ŠOU Svetovalnica

Pozdravljeni!
Zanima me, ali obstaja posojilo za kritje življenjskih stroškov ob študiju. Študij sem pred nekaj leti prekinil, zdaj pa razmišljam, da bi ga nadaljeval. Problem je vzdrževanje družine v času študija, sem namreč oče in mi delo ob študiju in ostalih obveznostih predstavlja preveliko oviro.


Lep pozdrav!
Saj veš, kaj pravijo – nobena ovira ni nepremagljiva. Odločitev za nadaljevanje študija poleg vzgoje otrok je vse hvale vredna! V tvojem primeru sta po mojem mnenju razmisleka vredni dve rešitvi.
Če redno delaš preko napotnic študentskega servisa in dobivaš mesečni priliv na račun, lahko na tej podlagi pri banki zaprosiš za kredit oziroma posojilo. Če tega ni, rabiš za odobritev kredita poroka. Možnosti kreditiranja, obrestne mere, pogoje vračanja določajo same banke. Dostikrat ponujajo ugodne študentske kredite. Pogoje pozorno preberi, saj se je že večkrat izkazalo, da ti krediti niso med najbolj ugodnimi!
Druga možnost je, da zaprosiš za socialno denarno pomoč. Ta pomoč ni enaka pomoči Zavoda za zaposlovanje. Možno jo je dobiti, tudi če si študent. Zanjo zaprosiš na Centru za socialno delo v kraju, kjer imaš prijavljeno prebivališče.
Denarna socialna pomoč je namenjena tistim, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov, na katere niso mogli vplivati, znajdejo v stiski. Lahko jo pridobiš, če nimaš dovolj sredstev za preživljanje in nimaš premoženja, ki bi ti omogočalo preživetje (npr. stanovanje, ki ga oddajaš), aktivno rešuješ svojo socialno problematiko (če si študent, ni pogoj za pridobitev pomoči, da si prijavljen na Zavodu) in si državljan RS s stalnim prebivališčem tukaj. V letošnjem letu znaša denarna socialna pomoč nekaj čez 48.000 sit mesečno. V kolikor prejemaš kakšne druge dohodke, se ti od tega zneska odštevajo. Če delaš preko študentskega servisa in zaslužiš npr. 30.000 sit na mesec, ti pomoč še vedno pripada (od 48.000 se odšteje 30.000 in si upravičen do 18.000 sit pomoči zase, zraven dobivaš pa še pomoč za otroke).
Denarna pomoč se dodeli za določen čas, po preteku tega časa lahko zanjo ponovno zaprosiš.
Meni osebno se zdi druga varianta bolj ugodna, saj te pomoči ni potrebno vračati, obremenitev je precej manjša, saj zanjo delo ni pogoj, medtem ko za kredit je. Na takšen način bi ti ostalo dovolj časa za študij. Finančna pomoč ni ravno ogromna, je pa začetek …
Veliko sreče!

Lep pozdrav,
Andreja

Hoj!
Sem študent Veterinarske fakultete. V študijskem programu, ki sem ga dobil ob vpisu, je med obveznostmi študenta določena tudi obvezna praksa, ki se jo lahko opravlja na inštitutu, po različnih klinikah, na veterinarski upravi … O pravicah, ki jih ima študent na obvezni praksi, sem dobil zelo različne informacije, zato me zanima, kaj določajo pravni akti na tem področju.
                                                                                                                       Andrej

Obvezno prakso učencev in študentov urejajo predvsem kolektivne pogodbe. Krovni kolektivni pogodbi sta Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti in Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti. Pri kolektivnih pogodbah je treba biti pozoren na njihovo veljavnost.

Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti ureja prakso v 37., 52. in 55. členu.

37. člen – Učenci in študenti na praksi
Delodajalec zagotavlja učencem in študentom na praksi (obvezni, počitniški):
– plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe (55. člen),
– seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna sredstva,
– zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
– ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo,
– prehrano med delom.

52. člen – Povračila stroškov v zvezi z delom
Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, učenci, vajenci in študentje na praksi.

55. člen – Prejemki učencev, vajencev in študentov na praksi
Učencem in študentom na praksi se za polni delovni čas obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini 15% povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekli mesec. Učenci, vajenci in študenti na praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo. Učenci, vajenci in študentje imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.

Podobno ureja obvezno prakso tudi Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti.
Nekatere kolektivne pogodbe iz posameznih področij lahko obvezno prakso podrobneje ali ugodneje obravnavajo. Dobro je torej vedno preveriti katere kolektivne pogodbe zavezujejo določenega delodajalca in preveriti, kaj določajo glede obvezne prakse.

