Kako izbrati porodnišnico, kaj zapisati v porodni načrt in kaj zares spakirati v torbo za porodnišnico? Dobra priprava lahko bodočim staršem pomaga, da se porodu približajo z več znanja, zaupanja in mirnosti.
Na prvem spletnem predavanju nove sezone v seriji Hura! Znanje bo Baby Center gostil Majo Koprivnikar, diplomirano babico in učiteljico joge v nosečnosti in po porodu. Maja je ustanoviteljica centra Zibelka življenja v Ljubljani, bodoče starše pa spremlja skozi priprave na porod, porod in prve korake starševstva.
Na predavanju bo predstavila tri pomembne korake do mirnejšega poroda. Pojasnila bo, na kaj biti pozoren pri izbiri porodnišnice, zakaj je koristno pripraviti porodni načrt in kako svoje želje predstaviti zdravstvenemu osebju. Z bodočimi starši bo delila tudi praktične nasvete, kaj zares sodi v torbo za porodnišnico za mamico, dojenčka in partnerja.
Za dodatno presenečenje bo poskrbel FreeON, ki podarja torbo za pripomočke Mommy Things v vrednosti 46,99 evra.
Predavanje je namenjeno bodočim staršem, ki si želijo na porod odpraviti bolje pripravljeni in z manj neznankami, nanj pa se prijavite preko obrazca na spletni strani Baby Centra.
Zakaj klasični fitnes izgublja bitko proti tekmovalnemu fitnesu? Še pred sedmimi leti je bil Hyrox nekaj, o čemer ni slišal skoraj nihče. Danes je to dvorana, polna vpitih navijačev, znojnih obrazov in ljudi, ki se po transportnem tiru vlečejo z bolgarsko vrečo na ramenih, medtem ko jim srce razbija na 180. In prav ta prizor je razlog, da klasična fitnes karta na mesečno naročnino počasi izgublja svoj sijaj.
Od 650 do skoraj pol milijona v sedmih letih
Hyrox se je rodil leta 2017 v Hamburgu, prvo tekmovanje pa je gostilo dobrih 650 udeležencev. To je bila majhna, skoraj eksperimentalna zadeva. Danes govorimo o povsem drugi ligi.
V sezoni 2023/24 se je tekmovanja po vsem svetu udeležilo 175.000 tekmovalcev, po projekcijah organizatorjev pa naj bi ta številka do konca leta 2025 presegla 500.000. Če to preračunaš v odstotke rasti od ustanovitve, dobiš številko, ki presega 1000 %. Malo katera fitnes panoga se lahko pohvali s tako krivuljo.
Koledar tekem je sledil enakemu tempu — leta 2019 je bilo na sporedu 11 dogodkov, v sezoni 2024/25 pa jih je bilo že več kot 80 v več kot 30 državah. Podjetje, ki stoji za znamko, naj bi po ocenah letos ustvarilo prihodke v vrednosti okrog 140 milijonov dolarjev, kar so zneski, ki jih klasične fitnes verige lahko le opazujejo od daleč.
Format je preprost, kar je verjetno največji adut. Tekmovalec preteče kilometer, nato opravi eno funkcionalno postajo — sani, veslo, vlečenje uteži, met žoge ob steno — in to ponovi osemkrat. Nobenih presenečenj, nobenih skritih vaj, ki jih poznajo samo trenerji. Vsak lahko doma na YouTubu vidi natanko, kaj ga čaka na tekmi čez tri mesece, in temu prilagodi pripravo.
To je velika razlika v primerjavi s CrossFitom, kjer se WOD spreminja iz dneva v dan in ga marsikdo dojema kot preveč nepredvidljivega, ali s klasično fitnes rutino, kjer po nekaj mesecih iste rutine motivacija preprosto plane. Hyrox ponuja nekaj vmes — strukturo za tiste, ki potrebujejo cilj na koledarju, in dovolj enostavnosti, da se lahko prijaviš, tudi če še nikoli nisi tekmoval v ničemer.
Zanimivo je tudi to, kdo dejansko tekmuje. Po podatkih analize panoge je bilo leta 2020 med udeleženci le 24 % žensk, letos pa ta delež znaša že 38 %. Povprečna starost tekmovalcev tudi ni tisto, kar bi človek pričakoval pri >tekmovalnem fitnesu< — dobri dve tretjini udeležencev sta stari 30 let ali več, najstarejši doseženi finiš pa pripada 74-letniku. To torej ni zgolj domena mladih fitnes navdušencev, ki lovijo objave na Instagramu.
Vzdušje, ki ga naročnina na fitnes ne more ponuditi
Tu je še en razlog, ki ga številke same po sebi ne pokažejo dobro — vzdušje. Tekme potekajo v velikih dvoranah, polnih gledalcev, z glasbo in napovedovalcem, ki spremlja vsak preboj cilja. Za razliko od večerne vadbe v fitnesu, kjer te opazujeta kvečjemu ogledalo in morda še kdo za sosednjim trakom, tukaj nekdo dejansko navija zate. Tvoj partner, prijatelji, včasih tudi popolni tujci, ki so ravno prišli navijat za nekoga drugega.
Ta socialni element verjetno pojasni tudi, zakaj se ljudje vračajo. Klasična članarina v fitnesu je nekaj, kar plačuješ vsak mesec in na kar hitro pozabiš, ko se enkrat ne odpraviš na trening. Prijava na Hyrox tekmo pa je zaveza z datumom — ko enkrat plačaš startnino, imaš razlog, da treniraš tudi takrat, ko ti ne bi bilo do tega.
