, 10€ ostali)
18.00 – Pogostitev v avli Kulturnega doma in zaključek festivala 013003803
V maju
Beanove počitnice [Mr. Bean’s Holiday]
Žanr: komedija
Režija: Steve Bendelack
Scenarij: Richard Curtis, Robin Driscoll, Simon McBurney in Hamish McColl
Igrajo: Rowan Atkinson, Willem Dafoe, Karel Roden, Max Baldry, Emma de Caunes, Jean Rochefort, Steve Campos idr.
Dolžina: 90 min
Fižolček se vrača na sceno in smeha željni gledalci drejo v dvorane. Tako nekako bi lahko opisali nov film nerodnega in vedno simpatičnega gospoda Beana, ki letošnjo pomlad osvaja Francijo; na otoški cerkveni tomboli je namreč zadel teden dni počitnic na jugu Francije z obiskom Cannesa in popolnoma novo video kamero. Po njegovi stari navadi se pot spremeni v pravo katastrofo. Sumljiva francoska hrana, nenavaden denar in jezikovne razlike so še najmanjše težave, kajti Beana, spričo njegovih nevsakdanjih nesreč, policija osumi ugrabitve, medtem ko ga filmski ustvarjalci, zbrani na festivalu v Cannesu, zamenjajo za slavnega režiserja. Na begu pred zaporom in v lovu za zlato palmo se Bean loti reševanja zapletov na svoj čudaški način. Tudi zadnji gospod Bean vas bo brez dvoma spravil v smeh. Morebiti se bodo zahtevnejši ljubitelji tega žanra vseeno zmrdovali nad že prevečkrat videnimi triki, a to ne pomeni, da je komedija slaba. Le nadpovprečna ni, kot bi lahko, in tudi smo, od igralca pričakovali.
Popolni tujec [Perfect Stranger]
Žanr: erotična srhljivka
Dolžina: 109 min
Režija: James Foley
Scenarij: Todd Komarnicki po zgodbi Jona Bokenkampa
Igrajo: Halle Berry, Bruce Willis, Giovanni Ribisi, Gary Dourdan, Nicki Aycox, Jason Antoon, Patti D’Arbanville idr.
Po nasilni smrti prijateljice se novinarka Rowena (krasno jo je upodobila Halle Berry) odloči poiskati njenega morilca, ob pomoči zvestega prijatelja Milesa (Giovanni Ribisi) pa odkrije, da vse sledi vodijo k bogatemu poslovnežu in znanemu zapeljivcu Harrisonu (Bruce Willis). Ob iskanju dokazov se Rowena odloči zaposliti v njegovem podjetju in uporabiti svoje ženske čare. Izdaja se za Katherine, začasno pomočnico pri agenciji, in za Veronico, s katero Harisson Hill flirta na spletu. Rowena svoj plen obkroži z vseh strani, a odkrije, da identitet ne spreminja samo ona. Igra zapeljevanja in prevar se kmalu prevesi v smrtonosno psihološko tekmo, v kateri ima vsakdo svoje temačne skrivnosti. Bolj ko se bližamo resnici, bolj spoznavamo, kako daleč ljudje gredo, da bi jo obvarovali. Seksi srhljivka Popoln tujec zastavlja vprašanje: Kako daleč ste pripravljeni iti, da bi ohranili skrivnost?
Teci, Forest, teci! ali Beži, Zlatko, beži! 1. del
Run, Forest, run. Vsi se spominjamo tega filma, Foresta, ki je tekel, tekel ali bežal. Vsi bežimo, mame očetje, najstniki, odvisniki, uspešni odvetniki, učitelji, zdravniki itd. Kot pravi neki modrec Zlatko, vsi smo na isti barki. Vsak izmed nas ve, kaj pomeni umik, kaj pomeni beg, kaj pomeni ne soočiti se z najbolj srce utripajočimi življenjskimi situacijami. Laže se je umakniti tja v en dan v upanju, da se bodo stvari rešile same od sebe.