Želim ti veliko sreče pri študiju in na praksi.
                                                                                                            Uroš

Četrta slovenska univerza – nedržavna!

Uvodno besedilo

17. marca 2006 je Svet RS za visoko šolstvo Politehniki Nova Gorica prižgal zeleno luč za preoblikovanje v univerzo. Vladnega in parlamentarnega sklepa zaradi svojega nedržavnega značaja Politehnika ne potrebuje – za uradno “prelevitev” v Univerzo v Novi Gorici bo dovolj že registracija. Preverili smo, kako je vse skupaj potekalo in kaj bo preoblikovanje prineslo študentom …

Ustanovitelji prve slovenske nedržavne univerze so Inštitut Jožef Štefan, SAZU, MO Nova Gorica in Občina Ajdovščina. Celoten postopek, potreben za preoblikovanje v univerzo, je zahteval približno deset mesecev, nam je razložil dr. Gvido Bratina s Fakultete za aplikativno naravoslovje UNG, a je negodovanje zaradi dolgotrajnosti raje prepustilo mesto veselju.

Komentarji recenzentov zadržani
Pet recenzentov je bilo imenovanih za oceno predloga za preoblikovanje samostojnega visokošolskega zavoda Politehnika Nova Gorica v Univerzo v Novi Gorici in za ustanovitev bodoče članice te univerze, Poslovno-tehniške fakultete. Prvo je dobilo soglasje, druga (še) ne. Zbrali smo nekaj komentarjev …
Recenzenti so svoja strokovna mnenja oblikovali na podlagi 3. člena Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov. Eden izmed njih, prof .dr. Zmago Brezočnik s FERI Univerze v Mariboru, nam je pojasnil, da je bilo potrebno preveriti ustreznost študijskih področij, kadra, prostorov ter postopkov za ocenjevanje dela, tako kot tudi potrebe po kadrih teh profilov ter finančni vidik. Ena izmed pomembnih predpostavk za ustanovitev univerze so bili “izpolnjeni pogoji za izvajanje študijskih programov vseh treh stopenj na najmanj treh zaokroženih znanstvenih, umetniških oziroma strokovnih področjih ali disciplinah”. Glede Poslovno-tehniške fakultete pa je bilo med ostalim nujno izpolnjevanje pogojev za izvajanje študijskih programov najmanj za dve stopnji in za znanstveno-raziskovalno oziroma umetniško in izobraževalno dejavnost s področij ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih znanstvenih ali umetniških disciplin.

Kaj pa ostali?
“Svoje mnenje sem napisal na podlagi kriterijev, ki jih prinaša zakonodaja. Mnenje sem posredoval komisiji (moje mnenje je bilo pogojno, potrebno bi bilo še kaj postoriti na tej šoli), vendar ga komisija očitno ni upoštevala. Več vam ne morem povedati, ker je zadeva v končni fazi odvisna od komisije pri Svetu za visoko šolstvo,” nam je zaupal prof. dr. Marko Jaklič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. V podrobnosti pa se ni želel spuščati niti prof. dr. Slavko Dolinšek s Fakultete za management Univerze na Primorskem, ki je v svoji izjavi zapisal: “Res sem bil recenzent, vendar ne bi rad diskutiral o stvareh, ki še niso dokončne. Mislim, da bo iz vloge Politehnike (UNG) razvidno, kaj so dopolnili in s tem upoštevali mnenja recenzentov ter tako izboljšali svoj predlog glede ustanovitve nove fakultete, dotlej je pa boljše počakati.” Prof. dr. Andrej Polajnar s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru pa je odkrito povedal, da k vlogi za ustanovitev Poslovno-tehniške fakultete ni dal pozitivnega mnenja, in sicer zaradi nezadostitve zahtevi po dveh stopnjah študijskega programa. Kot prva stopnja je bil predstavljen obstoječi visokošolski strokovni program, za katerega pa sogovornik pravi, da je škoda, da se njegovi sestavljavci niso zgledovali po tistem, ki ga v Mariboru izvajajo že od leta 1993.

