Krvodajalske akcije v januarju 2026

Daruj kri, krovdajalska akcija Rdečega križa Slovenije
Foto: Rdeči križ Slovenije

Rdeči križ Slovenije vljudno vabi, da se udeležiš ene izmed krvodajalskih akcij. Katere krvne skupine so najbolj potrebne, lahko preveriš na www.daruj-kri.si ali www.ztm.si. Če ne veš katero krvno skupino imaš, je še toliko bolj pomembno, da daruješ, saj ti jo bodo brezplačno izmerili.

DATUM KRVODAJALSKE AKCIJE URA PRIČETKA IN KONCA

KRVODAJALSKE AKCIJE

KRAJ KRVODAJALSKE AKCIJE: KRVODAJALCE LEPO PROSIMO, DA SE PREDHODNO NAROČIJO NA DAROVANJE KRVI, VSAJ SEDEM DNI PRED KRVODAJALSKO AKCIJO NA SLEDEČE TELEFONSKE ŠTEVILKE:
5.1. 7.30 ʰ -10ʰ Šentilj v Slovenskih goricah – v Osnovni šoli Rudolfa Maistra 041 479 242 ali 041 320 796
Pokličete lahko ob delovnikih med 7. in 15. uro.
5.1., 6.1. 7ʰ-13ʰ, 7ʰ-13ʰ Postojna – v dijaškem domu SGLZŠ 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
6.1. 7.30 ʰ -11.30ʰ Rogašovci – v kulturni dvorani Občine Rogašovci, Sveti Jurij 13/b Prijavite se na darovanje krvi od 20.12.2025 dalje pri gospe Agati Recek: 041/331-063 ali pri Mariji Mekiš: 031/466-603
7.1. 7ʰ-13ʰ Postojna – v dijaškem domu SGLZŠ 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
7.1., 8.1. 7.30ʰ-11.ʰ Ljutomer – v ŠIC Ljutomer 041 479 242 ali 041 320 796
Pokličete lahko ob delovnikih med 7. in 15. uro.
8.1. 7ʰ-11ʰ Gorica pri Slivnici – v kulturnem domu 03 423 35 97
Pokličete lahko ob delovnikih med 7.30 in 15. uro
8.1., 9.1. 7ʰ-13ʰ, 7ʰ-13ʰ Trebnje – v Galaksiji 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
9.1. 7.30ʰ-11.ʰ Ljutomer – v ŠIC Ljutomer 041 479 242 ali 041 320 796
Pokličete lahko ob delovnikih med 7. in 15. uro.
12.1. 7.30ʰ-10.ʰ Slivnica pri Mariboru – v Osnovni šoli

Franca Lešnika – Vuka

041 479 242 ali 041 320 796
Pokličete lahko ob delovnikih med 7. in 15. uro.
12.1., 13.1. 7ʰ-13ʰ, 7ʰ-13ʰ Brežice – v Mladinskem centru 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
14.1. 15.1. 7ʰ-13ʰ, 7ʰ-13ʰ Domžale – v Športni dvorani Domžale 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
15.1. 7ʰ-11ʰ Loče – v Restavraciji Plac ob železnici 03 423 35 97
Pokličete lahko ob delovnikih med 7.30 in 15. uro.
16.1. 7.30ʰ -11.30ʰ Sv. Jurij ob Ščavnici – v Osnovni šoli Sv.

Jurij ob Ščavnici

041 479 242 ali 041 320 796
Pokličete lahko ob delovnikih med 7. in 15. uro.
16.1. 7ʰ-15ʰ Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
19.1. 7.30ʰ -11ʰ Apače – v prostorih kulturnega doma 041 479 242 ali 041 320 796
Pokličete lahko ob delovnikih med 7. in 15. uro.
19.1., 20.1.,

21.1.

7ʰ-13ʰ, 7ʰ-13ʰ,

7ʰ-13ʰ

Idrija – v Mladinskem centru Idrija 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
22.1. 7ʰ-13ʰ Kranj – v gasilsko reševalni službi 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
22.1. 7ʰ-10.30ʰ Rogaška Slatina – v kulturnem centru 03 423 35 97
Pokličete lahko ob delovnikih med 7.30 in 15. uro.
23.1. 7ʰ-15ʰ Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
23.1., 26.1 7.30ʰ -11ʰ Oplotnica – v veroučni učilnici Župnije Čadram 041 479 242 ali 041 320 796
Pokličete lahko ob delovnikih med 7. in 15. uro.
26.1. 7ʰ-13ʰ Metlika – v telovadnici vrtca Metlika 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
27.1., 28.1. 7ʰ-13ʰ, 7ʰ-13ʰ Žiri – v poslovni stavbi IKA 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
29.1. 7ʰ-13ʰ Šenčur – v športni dvorani 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
29.1. 7ʰ-10.30ʰ Rogaška Slatina – v kulturnem centru 03 423 35 97
Pokličete lahko ob delovnikih med 7.30 in 15. uro.
30.1. 7ʰ-12ʰ Zreče – v Hotelu Dobrava 041 479 242 ali 041 320 796
Pokličete lahko ob delovnikih med 7. in 15. uro.
30.1. 7ʰ-15ʰ Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270

 

OPOMBA: PREVERITE STANJE ZALOG KRVI NA WWW.DARUJ-KRI.SI

Kri lahko darujete tudi izven terenskih krvodajalskih akcij, v okviru urnika delovanja transfuzijske službe.

Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino Ljubljana, Šlajmerjeva 6.

Pokličete lahko vsak dan med delovniki od 7. do 22. ure, v soboto in nedeljo od 8. do 22. ure na eno od telefonskih številk: 051/389-270 ali 051/671-147 ali 030/716-796, in se dogovorite o uri prihoda na darovanje krvi.