Koliko to dejansko stane
Tu pridemo do dela, ki ga marsikdo spregleda. Startnina za posamezno tekmo v Evropi se giblje precej različno — na primer v Bordeauxu je znašala okrog 124 evrov, medtem ko ameriška tekmovanja stanejo tipično 25 do 30 % več od svetovnega povprečja, kar organizatorji panoge pripisujejo dražjim najemninam dvoran in zavarovanjem.
Če k temu prištejemo še opremo (tekaški copati, morda rokavice za veslanje sani), morebiten prevoz na tekmovanje in kakšno pripravljalno vadbo pri trenerju, po ocenah panoge povprečen tekmovalec letno za Hyrox nameni med 200 in 400 funti (okrog 235–470 evrov), odvisno od tega, koliko tekem odteče in kako daleč mora zaradi njih potovati. Ni to poceni hobi, a v primerjavi z nekaterimi drugimi športnimi panogami — recimo triatlonom z opremo za kolesarjenje — je vseeno dostopnejši vstop.
Kaj to pomeni za klasične fitnese?
Fitnes verige tega niso spregledale. Nekatere so že začele uvajati lastne Hyrox pripravljalne programe ali skupinske treninge, ki posnemajo postaje s tekem, ker jim je jasno, da samo ponudba uteži in tekočih trakov ne zadostuje več za zadrževanje članov. Konkurenca ni več druga fitnes veriga v sosednji ulici — konkurenca je nekaj, kar ima svoj koledar, skupnost in cilj, h kateremu se lahko pripraviš.
Ali bo to res dokončno izpodrinilo klasične fitnes naročnine? Verjetno ne v celoti — vedno bo obstajal del ljudi, ki jim ustreza priti, dvigniti uteži in oditi brez pritiska tekmovanja. A trend kaže jasno smer: ljudje iščejo strukturo, skupnost in razlog, da se pojavijo, ne le prostora, kjer bi lahko trenirali, če bi se jim ljubilo.
Študentska ekipa Superior Engineering Univerze v Ljubljani je dosegla velik mednarodni uspeh. Z električnim dirkalnikom Triglav je na tekmovanju Formula Student Spain 2026 osvojila drugo mesto v skupni razvrstitvi električnih formul.
Odlična uvrstitev za slovenske študente
Tekmovanje je med 1. in 7. avgustom potekalo na dirkališču Circuit de Barcelona-Catalunya v Španiji. Na njem je sodelovalo več kot 60 univerzitetnih ekip, v kategoriji električnih formul pa se je pomerilo 42 ekip iz 17 držav.
Superior Engineering je med 42 električnimi formulami zasedla drugo mesto. Pred njo je bila ekipa FS Team Tallinn iz Estonije, tretje mesto pa je osvojila madžarska ekipa Arrabona Racing Team.
Za ljubljansko ekipo je bil uspeh še posebej pomemben zaradi dosežkov v posameznih disciplinah. Drugo mesto je osvojila v pospeševanju, tretja je bila v preizkusu vodljivosti na progi v obliki osmice, šesta v vožnji na čas, tretje mesto pa je dosegla tudi pri energijski učinkovitosti.
Posebno težo ima tretje mesto v vzdržljivostni preizkušnji Endurance. Ekipa je namreč z dirkalnikom Triglav prvič uspešno zaključila celotno vzdržljivostno vožnjo. Ta velja za eno najzahtevnejših disciplin tekmovanja, saj morajo študenti dokazati, da je njihov prototip dovolj zanesljiv za dolgo in intenzivno vožnjo.
Dirkalniki, s katerimi tekmujejo ekipe Formula Student, so namreč plod njihovega lastnega razvoja in izdelave. Zato uspešen zaključek vzdržljivostne preizkušnje predstavlja pomemben dokaz, da so tehnične rešitve in celoten sistem dirkalnika dovolj zanesljivi.
Interdisciplinarni projekt ljubljanskih fakultet
Za letošnji rezultat je zaslužnih 70 študentk in študentov Univerze v Ljubljani, ki so v razvoj dirkalnika vložili približno 50.000 ur dela. V Španijo je odpotovalo 30 članov ekipe.
Superior Engineering je interdisciplinarni projekt, pri katerem sodelujejo študenti Fakultete za strojništvo, Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za računalništvo in informatiko ter Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Projekt tako združuje tehnično znanje, računalništvo, elektrotehniko in poslovne vidike razvoja tekmovalnega vozila.
Vodja ekipe Lan Jenčič je po tekmovanju poudaril, da je rezultat nagrada za ves trud in odrekanje skozi celotno sezono. Po njegovih besedah je ekipa letos naredila velik korak naprej, pri čemer so vsi člani sledili skupnim ciljem in vsak po svojih najboljših močeh prispeval k uspehu.
Pomemben del letošnjega napredka predstavlja tudi sam dirkalnik Triglav. V primerjavi s predhodnikom je približno 30 kilogramov oziroma več kot 15 odstotkov lažji. Med pomembnejšimi izboljšavami so nova baterija, lažja karbonska šasija ter izboljšana aerodinamika in podvozje.
Triglav je tudi izjemno zmogljiv. Od 0 do 100 kilometrov na uro pospeši v približno 2,4 sekunde, v ovinkih pa dosega prečne pospeške do 2,5 g. Pri zaviranju uporablja regenerativni sistem, pri katerem elektromotorji del kinetične energije pretvorijo nazaj v električno energijo in jo shranijo v baterijo.