Štiri nove fakultete in dve šoli, ki še nimata soglasja
O ustanovitvi Poslovno-tehniške fakultete bo Svet RS za visoko šolstvo odločal, ko bodo za to imenovani recenzenti posredovali mnenja o študijskem programu Gospodarsko inženirstvo prve in druge stopnje. Dr. Tanja Urbančič s Poslovno-tehniške šole je sporočila, da je nov študijski program druge stopnje Gospodarski inženiring, ki je usklajen z načeli bolonjske deklaracije, v postopku akreditacije na Svetu za visoko šolstvo in pričakujejo, da bo potrjen še pred poletjem.
Univerza v NG se trenutno ponaša s Fakulteto za znanosti o okolju, Fakulteto za aplikativno naravoslovje, Fakulteto za slovenske študije Stanislava Škrabca in Fakulteto za podiplomske študije. Dr. Gvido Bratina je potrdil, da bo tudi Šola za vinogradništvo in vinarstvo zaprosila za status fakultete, in to takoj, ko bo pripravljena druga stopnja študijskega programa (prvi je Svet že podelil javno veljavnost).

Novi status zgolj formalnost?
Vse kaže, da res. “Samo ime menjamo,” nam je pojasnil dr. Mladen Franko s Fakultete za znanosti o okolju UNG. Najkasneje v maju naj bi bila registracija Univerze v Novi Gorici opravljena. Nivo in način dela ostaja tak kot doslej. Novih šolnin ne bodo uvajali. Za študente se torej zaradi preoblikovanja ne bo spremenilo prav nič, bo pa zato cel kup novosti v programih, vse bolj pestro pa je tudi mednarodno sodelovanje. Več o tem v naslednji številki!

Martina Srblin

Okrogla miza v okviru Meseca sociale in zdravstva ŠOU v Ljubljani

Ali je študij zares brezplačen?

Razprava o problematiki financiranja študija, ki je potekala v sredo, 5.4.2006, v Centru Evropa, k udeležbi sicer ni pritegnila velikega števila študentov, zato pa so bili tisti, ki so prišli, toliko bolj željni soočenja mnenj z in med govorniki o najbolj perečih vprašanjih visokega šolstva ta hip…

K okrogli mizi so organizatorji – ŠOU v Ljubljani – povabili dr. Janeza Možino, državnega sekretarja Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo; dr. Janeza Hribarja, predsednika Upravnega odbora Univerze v Ljubljani, ter Tomaža Černeta, predstavnika študentov v Upravnem odboru UL. Moderatorka jih je spretno vodila skozi večno aktualno področje financiranja visokega šolstva – tako je bilo govora o stroških študija, neupravičenem zaračunavanju izpitov študentom brez statusa, prehodnosti med letniki in celo o tem, kaj neki ubije naravno otroško ustvarjalnost … V središču pa se je – kako tudi ne – znašlo vprašanje šolnin. So reformni ukrepi vlade “napoved vojne” ali zgolj povabilo k razmisleku? In kaj se nam obeta s sprejetjem novele Zakona o visokem šolstvu? Jeziki so se torej vrteli v številne smeri, povedali pa so naslednje …
Mesečni stroški povprečnega študenta, ki ne živi v Ljubljani, za bivanje in šolanje, se gibljejo po oceni dr. Možine med 80 in 100 tisočaki, Černe pa je postregel s podatki raziskave Evroštudent 2005: povprečno znašajo izdatki študentov nekaj manj kot 70.000 SIT na mesec. Izrazil je željo, da bi bile plačljive terenske vaje, ki jih izvajajo nekatere fakultete v okviru rednega programa, opredeljene že v ceniku fakultete, dr. Hribar pa mu je zagotovil, vsaj kar se Biotehniške fakultete tiče, da študentje plačajo le prevoz, ostale stroške krije fakulteta.