Odvzem krvi poteka vsak delovni dan: 7.00 – 15.00

Krvodajalci lahko brezplačno parkirate na parkirišču Zavoda RS za transfuzijsko medicino, ki je dostopno iz Šlajmerjeve ulice. Parkirišča so krvodajalcem na voljo za kovinsko ograjo ekološkega otoka, ob zidu pred zapornico in za zapornico.

Center za transfuzijsko dejavnost Novo mesto

Naslov: Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska 1, Novo mesto.

Pokličite na: 070/538-227 in se dogovorite o uri prihoda vsak delovni dan od 7. do 15. ure.

Ponedeljek: 7.00 – 11.00

Torek: 7.00 – 11.00
Četrtek: 7.00 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Slovenj Gradec 

Naslov: Gosposvetska 1, 2380 Slovenj Gradec.

Pokličite na: 01/5438-351 ali 041/672-845 in se dogovorite o uri prihoda vsak delovni dan od 7. do 15. ure.

Torek: 7.30 – 11.00
Četrtek: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Trbovlje

Naslov: Splošna bolnišnica Trbovlje, Rudarska 9, 1420 Trbovlje.

Pokličite na: 01/ 5438-346 ali 051/649-350 in se dogovorite o uri prihoda.

Krvodajalci lahko brezplačno parkirate na parkirišču Restavracije in kavarne K5, kjer je za krvodajalce organizirana malica po odvzemu krvi.

Petek: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Izola

Naslov: Splošna bolnišnica Izola, Polje 35, 6310 Izola.

Pokličite na: 05/660-62-39  ali 05/660-62-30 ali 01/ 5438-360 in se dogovorite o uri prihoda.

Torek: 7.30 – 11.00
Četrtek: 7.30 – 11.00
Petek: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Jesenice

Naslov: Splošna bolnišnica Jesenice, Titova 112, 4270 Jesenice.

Pokličite na: 04/586-83-08 ali 01/5438-364 in se dogovorite o uri prihoda.

Petek: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Nova Gorica

Naslov: Splošna bolnišnica Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13, 5290 Šempeter pri Gorici.

Pokličite na: 01/5438-352 do 16. ure ali 031/658-154 vsak delovni dan do 18. ure in se dogovorite o uri prihoda.

Ponedeljek: 7.30 – 11.00
Sreda: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor

UKC Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor.

Pokličite na: 041/479-242 ali 041/320-796.  Pokličete lahko vsak dan med delovnikom, od 7. do 15. ure, ob torkih do 17. ure. Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomo odgovorili naslednji  delovni dan.

Torek: 7.30 – 17.00
Četrtek: 7.30 – 11.00

Petek: 7.30 – 11.00

Enota za transfuzijsko dejavnost Ptuj

UKC Maribor, Center za transfuzijsko medicino

Naslov: Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča, Potrčeva 23–25, 2250 Ptuj.

Pokličite na: 051/615-124. Pokličete lahko vsak dan med delovnikom,  od 7. do 15. ure.

Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomo odgovorili naslednji delovni dan.

Torek: 7.00 – 11.00
Četrtek: 7.00 – 11.00

Enota za transfuzijsko dejavnost Murska Sobota

UKC Maribor, Center za transfuzijsko medicino

Naslov: Splošna bolnišnica Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota.

Pokličite na: 02/512-31-53 ali 031/398-451. Pokličete lahko vsak dan med delovnikom, od 7. do 15. ure. Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomo odgovorili naslednji delovni dan.

Ponedeljek: 7.00 – 11.00
Sreda: 7.00 – 11.00

Transfuzijski center Celje

Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje.

Pokličite na: 03/423-35-97. Pokličete lahko vsak dan med delovnikom, od 7. do 15. ure.

Na darovanje krvi se lahko naročite tudi po e-pošti na naslovu: narocanjekrvodajalcev@sb-celje.si

Ponedeljek: 7.30 – 10.30
Torek: 7.30 – 10.30
Sreda: 7.30 – 10.30

Kalorije pod nadzorom: natančno spremljanje telesne forme s pametno uro

pametne ure Huawei

Nobenega dvoma ni, da je današnja pametna ura veliko več kot le podaljšek telefona na zapestju ter pripomoček za prikaz točnega časa. To še posebej velja za modele, ki poleg številnih drugih funkcij podrobno spremljajo vnos in porabo kalorij.

Napredek tehnologije je prinesel dosežke, ki so se nam še pred kratkim zdeli nedosegljivi. Optično spremljanje srčnega utripa je postalo zelo natančno, ob tem pa se je pokazalo, da je tipalo sposobno meriti tudi druge signale v telesu, kot je nasičenost krvi s kisikom. Poleg teg je Huawei omogočil izjemno natančen nadzor nad kalorijami, kar je ključnega pomena za dobro počutje in telesno pripravljenost. Funkcijo najdete v izrednih urah Huawei Watch GT 6, Watch FIT 4 in Watch Ultimate 2 in Watch 5!

Zakaj so podatki o kalorijah tako pomembni, sploh v času, ki prihaja, ko se radi malce pregrešimo, čeprav so porabo že prve nosljive naprave prikazovale le približno? Odgovor je preprost. Ker odločilno vplivajo na naše počutje in ustrezno telesno težo, katere pomen je v sodobnem svetu pogosto podcenjen. Telo za delovanje potrebuje energijo. Presnova oziroma kemični procesi v telesu hrano in pijačo spreminjajo v gorivo za delovanje celic. Od življenjskih navad in gibanja ter tudi od fizioloških potreb je nato odvisno, koliko zaužite energije telo sproti izkoristi in koliko je začne shranjevati.