Tudi Zlatko Blažič je bežal. Bežal pred samim seboj, pred soočanji, pred najbolj novimi življenjskimi situacijami in odnosi, ki so se pojavljali v najstniškem življenju. Pri svojih trinajstih letih je stopil na pot drog. To se je spreobrnilo v dolgo trajajoč obživljenjski proces, ki pa je postajal vedno bolj naporen in ogrožajoč. Pot ga je vodila v temne pasti globoke jame raznoraznih drog, kjer je enkrat prišel do dna, kjer je veliki H, kot sam pravi, postal gospodar njegovega življenja. Od tam je bilo plezanje navzgor težka in kruta pot, ki pa se ni zgodila čez noč. Komuna ali t.i. hiša zrcal na Siciliji je avtorju pomagala plezati navzgor, nazaj proti samemu sebi. Ta pot je trajala več let in še ni končana. Proces, ki postane del tvojega življenja …
Pri 13 letih si bil odličnjak v osnovni šoli, uspešen na ostalih področjih, pa vendar si iskal potrditev še drugje … Ali si dobival kakšne negativne odzive pri prijateljih?
Takrat sem potreboval točno določene potrditve. Zato sem si ustvaril primerno publiko oz. primerno okolje, v katerem sem lahko s prodajanjem teh iluzij iztržil zase tisti učinek, ki me je lahko vsaj kratkoročno zadovoljil. Saj nisem bil neprestano in resnično zadovoljen s takšnim načinom. Konec koncev je to početje imelo korenine v življenjski in razvojni krizi in ko je bilo teh odnosov konec, se je ponovno začela stiska. Lahko bi se odločil, da se bom lotil svojega življenja drugače, malo bolj resnično. Vendar sem se vedno znova odločal, da bom že, bom jutri, in tako odlagal odrešujoče spremembe v vedenju. Za kratkoročno zadovoljevanje pa sem si našel pravo občinstvo. Zgradil sem si krog prijateljev, ki so bili pripravljeni sprejeti mojo igro.
V čem je bil potem glavni problem …
Problem ni bil v drogah, tu nekaj manjka. Mogoče misliš, da je bil dejansko problem v drogah. Ampak ne. Jaz sem samega sebe kot odvisnika že razvil do prvega zaužitja droge. Vsak mlad človek, pa ne samo mlad, se skuša kdaj “pofrajerišiti”, kot se recimo moški in ženske osvajamo, ampak imamo v tem početju neko zdravo ravnovesje. Sam pa sem se že prej postavil v odvisnost od učinkovitosti iluzij, ki sem jih drugim prodajal o sebi.
Že kot trinajstletnik?
Večina nas je bila takrat pod velikim vplivom staršev …
Ja, saj to ni intelektualni konstrukt, to je vedenjski konstrukt. Jaz se o tem takrat nisem spraševal ali na intelektualni ravni dosledno načrtoval takega vedenja. Tu je šlo za vedenjski konstrukt, in to je velika razlika. Tudi jaz sem bil pod vplivom staršev, zato takrat nisem jemal drog. Mogoče sem do konca osnovne šole pokadil par jointov. Takrat sem še predvsem lagal o sebi in na podlagi teh laži tržil neke določene zadovoljitve. Takšno vedenje pa se da prekiniti in po potrebi preklopiti na drugačno, takšno, ki je bilo všeč staršem in je tudi mene v odnosu z njimi zadovoljevalo. Takšno, kot smo ga bili vajeni pred mojimi umiki v iluzije. Takrat sem to preklapljanje še lahko kontroliral in tako tudi staršem pomagal ohranjati občutek kontrole. Starši so bili zame še vedno pomembne figure v mojem življenju. Jaz sem zadovoljeval naš odnos preko vseh svojih uspehov, ker sem organiziral pozitivne vsebine v našem odnosu, tudi preko našega emocionalnega in vsakodnevnega življenja. Saj nisem imel potrebe, da bi se v odnosu z njima potrjeval z lažmi in iluzijami. Te potrebe sem imel drugje, v drugih sferah, drugih področjih, ki so se začela sočasno z mojim razvojem odpirati.