Napreodvanje na svetovni lestvici
Uspeh v Barceloni je ekipi prinesel tudi napredovanje na svetovni lestvici električnih formul. Superior Engineering je trenutno na 72. mestu, potem ko je bila prej uvrščena na 80. mesto.
Za ekipo pa se sezona še ni končala. Po uspehu v Španiji se že pripravlja na naslednji izziv, saj jo čaka tekmovanje Formula Student Alpe Adria na Hrvaškem. Člani ekipe bodo v času med tekmovanjema predvsem testirali Triglava in nadaljevali tehnične izboljšave.
Prehrana v najzgodnejšem življenjskem obdobju lahko pusti posledice, ki jih opazimo šele več desetletij pozneje. Nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji npj Aging, prinaša zanimive dokaze, da bi lahko bila med pomembnimi dejavniki tudi izpostavljenost sladkorju. Analiza podatkov več kot 60.000 ljudi je pokazala, da je bila omejena izpostavljenost sladkorju med nosečnostjo in v prvih dveh letih otrokovega življenja povezana z manjšim tveganjem za demenco, Alzheimerjevo bolezen, depresijo in anksioznost v odraslosti.
Britansko racioniranje sladkorja je ustvarilo edinstven naravni poskus
Raziskovalci so uporabili nenavadno zgodovinsko okoliščino. V Veliki Britaniji je bilo med in po drugi svetovni vojni uživanje sladkorja omejeno z racioniranjem. Ko so septembra 1953 omejitve odpravili, se je poraba sladkorja zelo hitro povečala. Tako sta nastali dve skupini ljudi, rojenih v podobnem obdobju in podobnem okolju, vendar z zelo različno verjetno izpostavljenostjo sladkorju med nosečnostjo in v prvih letih življenja. Znanstveniki so analizirali podatke 60.394 udeležencev britanske biobanke UK Biobank, rojenih med letoma 1951 in 1956. Primerjali so ljudi, ki so bili omejitvam izpostavljeni samo pred rojstvom, tiste, ki so jim bili izpostavljeni tudi v prvih dveh letih življenja, in posameznike, rojene po odpravi racioniranja.
»Prvih 1000 dni življenja je kritično obdobje za razvoj možganov in že dolgo vemo, da ima lahko zgodnja prehrana dolgotrajne posledice za zdravje,« je pojasnil dr. Bing Zhang iz Guangzhou First People's Hospital. Po njegovih besedah je konec britanskega racioniranja sladkorja ustvaril redek »naravni eksperiment«, saj so bili ljudje, spočeti in rojeni pred odpravo omejitev, praviloma izpostavljeni manjši količini sladkorja kot otroci, rojeni nekoliko pozneje. Takšna zasnova raziskovalcem omogoča nekoliko zanesljivejše primerjave od običajnih opazovalnih prehranskih študij, čeprav še vedno ne omogoča dokončnega dokazovanja vzroka in posledice.
Tveganje za Alzheimerjevo bolezen je bilo občutno manjše
Rezultati so bili presenetljivi. Pri ljudeh, ki so bili omejeni izpostavljenosti sladkorju podvrženi skozi celotno obdobje prvih 1000 dni po spočetju, je bilo tveganje za demenco iz vseh vzrokov za 27 odstotkov manjše, tveganje za Alzheimerjevo bolezen pa za 46 odstotkov manjše kot pri ljudeh, ki racioniranju niso bili izpostavljeni. »Kolikor nam je znano, je to prvi dokaz pri ljudeh, da je omejevanje izpostavljenosti sladkorju zelo zgodaj v življenju povezano z občutno dolgoročno zaščito pred nevrodegenerativnimi in psihiatričnimi motnjami,« je dejal Zhang. Opozoril je, da ugotovitve podpirajo pomen prehrane med nosečnostjo in v zgodnjem otroštvu za zdravje v poznejših življenjskih obdobjih.
Povezava ni bila omejena na demenco. Pri ljudeh, izpostavljenih omejitvam sladkorja, je bilo tveganje za depresijo za 11 odstotkov manjše, tveganje za anksioznost pa za 20 odstotkov manjše. Zanimivo je, da je bila povezava izrazitejša, kadar se je omejitev nadaljevala tudi po rojstvu, zlasti po šestem mesecu starosti. To je obdobje, ko otrok poleg materinega mleka ali mlečne formule praviloma začne uživati dopolnilno hrano in je zato njegova neposredna izpostavljenost sladkorjem iz hrane vse pomembnejša.
Del udeležencev je opravil tudi slikanje možganov, kar je raziskovalcem omogočilo preverjanje, ali se razlike kažejo tudi na ravni možganske strukture. Pri ljudeh, ki so bili po rojstvu izpostavljeni racioniranju sladkorja, je bila ocenjena »starost možganov« v povprečju za približno 0,39 leta nižja glede na njihovo kronološko starost. Opazili so tudi večje prostornine nekaterih globokih možganskih struktur, med drugim hipokampusa in talamusa. Hipokampus je posebej zanimiv, ker ima ključno vlogo pri spominu in učenju ter sodi med možganska območja, ki jih Alzheimerjeva bolezen prizadene razmeroma zgodaj.
»Mlajši videz možganov in večja prostornina območij, kot je hipokampus, kažeta na bolje ohranjeno strukturno celovitost možganov in potencialno večjo kognitivno rezervo,« je pojasnil Zhang. Po njegovi razlagi rezultati odpirajo možnost, da prehransko okolje v najzgodnejšem življenju vpliva na razvoj možganov in njihovo odpornost na staranje desetletja pozneje. Vendar razlika 0,39 leta sama po sebi ni velika, zato je pomembnejša celotna slika rezultatov kot posamezna številka.