Organizem neprestano porablja kalorije, saj potrebuje energijo za prav vsako dejavnost. Celo med spanjem, poležavanjem ob televiziji ali sedenjem pred računalnikom, ko se posvečamo službenim nalogam. Seveda je takrat poraba občutno manjša kot med športno vadbo ali pri intenzivni aktivnosti v telovadnici. Če na primer telo v mirovanju porabi približno 100 kalorij na uro, jih med tekom lahko tudi desetkrat več. Pomembna je razlika med energijo, ki jo telo porabi za osnovne življenjske funkcije, in energijo, ki jo izkoristi pri zahtevnejši telesni dejavnosti. Medtem ko pametne ure in športne zapestnice zlahka ocenijo porabo med vadbo, je natančnejše spremljanje v mirovanju dolgo predstavljalo izziv. Prav tu se izkaže aplikacija Ohranite kondicijo.

Da deluje optimalno, zahteva natančen zapis zaužitih kalorij. To včasih ni enostavno, vendar je ob pravilnem pristopu povsem izvedljivo. Nobena naprava teh podatkov ne more zbrati sama. Vnos hranil opravite v aplikaciji Zdravje na telefonu, postopek pa je jasen in enostaven. Nato vse prevzame pametna ura. V realnem času prikazuje aktivno porabo, porabo med mirovanjem ter kalorični primanjkljaj. Cilje lahko preprosto prilagajate, na primer koliko časa potrebujete do želene teže, ura pa vas bo opozorila, če odstopate od začrtane poti.

Kadarkoli lahko na zaslonu ure preverite stanje vnosa in porabe kalorij. V seznamu aplikacij izberete aplikacijo Ohranite kondicijo. V zgornjem delu zaslona se nahaja jasen merilnik s kazalcem, ki se premika med zelenim in rdečim območjem ter podobno kot merilniki v avtomobilu prikazuje kalorični primanjkljaj. To je razlika med zaužito in porabljeno energijo. Ko je kazalec v zelenem območju, pomeni, da je poraba presegla vnos hrane in pijače, kar je cilj vsakega posameznika, ki želi zmanjšati telesno težo. Seveda le, če so vneseni podatki kar se da natančni.

Pametne ure Huawei so zaradi dodatnih funkcij izjemno primerne za sodobnega človeka, ki se pogosto premalo giba, a si želi izboljšati svoje navade. Veliko pripomore že to, da so podatki vedno pri roki. Ko boste spoznali, koliko kalorij v resnici zaužijete, boste obroke lažje prilagodili ali zmanjšali njihovo energijsko vrednost. Poleg tega boste neprestano seznanjeni s tem, kako uspešni ste na poti do cilja oziroma kako daleč ste od želenega rezultata.

Kako je ljudstvo Majev jedlo čokolado? Je danes kaj drugače?

Olmec Colossal Head, La Venta Museum Park, Villahermosa, Tabasco - Mexico
Foto: Eduardo Cabanas iz iStock

Čokolada pri Majih ni bila omejena le na najvišje družbene sloje. Dolgo je veljalo prepričanje, da so si kakav lahko privoščili predvsem pripadniki elite, saj so bili arheološki dokazi večinoma povezani z razkošnimi posodami iz grobnic plemstva. Kemične analize starodavnih ostankov pa so razkrile precej širšo uporabo.

Ostanki v posodah razširijo zgodbo

Arheologinja Anabel Ford z Univerze v Kaliforniji v Santa Barbari je desetletja preučevala življenje Majev na najdišču El Pilar, ki leži na meji med Belizejem in Gvatemalo. Pri raziskovanju manjših domačij, kjer so živeli običajni prebivalci, kakavu sprva ni posvečala posebne pozornosti. Sprememba je nastopila, ko jo je biokemik Mattanjah de Vries zaprosil za vzorce ostankov iz keramičnih črepinj, da bi preveril prisotnost spojin, značilnih za rastlino kakavovec.

Kakav v vsakdanjih domovih

Prvi rezultati so bili presenetljivi. Od 13 testiranih posod, ki so jih uporabljali za pitje, jih je imelo kar 12 sledi kakava. Raziskovalci so analizo nato razširili na še enainštirideset črepinj različnih vrst posod iz stanovanjskih in javnih prostorov. Skupno je bilo pozitivnih več kot polovica vzorcev. To je nakazalo, da je bil kakav prisoten tudi v vsakdanjem okolju in ne zgolj v ceremonialnem ali elitnem.

Dragocen, a dostopen

Čeprav so bila kakavova semena v nekaterih delih Mezoamerike sredstvo menjave in s tem dragoceno blago, rezultati kažejo, da je imela večina Majev kljub temu dostop do kakava, zlasti ob pomembnih obredih. Fordova je poudarila, da so skupni rituali povezovali različne družbene sloje, podobno kot sodobni praznični obredi povezujejo ljudi danes.

Ocena filma: Hišna pomočnica

Hišna pomočnica
Hišna pomočnica, uspešnica Freide McFadden na velikem platnu Foto: on housemaid

Hišna pomočnica je knjižna uspešnica Freide McFadden, ki se pri nas že vse od svojega izida uvršča med najbolj brane in priljubljene naslove. Prav s tem razlogom je šlo za enega najbolj pričakovanih filmskih naslovov pri nas, tudi po svetu, ki bo v kina privabil najbolj zahtevno občinstvo – ljubitelje knjig. Kako se Hišna pomočnica izkaže na velikem platnu?