Glede zaračunavanja izpitov študentom brez statusa, ki so se ga določene fakultete lotile kljub temu, da so prvi trije roki tudi za te študente brezplačni, je bilo rečeno, da so kar 90% od nekaj več kot 60 vlog (pritožb študentov) rešili sporazumno; da je sistem nadzora težko vzpostaviti in da postavitev jasnega cenika odpravlja možnost, da bi prihajalo do kakršnihkoli “zlorab”. Vprašanje sankcij za fakultete se zdi potemtakem nesmiselno, je prepričan dr. Hribar, dr. Možina pa je študente pozval, naj se pripravijo že za prvi izpitni rok in se tako izognejo težavam.
Največ govora pa je bilo seveda o uvedbi šolnin. Dr. Možina nam je zagotovil, da “kakšnih zelo konkretnih predlogov Vlade” še ni, poudaril pa je, da velja razmisliti o reformnih načrtih, ki so tako razburkali študentsko javnost, v kolikor želimo študij bistveno razširiti glede na sedanji obseg. Dejstvo je namreč, da je država sposobna financirati le 90.000 študentov letno.
Novela Zakona o visokem šolstvu določa, da je študij na prvih dveh bolonjskih stopnjah brezplačen (v pomenu odsotnosti šolnine), kar je v primerjavi s sedanjo ureditvijo, ko država plača za prva štiri leta, peto leto pa pokrije stroške le tretjini študentov, precejšen korak naprej. Novega 73. člena se torej veselimo, težaven pa bi znal biti 77. člen (šolnine in drugi prispevki), ki ostaja nespremenjen. Černe je opozoril na dejstvo, da je tu dodiplomski program, za katerega po dikciji zakona ni mogoče uvesti šolnin, po bolonji samo program prve stopnje. Dr. Možina je priznal, da o tem ni nikoli razmišljal, vendar je pravzaprav irelevantno, saj je v pripravi že povsem nov zakon o visokem šolstvu in znanosti. Bolj problematičen se je vsem zdel izredni študij, ki ga je dr. Hribar označil celo kot “zlorabo imena, sistema, vsega”.
Pa šolnine sploh kaj vplivajo na prehodnost med letniki? Argument, da dvignejo raven motivacije, je kar pogosto naveden, a ga govorniki vendarle niso povsem podprli. Černe, na primer, ravno v slabi prehodnosti pri izrednem študiju vidi dokaz za to, da “palica” (šolnina) ne deluje in bi bilo bolje poskusiti s “korenčkom” (boljšim odnosom do študentov, zanimivejšim načinom poučevanja in bolj praktično usmerjenimi študijskimi programi). Tudi dr. Možina je prepričan, da se da študij intenzivirati tudi drugače. Oba sta se dotaknila tudi t.i. fiktivnega vpisa in “razvpitih” 6,9 let, kolikor povprečno znaša dejanski čas študija pri nas. “To je doba, ki jo lahko študent izmozga od države,” je ugotovil dr. Hribar.
Za konec sta bila na tapeti še kakovost študijskih programov in zanimanje študentov za posamezne izmed njih. Ugotovitve? Naraščanje števila visokošolskih središč zbuja pomisleke zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov. Nezadostne kapacitete ne omogočajo, da bi vsak študiral, kar bi si želel. Naravna otroška ustvarjalnost očitno ne preživi šolskega sistema, saj je zanimanje za naravoslovne in tehnične študije manjše kot za družboslovne. Da, še zdaj, čeprav se stanje menda izboljšuje …

Martina Srblin

Resor za socialo in zdravstvo

Resor za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani si s svojimi aktivnostmi prizadeva za boljši socialni položaj študentov na področjih bivanjske problematike, študentske prehrane, štipendiranja in zdravstva. Pri tem sodeluje s Klubom študentskih družin Slovenije, Študentskim svetom stanovalcev, Društvom za razvoj prostovoljnega dela, Slovensko filantropijo, Društvom Svetovalnica PU, Društvom študentov medicine Slovenije ter Društvom študentov invalidov Slovenije.
Tomaž Černe, minister za socialo in zdravstvo: “Mesec april ŠOU v Ljubljani že tradicionalno namenja sociali in zdravstvu. Letos smo malo pohiteli in začeli že 23. marca. Pripravili smo širok spekter dogodkov s področij brezplačnega študija, dostopnosti študentskih domov, subvencionirane študentske prehrane, študentskega dela in dohodnine, ter predavanj in delavnic o zdravem načinu življenja, dobrodelnih akcij in zabavnih prireditev in tako upam, da je vsak našel nekaj zase. Z dogodki v mesecu sociale in zdravstva želimo mladim ponuditi priložnost, da se vsaj za trenutek ustavijo, si vzamejo čas zase in za soljudi, ter pokažejo, da sta skrb za študentsko socialo in zdravstvo še vedno vrednoti.

Enakost v akciji

V marcu se je odvila mednarodna konferenca Enakost v akciji. Na njej je 40 mladih iz vse Evrope razpravljalo o uresničevanju načela enakosti spolov, istospolno usmerjenih in etničnih manjšin s posebnim poudarkom na področju visokega šolstva.
V okviru konference sta bila še posebej zanimiva, za javnost odprta dogodka, predavanje o protidiskriminatorni evropski zakonodaji in okrogla miza: Sovražni govor. Gostje predavanja o protidiskriminatorni evropski zakonodaji. so bili Irena Selišnik s Filozofske fakultete (za področje enakosti žensk), Vera Klopčič z Inštituta za narodnostna vprašanja (za vprašanje etničnih manjšin) in Eveline Qvarford iz ILGA (za vprašanje istospolno usmerjenih). Okrogla miza Sovražni govor pa je gostila med drugimi tudi strokovnjaka za medije dr. Marka Milosavljeviča, doc. dr. Vesno Leskošek s Fakultete za socialno delo

