Hrana za možgančke!

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Tako kot mi, tudi naši možgani (kot del nas) za svoje dobro in pravilno delovanje potrebujejo čim boljše gorivo, prehrano. Katera pa je ta prehrana, ki je najboljša za možgane? Vprašanje je vmesno predvsem zato, ker lahko z boljšo prehrano povečamo efektivnost in uspešnost svojega študija.

Primarni odgovor ne prinaša velikih presenečenj – čudežna hrana oz. dieta za možgane ne obstaja. Vendar pa lahko svojim ‘sivim celicam' s pravilno prehrano pri njihovem dobrem delovanju vseeno precej pomagamo. V nadaljevanju bo naštetih deset ‘top' živil po neki razvrstitvi, glede na koristnost za naše možgane.

Na vrhu najboljših hranil za možgane je treba postaviti vodo. Vodo, ja – čisto navaden H2O. Dnevno je priporočljivo piti vsaj 2 litra vode, najbolje brez vseh dodatkov. Seveda pa ne smemo ‘požlempati' vse te količine naenkrat, ampak jo je najbolje piti med študijem v razmakih po občutku, in sicer po 2dcl naenkrat, saj jo le tako naše telo lahko sploh izkoristi. Voda je res elementarna našemu telesu, saj predstavlja kar njegovih 65%, že majhno pomanjkanje pa mu resno škodi – krči, omedlevica ipd.. Če vemo te podatke, se nam njeno prvo mesto morda zdi kaj bolj zasluženo.

Drugo uvrščeni so polnozrnati izdelki, torej izdelki iz neoluščenih žit (najboljša izmed njih pa oves in pira). V njih je moč najti zelo dobro mešanico ogljikovih hidratov (za energijo), beljakovin (za gradnjo in obnovo tkiva), maščobnih kislin (predvsem za zaščito), vitaminov in mineralnih snovi (kot podpornike najrazličnejšim kemijskim procesom v telesu). Ti izdelki so polnozrnati kruh (tudi toast!), polnozrnate testenine, ki so presenetljivo dobre, polnozrnati riž in tako dalje.

Tretja je soja in njeni proizvodi. Soja je bogata z beljakovinami, z zdravju prijaznimi maščobnimi kislinami in pa lecitinom (vitaminu podobna snov), ki je zelo pomemben za izmenjavo snovi v možganih.

Četrto je sadje. Sadje naj bo čim bolj naravno in dobro oprano. Tako postane za naše telo naravnost vrhunski vir vitaminov in vlaknin. Različne vrste sadja imajo zelo različno prehransko sestavo in vsebnosti koristnih snovi. Prav zato je zelo pomembno, da uživamo čim več različnih vrst sadja in to vsak dan. Znan je pregovor ‘Eno jabolko na dan spravi zdravnika stran!'. Upoštevajte ga!

Peta je zelenjava, ki je s skupaj s sadjem izjemno pomemben vir mineralnih snovi. Tudi za zelenjavo velja podobno kot za sadje – različne vrste zelenjave prinašajo našemu telesu različne koristi, zato je tudi tu pomembna čim večja pestrost.

Šesti so oreščki, npr. v obliki t.i. ‘študentskega futra'. Polni so mineralnih snovi, beljakovin in koristnih maščob.

Sedme so ribe. Denimo slanik, skuša, losos in tuna so naravnost izjemen vir omega 3 maščobnih kislin, ki so za naše telo izjemnega pomena. Sicer so ribe bolj ali manj mastne, tako da so primerna in zdrava hrana za vsako obliko diete in za na vsak študentski krožnik!

Osmi so mlečni izdelki, najbolje vsaj polposneti, saj mlečne maščobe na telo nimajo ravno blagodejnega učinka. Vendar pa – kljub morda ne največji estetski privlačnosti najboljše mleko prihaja direktno izpod Liske, torej krav. Kasnejši procesi uničijo dobršno mero telesu koristnih snovi.

Deveto naj bo pusto meso, pomemben vir železa in beljakovin, deseto pa rastlinsko olje.