46 odstotkov manjše tveganje še ne pomeni, da sladkor povzroča Alzheimerjevo bolezen
Pri razlagi rezultatov je potrebna previdnost. Dr. Peter Gliebus, specialist nevrologije, ki pri raziskavi ni sodeloval, je opozoril, da je zgodovinski »naravni eksperiment« sicer zanimiv, vendar podatka o 46 odstotkov manjšem tveganju za Alzheimerjevo bolezen ne bi smeli razlagati preveč dobesedno. Število diagnosticiranih primerov Alzheimerjeve bolezni je bilo razmeroma majhno, poleg tega številni udeleženci šele vstopajo v starostno obdobje, v katerem pojavnost bolezni močneje narašča. Za zanesljivejše odgovore bo zato pomembno nadaljnje spremljanje.
Še pomembneje je, da raziskovalci niso desetletja spremljali dejanske količine zaužitega sladkorja pri vsakem otroku. Izpostavljenost so določili glede na datum rojstva in takrat veljavno racioniranje. Med skupinama so lahko obstajale tudi druge razlike, ki jih statistični modeli ne morejo popolnoma odstraniti. Raziskava zato kaže močno povezavo, ne dokazuje pa, da bo omejevanje sladkorja v prvih dveh letih življenja posameznemu otroku preprečilo Alzheimerjevo bolezen 70 let pozneje.
Ne gre za to, da bi morali iz otrokove prehrane odstraniti vse sladkorje
Pri rezultatih je pomembna še ena razlika: omejevanje dodanih oziroma prostih sladkorjev ni isto kot odstranjevanje vseh ogljikovih hidratov ali sladkorjev iz prehrane. Sadje, zelenjava, mleko in druga hranilno bogata živila naravno vsebujejo različne sladkorje, vendar hkrati zagotavljajo vitamine, minerale, vlaknine, beljakovine in druge pomembne snovi. Rezultatov raziskave zato ne smemo razumeti kot argument proti sadju ali drugim polnovrednim živilom.
»Cilj ne bi smel biti odstranitev vseh sladkorjev, zlasti ne tistih iz hranljivih živil, kot je celo sadje, temveč omejevanje čezmernega vnosa dodanih sladkorjev v okviru širšega zdravega življenjskega sloga,« je poudaril dr. Dung Trinh. Tudi pri odraslih zmanjševanje pretiranega vnosa dodanih sladkorjev ostaja smiselno, saj lahko pomaga pri obvladovanju telesne mase ter tveganja za inzulinsko rezistenco, sladkorno bolezen tipa 2 in bolezni srca in ožilja – dejavnikov, ki so povezani tudi z zdravjem možganov v starosti.
Prvih 1000 dni bi lahko bilo pomembnejših, kot smo mislili
Pediatri že leta opozarjajo, da je prehrana dojenčkov enako pomembna, kot prehrana mater v obdobju razvoja njihovega otroka. Koncept prvih 1000 dni je tako dobro znan in v medicini pogosto uporabljen koncept. Prehrana dokazano vpliva na pojavnost debelosti in sladkorne bolezni pri otrocih, ki so hranjeni zgolj z mlečno formulo, sedaj pa se izrisuje pomembna slika tudi pri zdravju možganov. Temu procesu lahko rečemo tudi presnovno programiranje: prehrana med razvojem lahko vpliva na presnovo glukoze, občutljivost za inzulin in druge procese, ki pozneje določajo dovzetnost za kronične bolezni. Zgodnja prehrana lahko vpliva tudi na razvoj prehranskih navad in preference do sladkega okusa. Možni so še vplivi na vnetne procese, črevesno mikrobioto in epigenetske mehanizme, vendar teh razlag nova raziskava ni neposredno dokazovala.
Kljub odprtim vprašanjem postaja slika vse zanimivejša. Raziskave istega zgodovinskega obdobja so manjšo izpostavljenost sladkorju v prvih 1000 dneh povezale z manjšim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, hipertenzijo, srčno popuščanje, demenco, depresijo in anksioznost. To še ne pomeni, da je sladkor v zgodnjem otroštvu vzrok vseh teh bolezni, vendar kaže, da prvih 1000 dni življenja ni pomembnih samo za trenutno rast otroka. Prehranske odločitve med nosečnostjo in v prvih dveh letih bi lahko bile eden od kamenčkov v mozaiku, ki vpliva na zdravje še desetletja pozneje.
Salama je eno izmed najbolj priljubljenih mesnih živil, ki ga najdemo skoraj v vsakem hladilniku. Veliko ljudi dela napake, zaradi katerih se salama hitreje izsuši, izgubi aromo ali pa postane manj varna za uživanje.
Najpogostejša napaka je originalna embalaža
Po odprtju salame jo številni pustijo v originalni plastični embalaži ali jo zgolj prekrijejo z folijo. Tak način shranjevanja omogoča dostop zraka, zaradi česar se površina izsuši, maščoba lahko postane žarka, okus pa se poslabša.
Boljša izbira je, da odprto salamo zavijete v papir za živila ali povoščen papir, nato pa jo shranite v nepredušno posodo. Tako ostane dlje časa sveža in ohrani svojo aromo.
Salamo je najbolje hraniti pri temperaturi med 0 in 4 °C. Primerni mesti shranjevanja sta srednja ali spodnja polica hladilnika, kjer je temperatura bolj enakomerna in živilo ostane sveže dlje časa.