Kako v tej situaciji spozna,š kako temu narediti konec, kako spoznaš, da si že na tej napačni poti? Kako se na tej poti jadranja obrniti, kdaj in kako zbrati moči?
Če se ozrem nazaj, ugotovim, da sem se že pri trinajstih intenzivno odločal o svojem življenju in pravzaprav natanko vedel, kaj počnem. Takrat seveda še nisem imel zrelosti za tako intelektualno predelavo in analizo svojih odločitev in početja. To pač lahko midva počneva danes, v tisti rani mladosti pa za to še nismo imeli materiala. Imeli pa smo jasen vpogled in zavest o svojih izbirah, zavest in možnost odločanja o tem, da se bomo soočili s seboj in svojimi aktualnimi življenjskimi nalogami ali pa bomo pred njimi bežali. In tudi kasneje sem se ves čas zavedal poti, po kateri hodim, in možnosti, da to spremenim, vendar sem s svojim načinom življenja in z reprodukcijo iluzij vedno znova bežal pred pomembnimi odločitvami, katerih rezultate – svobodo – sem si želel, le poti, ki vodi do njih, sem se bal. Potem pa, ko me iluzije več niso dovolj varovale, sem se odločil, stopil na pot resničnih sprememb in jih tudi udejanjil. Kot se lahko tudi ne bi odločil. Nobenih objektivnih meril za tako odločitev ni. Vsak vzpostavi svoje subjektivno dno, od katerega se odrine navzgor ali pa ne. In potone do konca.
Ko imaš več znanja in spoznanj, se je potem lažje pravilno odločiti?
Sploh ni nujno, še vedno gre za isto stvar. Ko bomo zbrali pogum za odločitev in jo začeli realizirati, bomo večjo količino spoznanj le bolj bogato spletli okoli te temeljne odločitve. Če se bomo odločili za bežanje, bomo vso to količino informacij, ki smo jih nagrebli v življenju, spremenili v veliko zmedo, ki bo še dodatno otežila nastalo situacijo oziroma olajšala beg. Sicer pa nam notranji glas vedno znova sporoča, kako in kaj. Zame je resnično pomembno, da imam svoj notranji glas in da z ljudmi, s katerimi sem v stiku, poskušam to nagovarjati oz. pri svojem delu to upoštevati.
Nadaljevanje prihodnjič.
Čemu služi znanje o komuniciranju?
Komuniciranje. Sposobnost, lastnost in učinek slehernega posameznika, bitja ali predmeta. Vsi to počnemo in vsi tudi mislimo, da ga obvladamo. Učiti se ga pričnemo že zelo zgodaj in spremlja nas skozi celo življenje. Z njim (bolj ali manj uspešno) dosegamo tisto, kar želimo spremeniti v našem okolju, pa sami na to ne moremo fizično ali kako drugače vplivati.
Kadar govorimo o strokovnjakih na področju komuniciranja, imamo v mislih predvsem dve področji, na katerih delujejo ti ljudje. Oglaševanje in odnosi z javnostmi. Razlika? Spomnim se anekdote, ki sem jo slišal od enega vodilnih komunikatorjev v Sloveniji. Človek vstopi v gostilno in reče glasno in jasno: “Jaz sem največji car daleč naokoli!” To je oglaševanje. Če pa isti človek vstopi v gostilno in ga dva prijatelja na pijači opazita ter eden reče drugemu: “A veš, kdo je to? On je največji car daleč naokoli,” potem so to odnosi z javnostmi.