Zmagovalci Študentske malonogometne lige

V četrtek, 6. aprila 2006, se je zaključila Študentska malonogometna liga v sezoni 2005/06. Naslov prvakov je osvojila ekipa Klub Prekmurskih študentov, ki je z rezultatom 3:2 premagala ekipo ŠDM Dekani in z 2:0 ugnala ekipo Malo drugačni. Malo drugačni so si priigrali drugo mesto z zmago 5:0 nad ekipo ŠDM Dekani. Naslov najboljšega igralca lige je osvojil Rudi Žeslin iz ekipe Malo drugačni. Najboljši strelec lige pa je bil Primož Krivec iz ekipe Les sociales. Pokal za najboljšega vratarja je šel v roke Andreja Šika iz ekipe Klub Prekmurskih študentov. Letošnja liga, ki sta jo organizirala ŠOU šport in Univerzitetna športna zveza Ljubljana, je potekala v dvorani ŠRC Tivoli od januarja 2006. Ligaškega tekmovanja se je udeležilo 18 študentskih moštev in 180 študentov. Izvedbo Študentke malonogometne lige so podprli ŠOU v Ljubljani, Krka d.d., Modri študentski servis, e-Študentski servis in Burda d.o.o. Fotogalerija s tekmovanja in podatki o tekmah so objavljeni na spletnem portalu www.sousport.si.

Slovenski študentje solidarni s francoskimi kolegi

Študentska organizacija Slovenije se je pridružila francoskim študentom v njihovem prizadevanju po ohranitvi socialnih pravic mladih. Študentje “Boj francoskih študentov nam daje še več motivacije in moči, da se borimo za socialno varnost študentov in kakovost izobraževanja na vseh stopnjah,” so še zapisali v pismu, francoskim študentom pa so izrekli solidarnost in jim zaželeli veliko uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev. so predstavnike slovenske države tudi pozvali, naj sprejmejo ustrezne sankcije proti Belorusiji, kjer se totalitarna oblast nasilno znaša nad predstavniki opozicije in študenti, ki z mirnimi protesti opozarjajo na nedemokratičnost volitev. V sredo 19.4. naj bi bile (v času našega tiska revije) študentske demonstracije v Ljubljani, prve večje po letu 2001 in lanskoletnih pridruženih demonstracij skupaj s sindikati. Demonstracije se imenujejo Črna sreda.

Psihološka svetovalnica za študente

17. marca 2006 je odprla svoja vrata nova Psihološka svetovalnica za študente, ki bo delovala v okviru ŠOU v Ljubljani. Psihološka svetovalnica bo v pomoč študentom, ki imajo težave, s katerimi se sami težko spoprimejo. Spremljevalne dejavnosti svetovalnice bodo usmerjene v osveščanje študentov o duševnih boleznih. V psihološki svetovalnici bodo študentom svetovali absolventi psihologije pod vodstvom mentorja, diplomiranega psihologa. Svetovanje bo namenjeno študentom, ki imajo težave pri študiju – vprašanja poklicne identitete, težave z učenjem, problemi z izpiti; študentom, ki se težko spoprijemajo s stiskami in problemi na osebnem področju – težave v partnerstvu, medosebni komunikaciji, odnosu z družino, iskanju identitete, nejasni cilji glede prihodnosti, depresivnost, različne bojazni ali strahovi, nizka samopodoba; študentom, ki imajo težave v komunikaciji, navezovanju stikov – bojazni pred različnimi razgovori, javnimi nastopi, vzpostavljanju prijateljstva, občutki osamljenosti, izoliranosti ali nesprejetosti, “strah” pred družbo in medosebnimi interakcijami … Uradne ure so vsak petek, od 10. do 14. ure v sobi št. 101 na ŠOU v Ljubljani, Kersnikova 4, Ljubljana, e-pošta: psiho.svetovalnica@kiss.si, telefon (v času uradnih ur): 01 43 80 253.

Ta mesec praznujejo dvojčki

Dvojčki ste kot zrak. Danes ste tukaj, jutri ste že čisto drugje, pa vendar na iskren način. Radi se pogovarjate in dajete nasvete drugim. Skoraj nič vas ne prizadene in vedno ste pripravljeni na zabavo.