Hišna pomočnica pri Winchesterjevih

Millie (Sydney Sweeney) je mladenka, ki vztrajno išče nov začetek po težavnem obdobju svojega življenja. Ko zapelje skozi dvoriščna vrata hiše Winchesterjevih, jo že na vratih z veselim nasmehom pozdravi Nina Winchester (Amanda Seyfried). Vse se zdi kot iz škatlice, čisto in brez napake.

Zdi se skoraj preveč popolno, a Millie službo nujno rabi in po Nininem klicu jo prijazno sprejme. Fasada popolnosti se hitro krha, ko ugotovi, da Nina ni povsem pri sebi, a jo njen mož Andrew (Brandon Sklenar) brezpogojno ljubi in skrbi za njuno hčerko Cece. A v hiši Winchesterjevih ima vsak svojo skrivnost.

Amanda Seyfried v filmu Hišna pomočnica
Foto: on housemaid

V povprečni filmografiji izstopa kot eden boljših

Hišna pomočnica je tak film, kot je bila knjiga. Kljub nekaj manjšim spremembam ji je zelo zvesta, tako v strukturi, kot pri likih in odločitvah. Režiser Paul Feig po letošnjem velikem spodrsljaju Milo za drago 2 (Another Simple Favor), poskrbi za boljši film, ki je verjetno njegov najbolj zanimiv in najboljši po Milo za drago (A Simple Favor) iz leta 2018 – načeloma tudi eden najboljših v njegovi karieri.

Elementi trilerja držijo vodo, podobno kot knjižna predloga pa ima film moč v dveh oziroma treh precej prepričljivih likih, ki jih enako prepričljivo odigra igralska zasedba. Feig se je s tehničnega vidika ponovno obkroži s starimi znanci. Za glasbeno podlago je poskrbel Theodore Shapiro, za fotografijo John Schwartzman, za montažo pa Brent White. In z vseh vidikov je film povsem zadovoljiv, povsem okej, saj ni eden tistih, kjer bi bilo na vse to pozorni. No, pa tudi v ospredje se ravno ne prerine zaradi kvalitete, temveč sterilno opravi svojo zadolžitev. Kot hišna pomočnica.

Brandon Sklenar
Foto: on housemaid

Od knjige do filma v slabem in dobrem

Podobno kot knjiga, se tudi film loti iste razdelitve narative, ko je čas, da se delčki uganke sestavijo. In zaradi zvestobe knjige, četudi je nekaj elementov spremenjenih, je film s svojimi 131 minutami nekoliko predolg, a pri tem praktično nikoli dolgočasen. Zgodbo potiska naprej do trenutka, ko gledalca že iz radovednosti zanima, kaj se bo zgodilo. Zna se zgoditi, da bosta na veliko platno prileteli tudi nadaljevanji, saj ju konec filma tudi bolj ali manj uspešno napove.

Hišna pomočnica je film, pri katerem se ljubitelji knjig nimajo ničesar za bati. V dobrem in slabem je to zvesta predelava uspešnice Freide McFadden.

The Housemaid [Hišna pomočnica] | trailer | v kinu od 25. decembra

Kateri so najboljši vegetarijanski viri beljakovin?

Healthy diet vegan food, veggie protein sources: Tofu, vegan milk, beans, lentils, nuts, soy milk, spinach and seeds. Top view on white table.
Foto: Rimma_Bondarenko iz iStock

Vegetarijanska in veganska prehrana sta prijazni do živali in našega planeta. Nekatere raziskave kažejo, da je lahko tak način prehranjevanja tudi zelo zdrav. A večino še vedno skrbi zadosten vnos beljakovin, predvsem pa kakovostnih beljakovin s primerno aminokislinsko sestavo. Raziskovalci Univerze v Arizoni so v ta namen sestavili lestvico vegetarijanskih virov beljakovin, ki upošteva tako hranilne vrednosti kot okoljski vpliv. Z njeno pomočjo boš lažje prepoznal kakovostna vegetarijanska živila, bogata z beljakovinami.

Dobri viri beljakovin: tempeh in čičerika

Podobno kot tofu je tudi tempeh pridobljen iz soje. Zaradi višje vsebnosti beljakovin pa so ga raziskovalci uvrstili višje na lestvici. Pri proizvodnji kuhano sojo najprej fermentirajo in jo nato stisnejo v trdno, gosto maso. Pridelaš ga lahko tudi doma! Sam po sebi ima tempeh oreščkast okus, a podobno kot tofu absorbira okuse drugih živil in začimb v jedi. Čeprav v omenjeni raziskavi virov beljakovin sploh niso vključili soje, iz katere sta tofu in tempeh proizvedena, je tudi ta odlična alternativa mesu. Vsebuje skoraj toliko beljakovin kot tofu, zahteva pa dosti manj pridelave od tofuja in tempeha.

Pan fried Tempeh with marinara sauce, a healthy and tasty whole foods plant-based dish
Foto: lovelypeace iz iStock

Verjetno še boljša izbira, sploh kar se tiče hranilnih vrednosti, pa je čičerika. Vsebnost beljakovin je podobna kot pri tofuju, z njo pa niso povezane nobene skrbi glede okolja in gensko spremenjenih organizmov.

Chickpeas salad with onion and dried tomatoes. Front view.
Foto: gkrphoto iz iStock

Boljši viri beljakovin: sirotka

Sirotka je vodni del mleka, ki ostane pri pridelavi sira. To pomeni, da je podobno kot usnje, stranski produkt mesne in mlečne industrije ter nosi tudi s tem povezane okoljsko sporne kmetijske tehnike in etične pomisleke. Sirotkine beljakovine najpogosteje najdeš v beljakovinskih napitkih in praških, ki jih lahko dodaš tudi drugim živilom. Zaradi živalskega porekla sirotkine beljakovine vsebujejo esencialne aminokisline, ki jih je z veganskimi viri beljakovin težje pokriti.