Ker komuniciranje uporabljamo že od rojstva dalje, in to vsak dan, zakaj bi torej potrebovali strokovnjaka, ki je prebral številne knjige o nam dobro znani temi, se z njim strokovno ukvarja že vrsto let in si je morda celo pridobil formalno izobrazbo s tega področja? Odgovor: Ker bo ta strokovnjak poskrbel, da bo komunikacija imela primeren učinek. In tukaj ne govorim o manipulaciji, ampak o komuniciranju z ljudmi, ki s(m)o po naravi nepredvidljiva (in nezaupljiva?) bitja.
Vsi poznamo nekatera izmed orodij in kanalov, preko katerih izvajamo komunikacijo. Vsak dan vidimo oglase, prispevke v medijih, poznamo bloge, forume, wikipedije, elektronsko dopisovanje in komuniciranje preko mobilnih telefonov, pogovore s prijatelji, hostese, ki nam v roke potiskajo letake ali brezplačne vzorce izdelkov, direktno pošto, ki nam zvesto polni naš nabiralnik, obiskujemo razne dogodke in gledamo pojavljanje znanih oseb na televiziji. Kadar se pojavi potreba, da moramo nekaj sporočiti, ponavadi uporabimo nekaj teh orodij in že se izvaja komunikacija. Vendar pa na koncu ponavadi ugotovimo, da naša komunikacija ni imela želenega učinka. Morda je bil učinek nevtralen ali celo negativen, saj nekaterim ni bila všeč komunikacija oz. njen stil, ton ali sporočilo, nekaterih pa sploh ni dosegla in ste v njihovih očeh ustvarili podobo neveščega komunikatorja.
No, morda pa bi vseeno bilo dobro, da bi v vaš način komuniciranja vključili kaj strokovnega znanja in strateškega pristopa. In tukaj pridejo na vrsto strokovnjaki s področja komuniciranja. Poleg tega, da poznajo številna orodja in kanale komuniciranja, morajo znati izluščiti tudi, kaj je cilj komunikacije – ali bomo obveščali, osveščali, opozarjali, prepričevali, spreminjali vedenje, vključevali ali sooblikovali tisto, o čemer govori naše sporočilo.
Slabo je, če je cilj komunikacije namenjen ‘samemu sebi’, kot je npr. narediti moramo 300 zloženk in doseči pet pozitivnih objav v medijih. Pri tem se ne ve, kakšen učinek bi to naj imelo na rezultat projekta. Bolje je, če si zastavite cilj informirati 500 ljudi iz vaše ciljne skupine in vplivati na njihovo vedenje, tako da jih bo 50 od njih obiskalo vaše predavanje. Tako boste natančno vedeli, kako uspešni ste bili.
Strokovnjak mora tudi znati oblikovati in prilagoditi način komuniciranja, da bodo učinki komunikacije pozitivni in cilj dosežen. Poznati mora ključna načela komuniciranja, kot so npr. pogled s stališča druge strani, dejstvo, da dojemanje ljudi tvori njihovo realnost, ter kdaj je primerno nekoga vključiti in kdaj izključiti iz načrta komuniciranja, kdaj sodelovati in kdaj prepričevati, kakšni naj bodo ton, oblika, jasnost in časovna primernost pojavljanja sporočila, če naštejem samo nekaj lastnosti komuniciranja. O tem obstaja veliko zapisanega, veliko znanja o tem pa si tudi pridobiš skozi prakso.
Če verjamete ali ne, v svetu obstaja veliko dobrih izdelkov in odličnih storitev, pa jih pravi ljudje ne poznajo oz. imajo o njih napačno mnenje samo zato, ker so bile napačno (ali sploh niso bile) komunicirane. Zato se, kadarkoli se boste npr. lotili kakšnega projekta, izvedbe kakšne zamisli, delovali v organizaciji ali poskusili rešiti problem, ki se tiče več ljudi, spomnite, da bo strokovno izvedena komunikacija veliko prej in uspešneje vodila k pozitivnemu rezultatu vašega prizadevanja.
Borut Odlazek
Študentska sekcija
Slovenskega društva za odnose z javnostmi