Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) je na Univerzo v Ljubljani in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije naslovila poziv k sistemski digitalizaciji obveznih študijskih gradiv, s katerim želi izboljšati kakovost študija, zmanjšati finančno breme študentov in zagotoviti enak dostop do znanja za vse.
V pozivu ŠOU poudarja, da si že dalj časa prizadeva za izboljšanje pogojev študija in odpravljanje ovir, s katerimi se srečujejo študentke in študenti. »Z namenom, da bi izboljšali pogoje študija ter okrepili enakost in sodobnost visokošolskega prostora, smo pripravili poziv k sistemski digitalizaciji učbenikov, praktikumov in drugih obveznih študijskih vsebin, ki so temelj uspešnega in vključujočega izobraževanja,« navajajo v dokumentu.
Velika večina študentov podpira digitalno dostopnost
ŠOU se v pozivu opira na rezultate raziskave, izvedene med študentkami in študenti v študijskem letu 2023/2024. »Kar 95 odstotkov študentov si želi, da bi bila obvezna gradiva na voljo v elektronski obliki, medtem ko dve tretjini vprašanih ne bi bili pripravljeni zanje plačevati dodatno,« ugotavlja raziskava.
Ti podatki kažejo, da digitalna gradiva niso več stvar prihodnosti, temveč nujen del sedanjosti. Po ugotovitvah ŠOU več kot 90 odstotkov študentov redno uporablja računalnike ali tablice pri študiju, medtem ko se le manjši delež še zanaša na tiskane materiale.
Znižanje stroškov študija in enaki pogoji za vse
Prvi razlog za uvedbo digitalnih gradiv je po besedah organizacije enak dostop do znanja.
»Vsem študentom morajo biti omogočene enake možnosti pri pridobivanju obveznih gradiv. Digitalna oblika bi omogočila lažjo uporabo orodij za študente s posebnimi potrebami, kar bi okrepilo inkluzivnost visokošolskega prostora,« pojasnjujejo.
Drugi pomemben vidik digitalizacije pa je zniževanje stroškov študija. »Stroški obveznih gradiv pogosto predstavljajo znaten delež letnega finančnega bremena, številni študenti pa so prisiljeni opravljati študentsko delo zgolj zato, da si lahko priskrbijo potrebno literaturo,« opozarja ŠOU.
Raziskava ŠOU o nepravičnih študijskih stroških kaže, da kar 68 odstotkov študentov meni, da plačuje previsoke stroške, med katerimi so pogosto ravno stroški učbenikov.
»Če bi bile osnovne študijske vsebine na voljo v digitalni obliki, bi bil študij finančno manj obremenjujoč in bolj osredotočen na kakovost učenja,« poudarjajo.
Sodobna orodja za sodobno izobraževanje
Digitalizacija bi po mnenju organizacije pomenila tudi pomemben korak pri modernizaciji slovenskega visokega šolstva. »Sodobni študij zahteva sodobne pristope. Digitalna gradiva omogočajo večjo fleksibilnost, sprotno posodabljanje, povezave z dodatnimi viri in vključitev interaktivnih elementov, ki izboljšajo učni proces,« navaja ŠOU.
Organizacija opozarja, da trenutni sistem ni dovolj učinkovit. Več kot 90 odstotkov študentov uporablja spletne portale za študijske materiale, a jim univerzitetna infrastruktura ne zagotavlja vedno dostopa do vseh obveznih vsebin.
»Gradivo dostopno le fizično, v omejenem številu izvodov, ali pa je nakup individualen in drag,« opozarja ŠOU.
»Zaradi tega mnogi študenti posegajo po neformalnih oblikah dostopa, kot so fotokopiranje, izmenjava datotek ali celo prenos ilegalnih vsebin.«
Predlagajo vzpostavitev centralne digitalne knjižnice
ŠOU v Ljubljani in njegovi predstavniki zato pozivajo Univerzo v Ljubljani in ministrstvo, naj skupaj oblikujejo akcijski načrt digitalizacije študijskih gradiv in vzpostavijo centralno digitalno knjižnico oziroma repozitorij.
»Ključno je vzpostaviti centralno digitalno knjižnico obveznih študijskih gradiv, kamor bi članice nalagale učbenike, skripte in praktikum v elektronski obliki, do katerih bi študenti dostopali preko Študentskega informacijskega sistema,« predlagajo.
Tak sistem bi omogočal celovito in trajno dostopnost študijskih gradiv, s 24-urnim dostopom do vsebin brez dodatnih stroškov za študente. Vzpostavitev repozitorija bi po njihovem mnenju omogočila transparenten, pravičen in kakovosten način deljenja znanja.
Tujina prikazuje dobre prakse
Poziv se sklicuje tudi na primere dobrih praks iz tujine. Na Finskem so denimo nacionalno knjižnico odprtih izobraževalnih virov razširili s prostim dostopom do študijskih gradiv, na Nizozemskem pa so s platformo TU Delft Open dokazali, da je mogoče učbenike v celoti prevesti v odprto digitalno obliko.
»Ta model potrjuje, da je z dobro organizacijo in podporo mogoče doseči pravi digitalni prehod,« poudarjajo v ŠOU.
Na koncu poziva ŠOU v Ljubljani izraža prepričanje, da je digitalizacija študijskih gradiv ključni korak v smeri univerze prihodnosti. »Študentke in študenti potrebujemo okolje, v katerem dostop do znanja ni omejen z denarnico, temveč omogočen vsem pod enakimi pogoji. Digitalizacija študijskih gradiv je korak k temu cilju, korak k univerzi prihodnosti, ki bo hkrati sodobna, vključujoča in odprta,« so zapisali.
ŠOU je pripravljen aktivno sodelovati pri oblikovanju načrta digitalizacije, ponuditi podatke in raziskave ter sodelovati kot most med vsemi deležniki.
»Verjamemo, da boste v obeh institucijah prepoznali pomen tega vprašanja in pristopili k njemu odgovorno. Potrebujemo konkretne korake, časovnico in sistem spremljanja napredka,« zaključujejo.