Narezana salama se pokvari hitreje
Narezana salama ima veliko večjo površino, ki je izpostavljena zraku in različnim mikroorganizmom. Zato jo je priporočljivo porabiti v nekaj dneh po odprtju. Če jo kupujete v večjih količinah, je smiselno del salam razdeliti na manjše porcije in jih odpirati po potrebi. Ostanek lahko tudi zamrznemo.
Salame nikoli ne odlagajte na desko ali krožnik, na katerem ste pred tem pripravljali surovo meso. Prav tako vedno uporabljajte čist nož ali prijemalko. S tem zmanjšate možnost prenosa bakterij na živilo, ki ga pogosto uživamo brez dodatne toplotne obdelave.
Ali lahko salamo zamrznemo?
Večino salam lahko tudi zamrznete. Pred tem jih razdelite na manjše porcije in dobro zapakirajte v vrečke ali posode za zamrzovanje. Kakovost bo najboljša, če jih porabite v dveh do treh mesecih. Po odmrzovanju salame ne zamrzujte ponovno.
Kako prepoznati, da salama ni več primerna za uživanje?
Salama ni primerna za uživanje, če opazimo naslednje:
Neprijeten in kisel vonj.
Lepljiva površina.
Sluzasta tekstura.
Pojav plesni (razen pri vrstah, kjer je plemenita plesen del izdelka).
Prav tako je ne uživajte, če je bila več ur izven hladilnika, zlasti v toplih poletnih mesecih.
Pravilno shranjena salama ostane okusna dlje časa, hkrati pa zmanjšate tveganje za razvoj škodljivih bakterij in količino zavržene hrane. Nekaj preprostih navad kot so ustrezna embalaža, primerna temperatura in dobra higiena, lahko bistveno podaljšajo njeno svežino in varnost.
Vinko Möderndorfer je z romanom Sončnica ustvaril izjemno toplo, a hkrati presunljivo zgodbo, ki se globoko dotakne bralca. Avtor, ki ga poznamo po številnih uspešnih mladinskih uspešnicah, v tem delu znova dokazuje, da odlično razume svet mladih ter njihovo dojemanje odraslega sveta in družbenih krivic. Zgodba se osredotoča na pomembne življenjske vrednote, kot so sočutje, prijateljstvo, sprejemanje drugačnosti in soočanje z resnico.
Glavna junaka zgodbe sta Ajda in Voranc, sošolca in najboljša prijatelja. Čeprav prihajata iz precej različnih socialnih okolij, saj Ajda živi v premožni in urejeni družini, Voranc pa z mamo v skromnejših razmerah, njuno prijateljstvo ne pozna meja. Njuna vsakodnevna rutina se spremeni, ko pred zapuščeno in razpadajočo vilo srečata nenavadno starejšo gospo. Ženska nosi klobuk, v katerega so zataknjene sončnice, govori v skrivnostnih obrazcih in trdi, da je ruševina njen dom. Najstnika jo poimenujeta Sončnica.
Prvotni strah in nezaupanje se pri obeh najstnikih hitro spremenita v radovednost ter kasneje v globoko sočutje. Sončnica namreč ni le nenavadna, ampak tudi zelo pronicljiva gospa, ki o obeh mladih junakih ve več, kot bi si mislila. Njena prisotnost pa v lokalni skupnosti sproži plaz dogodkov, saj na površje potegne dolgo zamolčane družinske in družbene skrivnosti. Ko se v zgodbo vmešata odrasli svet in predsodki okolice, sta Ajda in Voranc prisiljena zavzeti jasno stališče in se postaviti za resnico ter za človeka na robu družbe.
Knjiga odpira več pomembnih tem, med katerimi izstopa vprašanje marginalizacije. Lik skrivnostne gospe predstavlja vse tiste posameznike, ki jih družba zaradi nekonvencionalnega vedenja ali stisk potisne na rob. Medtem ko odrasli ob pogledu nanjo čutijo nelagodje ali neprijetnost, sta mladostnika sposobna pogledati pod površje ter v njej prepoznati dostojanstvo in toplino. Poleg tega roman prikazuje lepoto iskrenega prijateljstva, ki premaguje razredne razlike in pokaže, da premoženje ne določa vrednosti človeka. Svet odraslih je prikazan kot svet, poln obrambnih mehanizmov in strahu pred tem, kaj bodo rekli drugi, medtem ko mladi junaki s svojo iskrenostjo razbijajo te zidove.
Slog pisanja je izjemno tekoč in naraven. Möderndorfer ne pridiga in ne poučuje zviška, ampak bralca obravnava kot enakovrednega partnerja. Dialogi med najstnikoma so živi in verodostojni, zgodba pa ves čas vzdržuje napetost s postopnim razkrivanjem skrivnosti iz preteklosti. Tudi simbolika sončnice je izjemno lepo vpletena v zgodbo. Tako kot se cvet sončnice vedno obrača proti sončni svetlobi, se tudi glavna junaka v zapletenih okoliščinah obračata proti resnici, poštenosti in dobroti.
Roman Sončnica je vrhunsko branje, ki presega zgolj mladinski žanr. Gre za ganljivo in napeto pripoved o pogumu ter pomenu empatije v sodobnem svetu. Knjiga bralca spodbudi k premisleku o tem, kako hitro obsojamo tisto, česar ne razumemo, in kako malo je potrebno, da nekomu polepšamo dan ter mu vrnemo občutek vrednosti. Zgodbo toplo priporočam vsakomur, ki išče literarno delo z globokim sporočilom in izjemno toplino.