Najboljši viri beljakovin: grahove beljakovine, sojin proteinski izolat in arašidi

Grahove beljakovine spadajo med najboljši kompromis med vsebnostjo beljakovin in vplivom na globalno segrevanje. Skodelica graha vsebuje 8 gramov beljakovin, skoraj toliko kot eno jajce. Pri grahovih beljakovinah pa gre za prehranski dodatek v obliki praška, ki ima skoraj dvakrat tolikšno vsebnost beljakovin kot nepredelan grah. Vsebuje devet esencialnih aminokislin in precej železa, kar je za vegetarijance in vegane še posebej pomembno.

What's Up with PEA PROTEIN? Pros and Cons...

Čeprav se nekateri sojinih beljakovin izogibajo, ker jih skrbijo negativni hormonski vplivi, so strahovi pogosto pretirani. Kljub temu je dejstvo, da poleg beljakovin ti močno predelani produkti ne prinašajo veliko dodatnih hranil. Tudi pridelava soje za naše okolje ni nedolžna. A če upoštevamo zgolj delež beljakovin glede na proizvedene emisije toplogrednih plinov, se sojin izolat odlično odreže in predstavlja eno najboljših izbir za vegane.

protein, protein drink, soy beans, diet, breakfast
Foto: shironagasukujira iz iStock

V kategorijo najboljših vegetarijanskih (in celo veganskih) virov beljakovin se je uvrstilo tudi eno povsem nepredelano živilo. Ja, večino ostalih alternativ sestavljajo predelana živila. Arašidi imajo glede na visok delež beljakovin skoraj zanemarljive izpuste toplogrednih plinov. V eni porciji arašidov se nahaja kar 25,8 gramov beljakovin, kar je več kot v govedini. Poleg tega vsebujejo tudi številne minerale in vitamine ter zelo malo ogljikovih hidratov. Bodi pa pozoren na vsebnost maščobe: ta je namreč pri arašidih visoka, zaradi česar so arašidi energijsko zelo bogati. Seveda ne pridejo v poštev za posameznike, ki so nanje alergični.

peanuts on a light background close-up. High quality photo
Foto: White Bear Studio iz iStock

Huawei trdno na vrhu po prodaji nosljivih naprav

huawei watch gt 6 pro

Najnovejše poročilo »Worldwide Quarterly Wearable Devices Tracker«, ki ga pripravlja analitsko podjetje IDC, kaže, da je globalni trg nosljivih naprav v prvih treh četrtletjih leta 2025 ohranil močan zagon rasti. V tem obdobju je bilo po svetu dobavljenih približno 150 milijonov nosljivih naprav, kar predstavlja 10-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Med vsemi proizvajalci je Huawei ponovno izstopal, saj je ohranil prvo mesto glede na število prodanih oziroma dobavljenih enot, s čimer je potrdil svojo vodilno vlogo na tem hitro razvijajočemu se trgu.

Poročilo IDC nosljive naprave deli v dve temeljni kategoriji: pametne ure in športne zapestnice. V prvih treh četrtletjih leta 2025 je globalna dobava pametnih ur dosegla 120 milijonov enot (7,3-odstotna medletna rast). Posebej izstopa kitajski trg, kjer je bilo dobavljenih 40,04 milijona pametnih ur (21,8-odstotno povečanje). Tudi segment športnih zapestnic beleži izjemno rast. Globalna dobava teh naprav je dosegla 32,86 milijona enot (21,3-odstotno medletno povečanje). Na Kitajskem je bilo v tem segmentu dobavljenih 18,39 milijona enot (42,5-odstotna rast na letni ravni).

V prvih treh četrtletjih leta 2025 se je Huawei tako uvrstil na prvo mesto na svetu po skupnih pošiljkah nosljivih naprav. K temu uspehu je pomembno prispevala nova generacija pametnih ur, zlasti serija Huawei Watch GT 6, ki je bila predstavljena v tretjem četrtletju. Ure iz te serije odlikujejo operacijski sistem HarmonyOS 6.0, lastni čip Kirin, celovito nadgrajen zaslon ter dolga življenjska doba baterije. Poleg tega ponujajo napredne funkcije za spremljanje športa, telesne aktivnosti in zdravja, kar vse bolj postaja ključen dejavnik pri odločitvah potrošnikov.

Huawei obenem pospešeno širi svojo prisotnost na čezmorskih trgih, kjer si postopoma pridobiva dodatni tržni delež. To dosega z uporabo lokaliziranih prodajnih kanalov, prilagojenimi marketinškimi pristopi ter promocijskimi strategijami, ki so prilagojene posameznim regijam. Takšen pristop podjetju omogoča učinkovitejše nagovarjanje različnih skupin uporabnikov in krepitev globalne blagovne znamke.

Trg nosljivih naprav vstopa v novo fazo konkurenčnosti, osredotočene na vrednost za uporabnika. Proizvajalci izpopolnjujejo svoje portfelje izdelkov v vseh cenovnih razredih in nenehno nadgrajujejo tehnologije. Obenem aktivno iščejo nove gonilne sile rasti, kot so poglobljene zdravstvene funkcije, integracija aplikacij umetne inteligence ter uvajanje naprednih tehnologij, kot sta 5G in satelitska komunikacija. Sprostitev generacijskega povpraševanja in prodor v nižje cenovne razrede pa naj bi dolgoročno odprla dodatne priložnosti za nadaljnjo rast celotne industrije nosljivih naprav.

Kako je umrla Jane Austen?