ONA – Če ste si kdaj zamišljali harem žena, potem se zbližajte z Dvojčico. Je pa razlika predvsem v tem, da slednje zemeljska ljubezen ne zanima kaj dosti. V njej težko zbudite misel na umiritev.

ON – Biti zaljubljen, pomeni biti gotov. To pa lahko pri Dvojčkih kar pozabite, edina varnost pred presenečenji bo vdanost v to, da bo odšel po cigarete v torek in se vrnil v petek.

Čeprav ste ponavadi nagnjeni k tveganju, vam bo v mesecu maju notranji glas svetoval, da bodite malo bolj premišljenimi in previdni. To se nanaša še posebej na področje študija in  financ. Predvsem pomembno pa bo, da se ves čas zavedate svojih preteklih uspehov.      Marsikaj vam bo prihranjeno, če boste malo bolj samozavestni. Poleg tega si pa nadenite svoj mladosten nasmeh in nagajiv pogled. Na tak način vam bo uspelo vse, kar si želite! In to z malo truda!


OVEN
V tem mesecu lahko pričakujete veliko dogajanja na ljubezenskem področju. Celo nekdo, ki je bil zelo hladen, bi se znal omehčati. Pričakujete lahko veliko prijetnih vabil. Nekatera vas bodo malce zmedla in postavila pred težko odločitev. Ljubezensko gnezdo, ki ste si ga ustvarili z ljubljeno osebo, bo prežeto z zaupanjem in romantiko. Posebej razumevajoči boste tudi do tistih partnerjevih lastnosti, ki so vas do sedaj spravljale ob živce. Študij vam ne bo delal preglavic.

BIK
Saturn vas bo ves čas podpiral in vas ščitil pred negativnimi vplivi, ki so vas nekoliko ovirali v preteklem obdobju. Nadrejeni bodo cenili vašo motiviranost in iznajdljivost. Na koncu meseca boste želi sadove preteklega dela. Kar se tiče čustev, je pred vrati manjša zmeda, ki vas bo pripeljala do spoznanja, da je najboljše, če se zaneseš le nase, ne pa na druge. Nekoga enostavno ne boste razumeli. Nakopičilo se bo mnogo misli in šele na koncu meseca vam bo vse jasno.

DVOJČKA
Čeprav ste ponavadi nagnjeni k tveganju, vam bo v mesecu maju notranji glas svetoval, da bodite malo bolj premišljenimi in previdni. To se nanaša še posebej na področje študija in  financ. Predvsem pomembno pa bo, da se ves čas zavedate svojih preteklih uspehov.      Marsikaj vam bo prihranjeno, če boste malo bolj samozavestni. Poleg tega si pa nadenite svoj mladosten nasmeh in nagajiv pogled. Na tak način vam bo uspelo vse, kar si želite! In to z malo truda!

RAK
Vse se bo dogajalo s pospešeno hitrostjo in zgodilo se vam bo veliko lepega. Ves čas boste nasmejani in zelo zadovoljni s spletom okoliščin. Na sredini meseca pa bodite pozorni na izdatke, saj se vas bo nekoliko lotila pretirana zapravljivost. Tudi na poslovnem področju se vas bo držala sreča. Pri študiju boste imeli veliko sreče in spremljala vas bo iznajdljivost. Obeta se vam dobro sodelovanje z nekom, ki vam je simpatičen. Čustva vas bodo polnila z dobro energijo.

LEV
V odnosih boste tokrat izjemno živahni, bolj kot kakovost vas bo zanimala količina, kar pomeni, da ni izključeno, da se zapletete z več kandidati. Nekoliko se pa le poskušajte nadzorovati, da ne boste kasneje obžalovali. Neka zadeva iz preteklosti vam nikakor ne bo dala miru. Veliko boste analizirali. Poskušajte biti malo bolj taktični, ker vam lahko v nasprotnem primeru zmanjka časa za pomembne zadeve. Pazite na svoje zdravje, ki vam lahko malo ponagaja.

DEVICA
Neprizanesljivi boste do sebe. Odgovore za svoje počutje boste iskali v knjigah, ki vam bodo zelo pomagale, da se boste lažje znašli v svoji koži, in mogoče še komu dali kakšen nasvet. Nič vam ne bo težko. Dogodki na ljubezenskem področju vas bodo presenetili in spodbudili snovanje načrtov za prihodnost. Če ste v resni vezi, je sedaj pravi čas, da se poglobita in naredita kakšen skupni korak. Tisti, ki ste na čustvenem področju razočarani, boste morali sami nekaj narediti in se bolj trdno odločiti.