Skrivna receptura za Coca-Colo, znana pod šifriranim imenom »7X«, velja za eno najbolje varovanih poslovnih skrivnosti na svetu. Od nastanka pijače leta 1886 v Atlanti je družba Coca-Cola zgradila mogočen mit okoli varovanja svoje formule, ki že desetletja ustvarja številne legende in popkulturna ugibanja.
Mit proti realnosti: Dva človeka ali več?
Priljubljena zgodba pravi, da formulo hkrati poznata le dva vodilna uslužbenca podjetja, ki naj ne bi smela potovati z istim letalom ali se voziti v istem avtomobilu, da se receptura v primeru nesreče ne bi izgubila.
Čeprav podjetje rado vzdržuje to skrivnostno podobo zaradi odličnega marketinga, je resnica nekoliko bolj praktična:
Točna številka je skrivnost: Podjetje ni nikoli uradno razkrilo natančnega števila ljudi, ki poznajo celoten recept.
Razdeljena formula: Večina uslužbencev in partnerjev pozna le posamezne dele procesa. Sestavine so označene s številkami od 1 do 9, zato delavci v proizvodnji mešajo komponente, ne da bi natančno vedeli, za katero kemijsko spojino ali naravni ekstrakt gre.
Uradno navodilo: Le peščica najvišjih uslužbencev ima dostop do popolnega zapisa, njihova identiteta pa iz varnostnih razlogov ostaja strogo varovana.
Kje je recept shranjen?
Formula je bila desetletja zaklenjena v trezorju banke SunTrust v Atlanti, leta 2011 pa jo je podjetje premaknilo v svoj muzejski kompleks World of Coca-Cola.
Tukaj je recept shranjen v visoko tehnološkem trezorju, opremljenem s skenerji odtisov dlani, prepoznavanjem šarenice in fizičnimi ključavnicami. Obiskovalci muzeja si lahko ogledajo zunanjost trezorja, sama vsebina pa ostaja skrita.
Ali je recept sploh mogoče kopirati?
Sodobna kemijska analiza (kot je plinska kromatografija) omogoča izjemno natančno razčlenitev sestavin katerekoli tekočine. Strokovnjaki pravijo, da je sestavine Coca-Cole danes razmeroma enostavno identificirati.
Zanimivo je dejstvo, da recept ni patentiran, saj bi za patent podjetje moralo razkriti njegove sestavine. Zakaj torej nihče ne izdela popolne kopije?
Kompleksnost mešanja: Poleg samih sestavin so ključni natančni postopki segrevanja, vrstni red mešanja in specifični viri naravnih olj.
Moč blagovne znamke: Tudi če bi nekdo ustvaril identičen napitek, nima pravic do blagovne znamke, logotipa in globalne distribucijske mreže, ki predstavljajo pravo vrednost Coca-Cole.
Prejšnji petek sem (prisežem!) brez težav oblekla svoje najljubše kavbojke. Danes jih zapnem, a gumb očitno protestira. Stopim na tehtnico in številka je višja. Kilogram. Dva. V glavi se začne znani film. »Preveč testenin. Tista čokolada po večerji. Zakaj sem sploh jedla pico? Očitno sem vse pokvarila.«
Če se ti ta scenarij zdi sumljivo znan, naj te najprej pomirim. Obstaja velika verjetnost, da nisi naredila popolnoma nič narobe. Še več, zelo verjetno se sploh nisi zredila.
Na družbenih omrežjih je pred kratkim zaokrožil video, v katerem fant povabi dekle na zmenek. Ona ga zavrne in mu brez slabe vesti odgovori: »Poskusi še enkrat, ko bom v folikularni fazi.« Internet se je seveda zabaval. Pod videom pa se je zgodilo nekaj zanimivega. Na tisoče žensk je začelo pisati: »To sem jaz.« In prav tam se skriva razlog, zakaj je vredno govoriti o menstrualnem ciklu. Ne zato, ker bi hormoni opravičili vse naše odločitve, ampak zato, ker lahko pojasnijo nekaj, zaradi česar se vsak mesec po nepotrebnem obremenjuje ogromno žensk.
Priznaj. Kolikokrat si stopila na tehtnico, videla kilogram ali dva več in si v nekaj sekundah zavrtela film zadnjih treh dni? Nenadoma se spomniš vsakega piškota, vsakega sladoleda in vsakega »samo enega koščka« pice.
Težava je v tem, da tehtnica ne pove, zakaj je številka višja. Pove le, koliko te telo v tistem trenutku tehta. Ne pove pa, koliko od tega predstavljajo mišice, koliko voda, koliko hrana, ki je še vedno v prebavilih, in koliko maščoba. No, vsaj neka povprečna študentska tehtnica ne. Zato je pomemben podatek, ki marsikatero žensko preseneti. Med menstrualnim ciklom lahko telesna teža povsem normalno niha za kilogram, dva ali celo tri. V večini primerov ne zaradi maščobe, ampak zato, ker telo pod vplivom hormonov zadržuje več tekočine.
To pomeni, da se lahko zjutraj pogledaš v ogledalo, počutiš »večja«, vidiš višjo številko na tehtnici in si vseeno popolnoma enako fit kot prejšnji teden.
Tvoj cikel ima štiri poglavja. In vsako napiše malo drugačno zgodbo.
Najlažje si ga predstavljaš kot serijo s štirimi epizodami. Glavna igralka si vedno ti. Spreminjajo pa se hormoni.