Osebno bi priporočil še pivski kvas. Sicer ne ravno prijetnega okusa (ki pa se ga sčasoma navadiš) ponuja neverjetno kombinacijo hranil. 100g pivskega kvasa vsebuje 45g beljakovin, 30g ogljikovih hidratov in 3,5g maščob. Poleg tega vsebuje še precejšnje količine natrija, vitaminov B1, B2 in B6, pa niacin, pantotensko kislino, kalij, kalcij, magnezij, železo in fosfor. Vredno malce nakremženih ust!

Članek je delno povzet po vsebinah, dostopnih na www.fit-on.net

Blaž Božnar

“Che” Guevara na FDV

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Danes bo na tridnevni obisk Slovenije prispel g. Leonardo Tamayo Núñez, imenovan tudi Urbano, eden od treh še živečih soborcev Ernesta “Che” Guevara v Boliviji. Jutri, 8. oktobra 2009, bo ob 14. uri imel predavanje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (Velika predavalnica, drugo nadstropje, Kardeljeva ploščad 5). Urbano se je leta 1956, star 15 let, pridružil gverilski skupini, ki jo je vodil Fidel Castro in ki se je borila proti takratnemu diktatorju na Kubi Fulgenciu Batisti. Med drugim je bil član telesne straže Ernesta Che Guevare in je eden od treh še živečih soborcev Cheja v njegovem revolucionarnem pohodu v Boliviji v letih 1966 in 1967, kjer je Che Guevara umrl. Predavanje bo potekalo v sklopu tridnevnega obiska v Sloveniji, ki ga
organizira veliki prijatelj Republike Kube g. Dejan Štancer.

“Che” Guevara na FDV

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Danes bo na tridnevni obisk Slovenije prispel g. Leonardo Tamayo Núñez, imenovan tudi Urbano, eden od treh še živečih soborcev Ernesta “Che” Guevara v Boliviji. Jutri, 8. oktobra 2009, bo ob 14. uri imel predavanje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (Velika predavalnica, drugo nadstropje, Kardeljeva ploščad 5). Urbano se je leta 1956, star 15 let, pridružil gverilski skupini, ki jo je vodil Fidel Castro in ki se je borila proti takratnemu diktatorju na Kubi Fulgenciu Batisti. Med drugim je bil član telesne straže Ernesta Che Guevare in je eden od treh še živečih soborcev Cheja v njegovem revolucionarnem pohodu v Boliviji v letih 1966 in 1967, kjer je Che Guevara umrl. Predavanje bo potekalo v sklopu tridnevnega obiska v Sloveniji, ki ga
organizira veliki prijatelj Republike Kube g. Dejan Štancer.

Razpis za sofinanciranje

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) objavlja Razpis za sofinanciranje projektov na področju narave in varovanja pravic živali v višini 24.000 evrov. Rok za prijavo na razpis je 30. oktober 2009.
Razpis je namenjen neprofitnim nevladnim organizacijam, njegov namen pa je spodbuditi delovanje študentov na področju naravovarstva, okoljevarstva, ekologije in varovanja pravic živali, in sicer pri organizaciji naslednjih projektov:
• naravovarstvenih in ekoloških akcij, ki jih organizirajo, izvajajo in se jih udeležujejo študenti,
• naravovarstvenih publikacij,
• projektov, ki so namenjeni širjenju naravovarstvene zavesti med študenti in drugimi javnostmi,
• teoretičnega in praktičnega usposabljanja študentov na področju naravovarstva,
• izobraževalnih programov (delavnic, seminarjev, predavanj, okroglih miz, simpozijev), pri katerih večji delež udeležencev predstavljajo študenti,
• projektov informiranja javnosti o pravilni rabe terminov okoljevarstvo, ekologija in naravovarstvo,
• projektov informiranja javnosti o okoljevarstvenih problemih v Sloveniji,
• projektov, povezanih z okoljevarstvom, koristnih za študentsko populacijo,
• projektov s področja varovanja pravic živali, ki jih organizirajo, izvajajo in se jih udeležujejo študenti,
• projektov informiranja javnosti o problemih varovanja pravic živali.
Več o razpisu in razpisnih pogojih najdete na spletni strani ŠOU v Ljubljani, www.sou-lj.si.