TEHTNICA
V mesecu maju se ne boste pretirano gnali za denarjem, s tem se boste izognili večjemu finančnemu tveganju. Čas je primeren za praktične nakupe. Več kot pohvale drugih vam bo pomenil lasten uspeh. Pri delu in učenju se boste zlahka osredotočili na pomembne zadeve in s tem prihranili ogromno časa. Malo drugače pa bo na čustvenem področju.  Partner bo vneto preizkušal vaš prag tolerance in vam želel dokazati, da ima prav. Vztrajajte pri svojem, saj imate prav.

ŠKORPIJON
Dobro premislite, preden se boste lotili novega, večjega podviga. Je že prav, da ste tako optimistično razpoloženi, toda planeti bodo zahtevali od vas nekoliko več priprav, brez katerih se boste kmalu znašli pred težavo. Odlično pa se boste izkazali kot organizator. Na čustvenem področju se boste tokrat znašli med dvema ognjema. Če bi oba združili, bi bilo idealno, ker pa tega žal ne boste mogli storiti, se boste morali odločiti za enega, v nasprotnem primeru se vam obetajo težave.

STRELEC
Zdaj prihaja vaš čas. Ta mesec boste v večini posvetili delu in izobraževanju. Imeli boste veliko energije, zlahka se boste ukvarjali z več stvarmi naenkrat. Finančno stanje se vam bo bistveno izboljšalo, privoščite pa si tudi kaj zase. Kar se pa tiče čustev, je pa lahko vse skupaj malce obremenjujoče. Saj vam bo nekdo, za katerega ste bili sigurni, da je samo prijatelj, začel mnogo bolj hoditi po glavi in mislih. Naredite že ta korak, saj priložnost zamujena ne vrne se nobena.

KOZOROG
Vse se bo odvijalo kot po maslu, še posebej v prvi polovici meseca. Marsikomu boste za dober vzgled. Ustrezalo vam bo tudi to, da ves čas veste, kakšne so vaše naloge in kaj pričakujejo od vas. V prvi polovici meseca vam lahko malo ponagaja zdravje, zato pazite, da boste v hladnejših večerih primerno oblečeni. Čustva bodo stabilna, še posebej tisti, ki ste v vezi, pa boste občutili potrebo po varnosti in stalnosti. Sledijo zbližanje s partnerjem in prijetne noči v dvoje.

VODNAR
Pred vami je igriv mesec. Toplo ozračje in sonce bosta vaš vir energije. Zlahka se boste soočali z vsakodnevnimi težavami in se zraven celo veliko naučili. Čakajo vas prijetna presenečenja, ki vam bodo dala dodaten zagon za uspešno opravljanje obveznosti. Delovna mrzlica nikakor ne bo popustila, zato boste tisti, ki ste v stalni vezi večkrat slišali kakšen partnerjev očitek, da se premalo družita. Samski boste pa svojo energijo vložili v zabave in druženje s simpatičnimi prijatelji.

RIBI
Prijatelji vam bodo veliko pomenili. Tokrat bodo nekakšna hrana za vašo dušo, zato se jim nikar ne izogibajte, če boste v težavah. Partner bo nekoliko neučakan, saj ste mu nekaj obljubili. Pazite, kako se boste postavili v obrambo, saj lahko pride do konflikta. Finance vam zaradi vaše skrbnosti in  premišljenosti ne bodo predstavljale večjih težav. Nikar ne bodite tako skopuški do sebe! Privoščite si tisto, o čemer razmišljate že dlje časa. Bodite dobre volje in nikar ne ovinkarite preveč!

Hormoni v Las Vegas

S prehitro hitrostjo se bliža čas izpitnega obdobja. Neverjetno, ampak kljub vsem novim tehnološkim razvojnim napredkom se vodstvo države še vedno ni odločilo prestaviti izpitnega obdobja na tisti del v letu, ko so naši hormončki popolnoma mirni. Izpiti in kolokviji se bodo vrstili eden za drugim. Prav tako pa ravno v tem času naši dozoreni hormončki težijo k svojemu cilju. Tako ima nemalokateri študent ali študentka težave pri brzdanju le teh.

In kako se znajti v situaciji, ko ti že tako primanjkuje časa za predelavo in ponavljanje študijske snovi, poleg tega pa bi telo rado doživelo malce sprostitve? Pametno si je vzeti čas za telo. Sprostitev telesa je povezano s sproščanjem duha. Doživeti vrhunec pa ne pomeni samo telesne in duhovne sprostitve, pač pa tudi sprostitev preobremenjenih študentskih možganskih celic.