Po menstruaciji nastopi obdobje, ki ga številne ženske obožujejo, čeprav se tega pogosto niti ne zavedajo. Energije je več, napihnjenost popusti, treningi so lažji, marsikatera pa opazi tudi, da ji kavbojke spet lepše stojijo. To je folikularna faza, ko raven estrogena raste in se telo postopoma vrne v svoje »lahkotnejše« stanje.
Okoli sredine cikla pride ovulacija. Nekatere ženske v tem času poročajo o več energije, druge o večji samozavesti, tretje ne opazijo skoraj nobene razlike. In vse to je normalno. Naše telo ni aplikacija, ki bi pri vseh delovala po enakih nastavitvah. Potem pa pride faza, ki je verjetno kriva za največ slabe volje pred ogledalom.
Lutealna faza se začne po ovulaciji in traja do menstruacije. V tem času začne prevladovati progesteron, telo pa zadržuje več tekočine. Posledica? Napihnjen trebuh. Občutek, da te vse tišči. Prsi postanejo občutljive, želja po čokoladi pa nenadoma zveni kot odlična življenjska odločitev.
In potem pride tehtnica. Pokazala bo morda kilogram več. Morda dva. Pri nekaterih ženskah celo tri.
Ne zato, ker bi se v enem tednu zredila za tri kilograme maščobe. To bi bilo praktično nemogoče. Gre predvsem za tekočino, ki jo telo zadrži in jo po začetku menstruacije praviloma tudi postopoma izloči.
Z drugimi besedami: tista številka, ki ti pokvari jutro, pogosto nima skoraj nobene zveze s tem, kako uspešna si bila pri skrbi zase.
Največjo napako naredimo prav takrat, ko smo najbolj ranljive
Veliko žensk se tehta vsak dan. Vsak dodaten kilogram razume kot neuspeh. Potem zmanjšajo obroke, dodajo še kakšen trening in se jezijo nase, čeprav njihovo telo pravzaprav počne nekaj povsem običajnega.
Strokovnjaki zato priporočajo, da svojo težo primerjaš v isti fazi menstrualnega cikla. Če se danes stehtaš tri dni pred menstruacijo, se naslednji mesec stehtaj spet približno tri dni pred menstruacijo. Šele takšna primerjava pokaže, ali se je tvoja telesna teža dejansko spremenila.
Primerjati težo v folikularni in lutealni fazi je podobno, kot bi primerjala gobico za pomivanje posode, ko je suha, in ko jo namočiš. Še vedno je ista gobica, le vode vsebuje precej več.
Morda tehtnica ni problem. Morda samo ne pozna tvoje zgodbe.
Naslednjič, ko boš stopila na tehtnico in bo številka višja, se poskusi vprašati še nekaj drugega. Ne samo: »Koliko tehtam?« Ampak tudi: »V kateri fazi cikla sem?«
Morda bo odgovor razložil več kot tehtnica sama. In če boš zaradi tega naslednji mesec do sebe vsaj malo prijaznejša, je ta članek dosegel svoj namen.
Google ukinja staro povezavo med storitvama Google Drive in Google Photos, kar pomeni, da se fotografije in videoposnetki ne bodo več samodejno shranjevali v Google Drive tako kot doslej. Ta sprememba ne bo izbrisala že obstoječih datotek, bo pa vplivala na vse nove fotografije, ki jih boste posneli po 10. avgustu. Z drugimi besedami, če ne boste ničesar spremenili, se vaše nove fotografije morda ne bodo več varnostno kopirale tja, kjer pričakujete.
Uporabniki so imeli več let možnost, da so bile njihove fotografije iz storitve Google Photos vidne tudi v Google Drivu, kar je bilo priročno za organizacijo, deljenje in dodatno varnostno kopiranje. Zdaj se ta povezava ukinja. To pomeni, da med storitvama ne bo več samodejne sinhronizacije. Fotografije se bodo shranjevale izključno v Google Photos, uporabniki pa bodo morali sami preveriti in ustrezno nastaviti varnostno kopiranje. Če ste Google Drive uporabljali kot dodatno varnostno kopijo svojih fotografij, je zdaj pravi čas, da spremenite svoje navade.
Če želite, da se vaše fotografije še naprej nemoteno shranjujejo, najprej odprite aplikacijo Google Photos. Nato odprite Nastavitve, poiščite možnost Varnostno kopiranje in sinhronizacija ter preverite, ali je ta funkcija vključena. To je zdaj glavni način, s katerim lahko poskrbite, da bodo vaše fotografije varno shranjene v oblaku.
Kaj sprememba pomeni za uporabnike?
Sprememba je del širše Googlove strategije poenostavljanja storitev in ločevanja funkcij, ki so bile prej medsebojno povezane. Za večino uporabnikov to pomeni preprostejše upravljanje fotografij, hkrati pa tudi manj prilagodljivosti pri shranjevanju fotografij na več različnih mestih.
Naprednejši uporabniki, ki so Google Drive uporabljali kot dodatno varnostno kopijo ali za delo s fotografijami, bodo morali poiskati druge rešitve. Če za shranjevanje fotografij uporabljate Googlov ekosistem, sprememba sicer ni dramatična, je pa pomembna. Brez ustreznih nastavitev se namreč lahko hitro zgodi, da bodo vaše nove fotografije in dragoceni spomini ostali shranjeni le na telefonu, piše Economic Times.