Študentski krvodajalski teden

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

ŠOS skupaj s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani, Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru, Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem in Zvezo Študentskih klubov Slovenije organizirajo ŠTUDENTSKI KRVODAJALSKI TEDEN, ki bo po vsej Sloveniji potekal v tednu med 12. in 18. oktobrom.
Študentske organizacije in študentski klubi vse študente pozivajo s sloganom »Častim ½ litra!«, naj se v čim večjem številu odločijo za darovanje življenjsko pomembne tekočine, ki rešuje življenja.
Študentske organizacije so se z organiziranjem največje študentske krvodajalske akcije skupaj odzvale na problematiko občasnega pomanjkanja krvi po Sloveniji. Namen krvodajalske akcije je spodbuditi mlade k sodelovanju, v njih ustvariti zavedanje o pomembnosti življenja vsakega posameznika, predvsem pa med njimi vzbuditi čut za solidarnost in skrb za sočloveka. Zadnje namreč lahko izrazijo tudi z darovanjem krvi, še več, s tem dejanjem lahko nekomu izboljšajo ali celo rešijo življenje.
Študentske organizacije in študentski klubi bodo krvodajalske akcije izvajali po določenem terminskem načrtu.
Študentske organizacije:
– ponedeljek, 12., in torek, 13. oktober – ŠOU v Ljubljani in Zveza ŠKIS, Zavod za transfuzijsko medicino, Ljubljana (med 7. in 15. uro);
– torek, 13., in sreda, 14. oktober – ŠOUP, Splošna bolnišnica Izola, Oddelek za transfuzijo, Izola (med 8. in 12. uro);
– torek, 13. oktober – ŠOUM, Univerzitetni klinični center Maribor, Maribor (med 9. in 14. uro).
Študentski klubi:
12. 10. – Klub študentov občine Celje;
13. 10. – Klub logaških študentov, Študentski klub Domžale, Klub idrijskih študentov (v Ljubljani), Klub študentov občine Koper, Klub študentov občine Piran, Klub jeseniških študentov;
15. 10. – Klub ptujskih študentov, Klub trboveljskih študentov;
17. 10. – Klub ormoških študentov, Laški akademski klub;
23. 10. – Klub Študentov Kranj;
24. 10. – Prleški študentski klub;
27. 10. – Klub študentov Poljanske doline, Klub študentov Selške doline, Klub
škofjeloških študentov;
5. 11. – Klub koroških študentov.
Za več informacij so vam na voljo naslednje kontaktne osebe posameznih organizatorjev Študentskega krvodajalskega tedna – »Častim ½ litra!«:
– ŠOU v Ljubljani: Teja Hribar, 040 505 215, teja.hribar@sou-lj.si
– ŠOUM: Matic Ber, 041 624 099, matic.ber@soum.si
– ŠOUP: Nika Štravs, 040 515 862, nika.stravs@soup.si
– ŠKIS: Jelka Pavlinec, 031 291 633, jelka.pavlinec@skis-zveza.si

Tudi študentje pod vplivom recesije

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Vpliv recesije na študij
Dekan Fakultete za energetiko Franc Žerdin se je potožil, da jim v Velenju primanjkuje študentov. Vzrok za manjše število vpisanih pripisuje recesiji, ki je prizadela tudi ta sloj prebivalstva, saj si ne morejo privoščiti denarja za izobraževanje.
V letošnjem študijskem letniku je vpis zelo upadel, saj se je na ponujenih 71 prostih mest v tretjem roku za visokošolski program energetika vpisalo le devet izrednih študentov. Poleg tega pa sameva tudi izredni študij univerzitetnega študijskega programa Energetika, saj se nanj ni vpisal noben študent in se bo zato ta študijski program izvajal le v Krškem.
Obenem pa je Velenjčane presenetil tudi povečan vpis na Višjo strokovno šolo Velenje, kjer je bilo razpisanih 230 rednih in 240 izrednih mest v šestih izobraževalnih programih, in sicer Elektroniki, Informatiki, Mehatroniki, Geotehnologiji in rudarstvu, Gostinstvu in turizmu ter Varstvu okolja in komunali. V praksi pa se je izkazalo, da je tem študentom šlo samo za status, saj jih od 294 vpisanih študentov predavanja obiskuje le 115. Da študentom status veliko pomeni, priča tudi to, da se isto dogaja tudi v izrednem program.