Zunaj toplo pomladno sonce, ti pa sediš za goro knjig, skript, zapiskov in fotokopij. Nič hujšega kot to? Lahko je tudi hujše in sicer takrat, ko te prične malce nižje nekako ščemeti. Postaneš vzburjen, misli ti odtavajo povsem drugam. Samo k eni stvari, tisti vroči. Največja napaka je, da v tem trenutku silno kontroliraš svoje telo in deluješ nasproti njemu. Sprosti se in pozabi za nekaj trenutkov na vse študijsko gradivo. Poslušaj svoje telo! Vzemi si čas zase. Zadeve se lahko lotiš na tisoč in en način. Če se ti res mudi s študijem, preprosto masturbiraš, kot si že ničkolikokrat. Lahko pa si vzameš malce več časa. Dekleta se lahko poigrajo z različnimi pripomočki, fantje pa prav tako. Pomembna stvar, ki je ne smejo pozabiti dekleta, ki se rada poigrajo z vibratorjem (tudi fantje) je, da se med študijskim časom založijo z večjo količino baterij. V primeru, da se ravno igraš z vedno stoječim in na akcijo pripravljenim vibratorjem, ni hujšega, kot da se naenkrat izpraznijo baterije. Novih, polnih pa žal nimaš doma. Povem vam, to zna biti kar zoprna zadeva. Moškim se na srečo s takimi zadevami ni potrebno ukvarjati. Vendar pa je zanje veliko bolje, če študirajo s kolegico iz faksa. V zelo hitrem času si med pavzo lahko skupaj potešita svoja sla. Kaj je lepšega kot skupen študij – dve glavi vesta več kot ena in nato še hitra ali malo daljša sprostitvena doživetja. Če je eden od partnerjev malce bolj negotov, ga preprosto presenetite z jedilnimi spodnjicami. Vendar pazite, da jih nimate oblečenih več kot dve uri pred akcijo, ker se lahko ob telesni toploti stopijo. In že imate predigro. Naj vam ne bo nerodno. Narava pač terja svoje. Naj vas ne moti, če malce zamenjate seksualnega partnerja. Torej če vam je iz preteklih zvez ostala zbirka nekaterih pripomočkov, kot so dildoti, lisice, kroglice in podobna krama, lahko kolegici ali kolegu preprosto predlagate uporabo nekaterih. In naj vas ne moti, ker so te stvari bile že uporabljene na drugih partnerkah. Pomembna je samo higiena uporabljenih pripomočkov, ki pa mora biti seveda vrhunska. Saj so penis od kolega tudi uporabljale že prejšnje partnerke, pa vas to ne moti. In enako velja za dekleta. Tudi njihove vagine so bile že uporabljene. Potrebno se je zavedati, da deli telesa niso avtomobili, ki se jih da tovarniško obnoviti ali celo zamenjati z novimi deli. V primeru, da skupaj študirata dve kolegici s faksa ali dva kolega, je zadeva bolj preprosta. Z istospolnimi kolegi smo nekako hitreje na isti valovni dolžini, lažje se pogovarjamo o spolnosti in smo tudi bolj odkriti. Vsaj na začetku. Težava v tem pa je, da se taka seksualna razvajanja lahko resnično zavlečejo pozno v jutro in s tem izgubimo veliko količino časa, ki smo jo bili pripravljeni nameniti študiranju za izpit. Rizična so predvsem dekleta, ki imajo več domišljije, energije in lahko doživijo vrhunec večkrat zapored. V primeru, da študiraš s tako kolegico, si malce izračunaj, kako in kaj bosta počeli. Kadar študirata skupaj dva kolega s faksa, pa je zadeva vse prej kot dober eksperiment. Ponavadi gre eden na toaleto za malce dalj časa in v miru masturbira, medtem ko se drugi sprašuje, kaj dela kolega tako dolgo na wc-ju. Taka masturbacija je sicer monotona, dolgočasna, ampak izredno ekonomična, kar se tiče študijskega časa. V povprečju taka masturbacija ne traja več kot deset minut in študent pride iz toaletnih prostorov pred kupe nepredelanega gradiva z usti do ušes in poln energije. Drugemu kolegu, ki se je ta čas trudil razvozlati študijsko težavo oziroma problem, je takoj jasno, koliko je ura. V zelo kratkem času tudi sam odide v toaletne prostore, kjer se prepusti ekstazi tudi sam.

Vsekakor brez kompliciranja in panike. Brez slabe vesti, samo da bodo vsi izpiti položeni v doglednem roku in da se bomo z veseljem spominjali študijskih dni.