Pred desetimi leti bi te sošolec, ki je poslušal korejsko glasbo in gledal risanke z japonskimi napisi, verjetno pogledal postrani. Danes ta isti sošolec morda plačuje naročnino na tri različne platforme, ima na steni plakat skupine, ki poje v jeziku, ki ga ne razume, in to je popolnoma v redu. Kaj se je pravzaprav zgodilo?
Ko je risanka postala največji film na Netflixu
Najbolj zgovoren dokaz, da je meja med nišno in mainstream zabavo padla, je animirani film KPop Demon Hunters. Naslov, ki je izšel junija 2025 na Netflixu, je do sredine leta 2026 zbral več kot 648 milijonov ogledov in postal najbolj gledana vsebina v zgodovini platforme – pred tem je rekord držal Squid Game, torej spet nekaj korejskega. Glasbeni del filma je pesem Golden popeljal na vrh Billboard lestvic, na letošnjih oskarjih pa je film pobral nagrado za najboljši animirani film, pesem Golden pa je postala prva skladba s korejskimi koreninami, ki je kadarkoli osvojila oskarja za najboljšo pesem.
To ni majhen uspeh neke nišne produkcije. To je Netflixov najbolj gledan naslov vseh časov, pika.
Podobna zgodba se dogaja pri japonskih risankah. Po podatkih japonskega združenja AJA (Anime Industry Report 2025) je celotna anime industrija leta 2024 dosegla rekordnih 3,84 bilijona jenov, kar je nekje okoli 25 milijard dolarjev, in to s 14,8-odstotno rastjo v samo enem letu. Prvič v zgodovini panoge je prodaja v tujini presegla domačo prodajo na Japonskem – kar pomeni, da anime dobesedno ni več japonski izdelek za Japonce, ampak globalni izvozni artikel.
Crunchyroll, glavni pretočni servis za anime na zahodu, je maja 2026 presegel 21 milijonov plačljivih naročnikov, kar je skok z 17 milijonov le leto prej. Netflix pa je samo v letu 2025 zabeležil več kot 8 milijard ur gledanja anime vsebin. Za primerjavo – to je več, kot bi kdorkoli pričakoval še pred petimi leti, ko je bil anime rezerviran za posebne police v videotekah.
Koliko dejansko stane biti K-pop fan
Tu pridemo do dela, kjer se stvari otipljivo poznajo v denarnici. Vstopnice za koncerte skupine BLACKPINK na turneji leta 2025 so se na primer na stadionu Stade de France v Parizu gibale od 78,50 evra za standardna mesta pa vse do 216 evrov za boljše sektorje, VIP paketi z zgodnjim vstopom in dodatnim merchandisejem pa gredo pogosto še precej višje. Njihova prejšnja turneja Born Pink (2022–2023) je postala najbolje obiskana in najbolj zaslužkarska turneja katerekoli ženske glasbene zasedbe v zgodovini, skupina pa je bila tudi prva azijska izvajalka, ki je headlinala Coachello.
Če k temu dodaš še mesečno naročnino na Crunchyroll (pri nas se gibljemo okoli 8 do 10 evrov na mesec za osnovni paket, cena se sicer razlikuje glede na trg), album v fizični obliki s pripadajočimi photocardi in kakšen kos merchandisea, hitro ugotoviš, da to ni več hobi za nekaj evrov na mesec. Cela ta ekonomija fandoma je zrasla v posel, kjer podjetja natančno vedo, koliko so oboževalci pripravljeni plačati za občutek pripadnosti.
Po podatkih letnega poročila IFPI (International Federation of the Phonographic Industry) so globalni prihodki od snemane glasbe leta 2025 zrasli za 6,4 odstotka in dosegli 31,7 milijarde dolarjev – že enajsto leto zapored gre številka navzgor, predvsem zaradi plačljivih pretočnih naročnin, ki jih je zdaj po svetu 837 milijonov. K-pop je pri tem le en, a vse pomembnejši del slike – po nekaterih tržnih ocenah je celotna panoga leta 2023 dosegla velikost okoli 9,3 milijarde dolarjev, čeprav gre pri tej konkretni številki bolj za oceno analitikov kot za uradno potrjen podatek.
Zakaj se je to zgodilo zdaj
Del odgovora je preprost – algoritmi. YouTube in TikTok ne poznata jezikovnih meja, in ko se korejska koreografija ali anime posnetek enkrat prime na For You strani, ni pomembno, ali gledalec razume besedilo. Drugi del je generacijski premik: mladi, ki so odraščali s pretočnimi platformami, so navajeni na podnapise in sinhronizacijo veliko bolj kot generacije pred njimi. Titlanje ni več ovira, je pač standard.
Osebno se mi zdi najbolj zanimivo prav to, da je meja med tujo in domačo popkulturo skoraj izginila. Nekdo v Ljubljani danes posluša isto pesem kot nekdo v Seulu ali Sao Paulu, v istem tednu, na isti platformi. To se v glasbeni industriji ni dogajalo v tem obsegu, odkar obstaja radio.
Bo trend zdržal?
Težko je napovedati, ali bo K-pop čez pet let še vedno tako viden, ali pa bo šel po poti drugih velikih pop trendov in se skrčil na trdo jedro oboževalcev. Glede na številke, ki jih vidimo trenutno – rekordi na Netflixu, rastoča industrija v Aziji, milijoni novih naročnikov – kaže, da gre za nekaj bolj trajnega kot le poletno modno muho. Sam bi stavil, da bomo čez nekaj let gledali na leto 2025 kot na trenutek, ko je azijska popkultura prestopila iz trenda v stalnico.