Brezplačna stanovanjska oprema

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Novo študijsko leto se je s tem tednom tudi uradno pričelo. Vendar za marsikoga ne brez težav. Stanovanja in sobe, ki so si jih s svojimi prihranki lahko privoščili študentje, so dostikrat neopremljena, gospodinjski aparati pa so v okvari. Dobrodelno društvo Podarimo Si tudi letos v okviru daritvenega oglasnika www.Podarimo.si pripravlja akcijo »Za študente«, v kateri spodbuja ljudi k darovanju stanovanjske opreme.
Zato so se v društvu Podarimo Si odločili, da z oktobrom organizirajo akcijo, v kateri bodo pozornost namenili študentom, ki si z novim študijskim letom urejajo stanovanja v bližini svojih fakultet. Tako si v društvu prizadevajo k spodbujanju ljudi k darovanju, poleg tega pa so darovalcem v oglasih na spletnem daritvenem oglasniku omogočili navedbo, da predmete darujejo izključno študentom.

Ljudi tako pozivamo, naj darujejo uporabno pohištvo, gospodinjske aparate in računalniško opremo, saj bi bilo škoda, da se jo uniči, če je na drugi strani veliko takih, ki bi jo potrebovali. Preverite na: http://www.podarimo.si/novica/.

Nika Kljun: »Ples je moj svet, s plesom živim«

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Le kdo v zadnjih letih ni spoznal mlade, perspektivne plesalke hip hopa Nike Kljun. Kljub rosni mladosti je dosegla tisto, o čemer nekateri le sanjajo. Koliko truda, odpovedi je potrebnih za uspehe in ali se sploh zavedamo, kakšen zaklad imamo Slovenci? Se zavedamo, da imamo plesalce svetovnega kova? Nika je študentka na fakulteti za turizem, vendar pa naš pogovor z njo ni tekel o študiju, ampak o plesu, za katerega Nika živi.
Ni še dolgo nazaj, ko si bila v Ameriki. Ti je všeč Amerika? »Zelo rada imam Ameriko (če bi bili zraven, bi videli, kako so ji zažarele oči). Čez teden dni grem spet nazaj, tokrat grem tja poučevat. Nazadnje pa sem bila tam predvsem zaradi hip hop šova, v katerem si želijo plesati tako rekoč vsi plesalci. To je šov, kjer sodeluješ z največjimi, najboljšimi koreografi sveta, ki delajo koreografije za Madonno, Justine, Janet Jackson, in spoznati takšne ljudi ter delati z njimi je res nekaj posebnega.«
Te kdaj mika, da bi ostala v Ameriki? »Ja, ampak to je zelo dvorezen meč. V Sloveniji namreč učim v družinski plesni šoli Bolero in zelo rada imam moje »bolerovčke«. Ko sem pred leti začela poučevati kot glavna trenerka tekmovalne skupine, nisem pričakovala, da bodo v tako kratkem času prišli uspehi, in da bo toliko ljudi začelo plesati hip hop. Nisem le trenerka v Boleru, to je del mene, moja plesna šola. V Ameriki živim svoje sanje. Sanje, da sem profesionalna plesalka, da delam različne stvari, ampak v Sloveniji tudi živim svoje sanje, samo da sem te sanje hotela uresničiti nekoliko kasneje. Zato je treba delati kompromise in vse skupaj usklajevati.«
Kdaj si se začela ukvarjati s plesom? »Lahko rečem in zapisano je, da sem začela trenirati pri štirih letih. To je pomenilo 3x na teden treningov. Trenirala sem jazz balet, step, hip hop, electric buggy, disco dance, pri osmih letih sem prvič tekmovala (pred osmim letom se niti ne moreš udeležiti tekmovanja) in takoj se je moja kariera povzpela. Začela sem osvajati zlate medalje in tak tempo zdržala dobro desetletje. Vmes sem sicer imela premor. Štiri leta sem plesala latinskoameriške in standardne plese ter tudi tekmovala. Vendar sem potem prišla nazaj. Justine, Jennifer Lopez, Christine Aguilera … jaz sem človek za energične, nove stvari in to me je povleklo nazaj. Poleg tega si pri latinskoameriških plesih odvisen še od partnerja in drugih. Pri hip hopu je isto, ampak si sam, sam kreiraš svojo usodo, si bolj prost. Hip hop sem res začela redno plesati in trenirati, ko sem bila stara okoli 16 let.«