Jane Austen a closeup portrait from English money - pound
Foto: johan10 iz iStock

Jane Austen je zadnje tedne svojega življenja preživela v hiši na College Streetu v Winchestru, kjer je 18. julija 1817 umrla, stara komaj 41 let. Tja se je zatekla skupaj s sestro Cassandro, ker je že skoraj leto dni bolehna iskala zdravniško pomoč. Njena bolezen nikoli ni bila uradno diagnosticirana, kar je sprožilo stoletja ugibanj o vzroku njene prezgodnje smrti.

Pisma kot zdravstveni karton

Ker ni ohranjenih zdravstvenih zapisov, se raziskovalci opirajo predvsem na Austenina pisma. V njih opisuje utrujenost, vročine, bolečine v sklepih ter nenavadne spremembe barve kože na obrazu, sama je zapisala, da je bila »črna in bela in vseh napačnih barv«. Njeno stanje se je izboljševalo in nato znova slabšalo, vse do usodnega poletja leta 1817.

Različne teorije, nobenega dokončnega odgovora

Med najpogosteje omenjenimi diagnozami so Addisonova bolezen, tuberkuloza, rak želodca in limfom. Leta 2021 pa sta zdravnika Michael D. Sanders in Elizabeth Graham predstavila novo hipotezo: sistemski lupus. Avtoimunska bolezen bi lahko pojasnila nihanje simptomov, bolečine v sklepih, kožne izpuščaje in vročine. A brez bioloških dokazov ostaja tudi ta razlaga zgolj verjetna, ne dokončna.

Austenina pozna dela, zlasti »Prepričevanje« in nedokončani roman »Sanditon«, kažejo izrazitejše zanimanje za temo bolezni, okrevanja in telesne krhkosti. Številni literarni strokovnjaki menijo, da je pisateljica lastno izkušnjo bolezni subtilno vtkala v svoje like in zgodbe.

Skrivnost ostaja

Čeprav sodobna znanost omogoča analize zgodovinskih osebnosti, v primeru Jane Austen ključnih dokazov ni. Njena smrt tako ostaja ena večjih literarnih ugank. Prav ta skrivnost pa še dodatno poglablja zanimanje za njeno življenje in delo ter jo ohranja presenetljivo živo tudi več kot dvesto let pozneje.

Kako pravilno shranjevati jajca? Mnogi to počnejo narobe …

Hand Pick chicken egg from egg carton box into refrigerator, eggs on shelf of cold storage
Foto: jarabee123 iz iStock

Jajca so osnovno živilo v skoraj vsaki kuhinji, a pogosto jih shranjujemo nepravilno. Pravilno shranjevanje je namreč pomembno tako za varnost kot za ohranjanje svežine in okusa.

Kje je najbolje imeti jajca?

Najbolje jih je hraniti v hladilniku, pri stalni temperaturi. Jajca so občutljiva na temperaturna nihanja, zato jih ni priporočljivo puščati na kuhinjskem pultu ali na vratih hladilnika, kjer se temperatura ob odpiranju pogosto spreminja. Idealno mesto je notranja polica hladilnika.

Jajca shranjujemo v originalni embalaži. Kartonska škatla jih ščiti pred udarci, preprečuje vpijanje vonjav drugih živil in hkrati pomaga ohranjati primerno vlažnost. Prav tako je smiselno, da jih hranimo s koničastim delom navzdol, saj tako rumenjak ostane bolj na sredini jajca in se počasneje stara.

Close up of a man putting fresh eggs into refrigerator.
Foto: Ladanifer iz iStock

Jajc ne smemo oprati

Jajc pred shranjevanjem ne umivamo. Lupina ima naravno zaščitno plast, ki preprečuje vdor bakterij. Če jajce operemo, to zaščito odstranimo in s tem povečamo tveganje, da se predčasno pokvarijo. Če je jajce umazano, ga je bolje očistiti tik pred uporabo.

Rok uporabe velja le ob pravilnem shranjevanju. Če nismo prepričani o svežini, lahko opravimo preprost test z vodo. Sveže jajce potone, starejše pa se začne dvigovati.

S pravilnim shranjevanjem jajca ostanejo varna, okusna in uporabna dlje časa.

Saturnalije: »božični« prazniki v antičnem Rimu

Buenos Aires, Argentina - Nov 30, 2024: Saturnalia sculpture in the Carlos Thays Botanical Garden public park in Palermo district, Buenos Aires, Argentina.
Foto: Sandro Leardini iz iStock

Ko se decembra prižgejo prve praznične luči, si redko kdo predstavlja, da ima kar nekaj današnjih božičnih običajev izjemno star izvor. Če bi potovali dve tisočletji v preteklost, bi v antičnem Rimu naleteli na praznovanje, ki je presenetljivo podobno današnjemu decembrskemu vzdušju. Imenovalo se je saturnalia. Rimljani so takrat počastili boga Saturna z divjimi zabavami.

Saturnalia so bili prazniki, polni zabave, obilnih pojedin in tudi nekaj razuzdanosti. Ljudje so si izmenjevali darila, prirejali zabave, okraševali domove in uživali v sproščeni atmosferi. Čeprav se mogoče na prvi pogled zdi, da gre za nekaj zelo oddaljenega, korenine današnjih božičnih običajev deloma najdemo prav v teh rimskih obredih.

Izvor praznika in pomen Saturna

Saturn je bil starodavni rimski bog kmetijstva, žetve in rodovitnosti. Rimljani so verjeli, da je med njegovim mitičnim kraljevanjem na zemlji vladal zlati vek. To je bilo obdobje miru, enakosti in splošnega blagostanja. Saturnalije so skušale poustvariti vsaj delček te idealizirane preteklosti.