Boš v hip hopu ostala? »Bom. Vidim se v hip hopu, čeprav se ta vsako leto spreminja, prihajajo novi stili in nihče ne ve, kam bo peljal. Hip hop je namreč kultura, povezana z načinom življenja.«
Kdo je tvoj vzornik, motivator? »Sliši se smešno, ampak pevke – pop ikone. Kot majhna punčka sem vedno govorila, da bi rada plesala kot Janet Jackson ali kot Britney Spears. Potem pa, ko odrasteš, vidiš, da sicer one znajo plesati, ampak če si profesionalni plesalec, je treba veliko bolje plesati kot pevci. To so bili prvi motivatorji. Potem sledi moja dolgoletna trenerka Nataša Lovše. Zaradi nje plešem toliko stilov kot jih. Ona je vedno rekla: »Več znaš, več veljaš.« In ker ljubim ples, sem plesala vse. In seveda starši.«
Kako je videti tvoj vsakdan? »Trenutno delam izpit za licenco učitelja, to je poleg mojega faksa še en faks. Delam pa tudi izpit za plesnega učitelja. Lahko bi rekla, da je učenja zelo veliko in težko je vse skupaj usklajevati – učenje v Boleru in potovanja v tujino – naj si bo plesanje ali učenje. Urnik je natrpan, vse si moram zapisovati, ker drugače na kaj pozabim. Vidim pa, da v vsem ne morem biti najboljša, nekaterim stvarem je treba dati prioriteto. Zagotovo ne bom popustila pri mojih plesalcih. To je prvo. Istočasno je na prvem mestu licenca in sodniški izpit. Vsak dan je nekaj posebnega. Popoldan učim, dopoldan pa se posvetim bolj poslovnim stvarem, sestankom …«
Veliko lahko beremo o tebi, kako pa bi sama sebe opisala? »Jaz sem taka – majhna in energična. Veliko strasti imam v sebi – do življenja, do plesa. Nikomur nočem nič žalega. Od malega so me učili, da nikoli ne smem udarjati nazaj. Sem kompromisna oseba, z menoj se da o vsem pogovarjati. Želim drugim ugajati, dati drugim prav, nisem egoistična, čeprav po nastopih sodeč lahko vsak, ki me ne pozna, reče, kako sem samozavestna. Vendar eno je biti na plesišču, eno pa je zasebno življenje. Na plesišču si nekaj drugega, se vživiš v tisto. Res rada plešem, ples gre iz mene. Pokažem samozavest. Ljudje, če te gledajo, morajo dobiti nekaj dobrega, treba jih je prepričati. V zasebnosti pa sem skromna in kar sem že prej rekla.«
Nika ima to srečo, da ji je bil talent položen v zibelko, in sedaj lahko daje svoj talent kot koreografinja in trenerka naprej. Sama meni, da osebnost človeka veliko pripomore k temu, kako daš svoj talent naprej. Pravi, da je le ena izmed mnogih, ki so znali uresničiti svoje sanje in izkoristiti to, kar so dobili. Vendar je bilo potrebnega tudi veliko truda in odpovedi, da je bil na koncu uspeh poplačan.
Je za uspeh pri plesu dovolj le volja ali je potreben talent in trud? »Rada bi rekla ja, ampak to je relativno. Talent je potreben. Samo s talentom ne uspeš, potreben je tudi trud.«
Kdo vse pride v plesno šolo Bolero? »V Bolero pridejo vsi, prava barvna paleta – takšni, ki radi plešejo, takšni, od katerih drugi zahtevajo, da plešejo, takšni, ki plešejo za hobi, in takšni, ki si želijo v plesu uspeti. Smo pa trenerji in učitelji v Boleru ne samo trenerji, ampak tudi mamice, pedagogi, slušatelji težav …«
Si kot trenerka stroga? »Ja, vsako leto bolj. Na začetku sem bila mila. Na koncu pa ugotoviš, da ali si zelo strog ali ne, ljudje te imajo radi. Raje sem bolj stroga, ker hočem iz njih maksimalno izvleči.«
Tvoje vitrine so polne, ampak vseeno, ali lahko kakšen svoj uspeh izpostaviš? »Težko je izpostavitvi. Prelomnica je bila zame leto 2005, ko sem bila svetovna prvakinja med solo članicami. To mi je odprlo vrata v tekmovalnem svetu. In Nike obraz leta 2009.«
Ali o plesu tudi sanjaš? «Ja, tudi. Ples je z menoj 24 ur na dan.«
Mojca Buh

 

Dr. Radovan Stanislav Pejovnik

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-
dr. Radovan Stanislav Pejovnik
Foto: MORS on Wikipedia

Dr. Stanislav Pejovnik je bil konec meseca septembra izvoljen za novega rektorja Univerze v Ljubljani, do 1. oktobra pa je opravljal delo dekana Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.

Dr. Stanislav Pejovnik je leta 1970 diplomiral na področju kemije, nato pa magistrski študij dokončal leta 1975. Kot gostujoči raziskovalec je deloval na inštitutu Max Planck v Stuttgartu in za svoje strokovno delo prejel številne nagrade. Med drugim je dobitnik Prešernove nagrade za študente, nagrade Sklada Borisa Kidriča za izume in iznajdbe ter nagrade Sklada Borisa Kidriča za publikacije o sintranju v prisotnosti tekoče faze. O njem bi lahko napisali veliko, a najbolje, da kar sam nekaj pove o sebi in o izvolitvi.
Ali ste pričakovali izvolitev?
»Ko sem se odločil za kandidaturo, sem se zavedal, da pot do izvolitve ne bo niti lahka niti enostavna. Seveda pa sem verjel, da možnosti imam.«

Kaj porečete na izvolitev? Kaj vam pomeni?
»Z mislijo, da bi kandidiral za rektorja, sem se ukvarjal kar nekaj let. Menim, da sem z opravljanjem nalog dekana Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo dobil potrebno znanje za opravljanje nalog rektorja. Star sem 63 let in delo rektorja bom zaključil primerno star za upokojitev. Prepričan sem tudi, da sem se naučil poslušati in slišati ter ustvarjalno voditi in usmerjati delovanje skupine enakovrednih sodelavcev. Prav slednje se mi zdi najpomembnejše za delo rektorja Univerze v Ljubljani.«

Kako bi sami sebe predstavili?
»Rojen sem leta 1946 v Dolenji vasi pri Preboldu. Osnovno šolo sem obiskoval v Šempetru v Savinjski dolini in Žalcu, maturiral pa na Gimnaziji v Celju. Študij sem nadaljeval na Univerzi v Ljubljani. Na njej sem diplomiral (1970), magistriral (1975) in doktoriral (1978) ter dosegel vse akademske nazive – docent (1978), izredni profesor (1982) in redni profesor (1989). Na UL sem se kot asistent zaposlil leta 1975, nato pa delovno razmerje večkrat prekinil, nikoli pa v celoti. Najdaljša prekinitev je trajala kar 16 let, ko sem bil direktor Kemijskega inštituta, Ljubljana (1982-1999), nato pa sem bil še tri leta državni sekretar za visoko šolstvo na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport (2000-2003). Krajše prekinitve so vezane na moja bivanja v tujini; kot doktorand na Max-Planckovem institutu v Stuttgartu in kot gostujoči profesor na North Carolina State University, Raleigh, ZDA (1987) ter na Tehniški univerzi Graz, Avstrija (1992). Tudi v tem obdobju sem tesno sodeloval z UL in na FKKT pretežno ves čas predaval. Pomembnejša oziroma vodstvena delovna mesta na UL in FKKT pa sem opravljal od leta 2003. Najprej sem bil dve leti prodekan FKKT, nato štiri leta dekan (mandat mi je iztekel 1. oktobra letos). Bil sem izvoljen za člana Upravnega odbora UL (2005-2008) in senatorja UL (2005-2009).«

Mojca Buh

Popolni obrok, če si »na tekočem« … s cenami, novostmi in ponudbo!

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Cene, novosti, ponudba – se spreglej!

Vsak študent bo portrdil – ni ga čez odličen in hkrati poceni obrok, zato bodi na tekočem tudi s študentsko prehrano, saj boš v tem primeru veliko privarčeval/a. Saj veste … preden spoznaš to in ono restavracijo, zapraviš ogromno truda, časa in seveda denarja. Pa ko bi bil vsaj sit, pa te velikokrat »eksperimentiranje« ne pripelje do polnega trebuha! Cene, ponudba in novosti – nikar jih ne spreglej!