Sprva je bil to enodnevni praznik 17. decembra (ante diem XVI Kalendas Ianuraias), pozneje pa se je razširil na večdnevno praznovanje. V času imperija je trajal kar teden dni. Praznik je imel močan simbolni pomen. Obredi so ponazarjali krog narave, umik teme in prihod novega življenja. Zimski solsticij je bil ključni trenutek v letu. Rimljani so ga povezovali z upanjem, obnovo in vračanjem svetlobe. Zato ni presenetljivo, da so ga spremljali tudi obredi, ki so simbolizirali sprostitev napetosti. Ljudje so se za nekaj dni osvobodili strogih družbenih pravil in uživali v občutku skupnosti.

Obrat družbenih vlog

Ena najbolj bizarnih (vsaj za Rimljane) značilnosti saturnalij je bil obrat družbenih hierarhij. Sužnji so med praznikom smeli počivati, nositi boljše obleke in se celo norčevati iz svojih gospodarjev. Ponekod so gospodarji svojim sužnjem celo stregli hrano. Za Rimljane je to predstavljalo simbolni povratek v zlate čase, ko med ljudmi ni bilo razlik.

Details of Roman mosaic in Paphos, Cyprus.
Rimljani so si med saturnalijami resnično dali duška. Foto: prescott09 iz iStock

Ta obrat pa seveda ni pomenil pravega rušenja sistema. Šlo je bolj za ritualno sprostitev napetosti, ki naj bi okrepila stabilnost vsakdanjega reda. Toda za sužnje in nižje sloje je pomenil dragocen trenutek svobode. Skoraj vsi so sodelovali pri igrah, družabnih srečanjih in večernih zabavah. Ljudje so se takrat šalili, igrali igre na srečo in uživali v glasbi. Atmosfera je tako močno spominjala na današnje praznične dni. Prav ta občutek sproščenosti in enakosti je saturnalijam dajal poseben čar.

Darila, okraski in simboli

Saturnalije so vključevale tudi izmenjavo daril. Najpogostejša so bila majhna, simbolna darila. Med njimi so bile lutke iz voska, sveče in drobni okrasni predmeti. Sveče so simbolizirale svetlobo, ki se vrača po solsticiju. Vosek pa je predstavljal preobrazbo in ustvarjanje.

Domovi in javni prostori so bili okrašeni z zelenjem. Pogosti so bili venci, zimzelene veje in rastline, ki so simbolizirale vztrajnost življenja v hladnih mesecih. Ulice so bile polne glasbe, vonja po hrani in živahnega smeha.

Darila niso bila izraz obveznosti, temveč znak povezanosti. Rimljani so verjeli, da takšna pozornost krepi prijateljstvo in prinaša srečo v prihajajočem letu. Prav to pa je pozneje vplivalo na razvoj evropskih božičnih običajev.

Povezave z današnjimi božičnimi običaji

Čeprav se božič in saturnalije ne prekrivajo neposredno, lahko brez težav opazimo številne podobnosti. Praznično vzdušje, darila, skupna druženja, okraševanje z zimzelenim zelenjem in poudarek na svetlobi so elementi, ki jih najdemo v obeh tradicijah.

Female hands hanging handmade decoration on Christmas tree. Sustainable Christmas, zero waste, eco friendly.
Foto: Mila Naumova iz iStock

Krščanstvo se je širilo v obdobju, ko so saturnalije še vedno cvetele. Zato ni presenetljivo, da so se nekatere navade ohranile in preoblikovale. Cerkev je postopoma preusmerila pomen praznovanj in oblikovala svoje obrede, ki pa so ohranili del praznične topline rimskega decembra. Seveda božič danes nosi povsem drugačen verski pomen. Toda družinska toplina, gostije in občutek skupnosti imajo korenine, ki segajo v rimsko tradicijo. Saturnalije tako ostajajo pomemben zgodovinski most med antičnim svetom in sodobnimi prazniki.

Ko se torej ozremo na praznično mizo ali prižgemo svečke, se morda nevede povezujemo z ljudmi, ki so pred tisočletji počastili boga Saturna in s tem zaznamovali začetek dolge tradicije zimskih praznovanj. Saturnalije nas opominjajo, da nas skupni trenutki in obredi povezujejo bolj, kot si mislimo.

8 korakov do bolj trajnostnih praznikov, da bo vstop v 2026 prijaznejši do okolja

Female hands hanging handmade decoration on Christmas tree. Sustainable Christmas, zero waste, eco friendly.
Foto: Mila Naumova iz iStock

Prazniki: zabave, dobra hrana, pijača, druženje in obdarovanje. Morda še potovanje, novoletne voščilnice in okrasitev hiše ter novoletni ognjemet. Seznam je že precej dolg, oglasi in mediji pa ga vsako leto skušajo podaljšati vsaj še za eno stvar, brez katere prazniki ne morejo biti popolni.

Če še enkrat prebereš seznam, boš ugotovil, da vsaka »praznična navada« prinaša tudi breme za okolje, ne le za denarnico in prenatrpan urnik. Glede na raziskavo Univerze Stanford tako Američani med zahvalnim dnem in novim letom proizvedejo 25 odstotkov več odpadkov, kar prinese dodatnih 25 milijonov ton odpadkov. Poleg tega se v tem času povišajo emisije toplogrednih plinov zaradi potovanj.

A praznovanj ne moremo preprosto izpustiti ali se jim izogniti – prinašajo tudi veliko pozitivnega. Lahko pa letos s spodnjimi koraki poskrbiš, da bo negativni vpliv na okolje čim manjši. Občutek krivde ne pomaga nikomur, pozitivna dejanja pa!