Nakup, NE obup!
Gre tudi tebi na živce dolgo čakanje v vrsti, se ti zdi to zapravljanje tvojega dragocenega študijskega časa – potem poskrbi za nakup in ne obup! V izogib temu »bon škandalu« poskrbi za vse potrebne dokumente, kupi vse bone naenkrat, pri sebi imej kupček drobiža, kupuj v dopoldanskih urah ter stroške vnaprej izračunaj z »bonkalkulatorjem«! verjemi, s temi malenkostmi boš naredil zares ogromno!

Obvezna dokumentacija:
– indeks oz. študentska izkaznica za tekoče študijsko leto oz. potrdilo o vpisu v tekoče študijsko leto
– NOVOST – potrdila ni treba več oddajati, zato letošnje študijsko leto ne potrebujete toliko potrdil o vpisu
– NOVOST – izpolnjena izjava o nezaposlenosti, ki jo dobite in izpolnite na prodajnem mestu
– NOVOST – izredni študenti morate oddati tudi izpis iz obveznih zavarovanj ZZZS
– NOVOST – oktobrske nakupe bonov opravljajo na prodajnem mestu Metropol

CENIK – naj bo vaš vodnik!
Saj veste, malo denarja malo muzike, pravi znani slovenski rek – to naj bo vodilo vaše izbire restavracij. Sliši se grozno, toda če boste gledali le na najnižjo ceno bonov, potem verjetno ne boste najbolj zadovoljni, niti najbolj siti. V priporočilo – izberite si »zlato sredino«, se pravi ne najdražje in ne najcenejše, in zagotovo ne boste zgrešili.

Konkretne cene:
Ljubljančani boste najdražje jedli v španski restavraciji Don Felipe, tajski restavraciji Bangkog street ter piceriji Napoli, kjer boste za bon odšteli 4,41 evrov. Srednje cene bonov se gibljejo nekje med dvema in tremi evri in tudi ponudnikov tega cenovnega ranga je kar veliko. Najnižji cenovni bon pa nudi La storia in Ali baba kebabči na železniški postaji – največkrat takšne in drugačne okrepčevalnice oz. fast foodi! Bon stane 0,91 evrov.
Dolenjska regija bo za najdražje restavracije – picerijo Totalka in restavracijo Tango – odštela 3,41 evrov, najceneje pa boste Novomeščani jedli v Dijaškem domu Novo mesto ter v Tvojih 5 minut – za pičlih 1,41 evrov.
V Brežicah vas bo najcenejši ponudnik – Fu man lou C.K.Ž.97 – stal 1,31 evrov za posamezen obrok, najdražja pa je picerija Fontana, ki vam hrano tudi pripelje na dom!
Ponudniki na območju Gorenjske nimajo prav nič »gorenjca« v sebi – najdražja restavracija na Jesenicah je restavracija Ejga, kjer bon stane kar 3,41 evrov. V Lescah imate na voljo le picerijo Sovo, v Radovljici pa lahko z bonom plačate v Mali malici in gostilni Kozovc. Škofjeločani se lahko s hitro hrano podkrepčate v Garaču, hrano pa vam dostavlja Mateja d. o. o. Cene bonov so nekje od 1,50 do 3,50 evrov.

NOVOST – pravica študenta in obveznost gostinca do:
– ene glavne jedi
– vsaj dveh hodov (solata, juha, sladica)
– če je glavni obrok pica, je obvezen le en hod, ki pa ne sme biti sladica
– brezalkoholna pijača oz. 2 dcl vode

Vaše mnenje ŠTEJE!
Če želite izraziti pohvalo subvencionirani prehrani oz. pritožbo, če bi rad/a »skritiziral/a« oz. pohvalil/a določeno restavracijo, se lahko obrneš na spletni naslov pritozba.prehrana@kiss.si in podaš svoje mnenje, ki bo imelo neko vrednost in pomen šele skupaj s številnimi mnenji prav vas študentov – zato ne pozabite, s kakršnim koli »problemom« se obrnite na zgoraj omenjeni naslov in si s tem dvignite kvaliteto svoje prehrane.

Novosti so in še bodo, zato se jih držite in prihranite živce, čas in energijo sebi ter zaposlenim – saj veste, opravljajo le službo in niso krivi za nove sprembe.

Tjaša Kržišnik

1...2.0492.0502.051...2.144Stran 2.050 od 2.144