Avto, ne avion

Izmed vseh oblik potovanja pri letenju z letalom nastane največ toplogrednih plinov. Če je le mogoče, se mu izogni. Namesto tega načrtuj pot z avtomobilom in pri tem upoštevaj praznično gnečo. Pri čakanju v zastoju namreč prav tako porabiš precej goriva, ne da bi se sploh kamorkoli premaknil. Z izbiro pravega dneva in upoštevanjem hitrostnih omejitev pa bo vožnja varna, varčna in okolju prijaznejša. Še bolje je, če lahko za potovanje izkoristiš javni promet. Nekoliko daljšo pot ti lahko popestri božična glasba.

Airplane flying over tropical sea at sunset - Antalya, Turkey
Foto: murat4art iz iStock

Kompenziraj emisije

Če se letenju ne moreš izogniti, ti danes letalske družbe za majhno doplačilo omogočajo, da izravnaš svoje emisije. Zavedaj se, da s tem nikakor ne izničiš vpliva svojega leta – za to bi bilo potrebno precej več denarja in truda. Trenutno je namreč zmanjšanje emisij zaradi pomanjkanja trajnostnega letalskega goriva zelo drago. Ta vrsta goriva je v letu 2024 tako predstavljala le 0,3 odstotke svetovne proizvodnje goriv. Gre bolj za »prijazno in dobronamerno gesto«, ki vsaj malenkost pripomore k bolj trajnostnemu letenju.

Pošlji e-voščilnice namesto papirnatih

V sodobnem svetu brez težav pošlješ digitalne voščilnice, ki so lahko prav tako izvirne, kreativne in osebne, kot običajne. Preko različnih spletnih ponudnikov se lahko povežeš z vsemi bližnjimi na svojem seznamu, se izogneš poštnini, ohraniš nekaj dreves in zmanjšaš izpuste toplogrednih plinov.

A woman writing a Christmas card on a wooden table
Foto: Antonio Suarez iz iStock

Po pameti z darili

Letos se pri obdarovanju vprašaj, če si oseba predmeta resnično želi in ga bo uporabljala. Sicer se lahko izogneš materialističnemu božiču in svoje najbližje razveseliš na prav poseben način. Podari čas. Podari doživetje: sprehod po parku s starimi starši, romantično večerjo s partnerjem ali tematsko druženje s prijatelji. Če ne veš, kaj si nekdo želi, podari darilni bon. S tem se vsaj izogneš temu, da bi moral nekdo tvoje darilo vračati. Če osebi to kaj pomeni, lahko v njenem imenu doniraš v dobrodelno organizacijo, zdravstveno fundacijo ali društvu, ki se ukvarja z reševanjem živali ali izobraževanjem otrok v nerazvitih deželah. Pomembno je, da izbereš nekaj, kar osebo resnično nagovori.

Multicolored gifts under the Christmas tree photo close-up New Year's Eve, multicolored gifts, red and gray and black
Foto: Liubomyr Vorona iz iStock

Poskrbi za varčnost prazničnih lučk

Praznična razsvetljava ni dobra z več stališč: povzroča svetlobno onesnaževanje, porablja elektriko in prej ali slej postane električni odpadek. Vsaj nekatere izmed teh vplivov lahko nekoliko zmanjšaš. Verjetno že veš, da LED-lučke porabijo približno desetino energije v primerjavi s starimi žarečimi lučkami (ki so bile tudi vroče). Danes lahko najdeš dekorativne LED-lučke vseh barv, oblik in dolžin. Ne pozabi jih priključiti na krmilnik, da se izklopijo, ko greš spat.

Ponovno uporabi zavijalni papir in embalažo

Med prazniki je poraba embalaže, darilnega papirja, trakov in kartic ogromna – trudi se, da je po nepotrebnem ne povečuješ. Poišči preproste praznične škatle, ki jih lahko vsako leto znova uporabiš. Darila lahko zaviješ v stripovsko stran starega časopisa, ponovno uporabiš darilne vrečke ali pa darila skriješ po hiši ter pripraviš zabavne namige, kje jih najti. Tudi darilne vrečke, ki jih prejmeš od drugih, skrbno spravi do naslednjega leta.

Zmanjšaj količino zavržene hrane

Dobra hrana za večino ljudi predstavlja nepogrešljiv del praznikov. Praznična hrana pa žal še posebej pogosto postane odpadek, ker je za vsak slučaj vedno pripravimo preveč. Tudi vrhunski recepti, ki se jih lotimo med prazniki, so krivi, da zavržemo posebne sestavine, ker jih kasneje nikoli več ne uporabimo. Po druženju ali zabavi lahko hrano zapakiraš gostom, da jo vzamejo s seboj. Sicer bodi v naslednjih dneh ustvarjalen z ostanki, ki jih lahko spremeniš v okusno kosilo. Pri nakupu sestavin pa izberi sezonska, lokalna in sveža živila, če je to le mogoče.

Tastefully Decorated Christmas Banquet Dining Table with a Grilled Turkey Dish, Vegetable and Fruit Meals, Baked Potatoes, Desserts and Drinks. Establishing Shot Without People
Foto: gorodenkoff iz iStock

Naredi zeleno novoletno zaobljubo za 2026

Sprememba navad zahteva čas. Za začetek izberi eno stvar, ki jo boš v letu 2026 naredil bolj trajnostno. Morda bo to kompostiranje kuhinjskih ostankov. Morda bo izboljšanje recikliranja. Ali pa nakup prvega električnega avta. Karkoli izbereš, si to zapiši in začni leto z zelenim zagonom!

Go Green Winter: New Years Resolutions
Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.