Potem, ko je bil v začetku septembra v zakonodajni postopek vložen Zakon za urejanje položaja študentov, je zdaj napočil čas za njegovo parlamentarno pot.
Državni zbor obravnava zakonski predlog, ki bi lahko pomembno izboljšal socialni položaj slovenskih študentov.
Višja subvencija za prehrano in več ur koriščenja
Predlog, ki ga je pripravila skupina poslancev iz Gibanja Svoboda v sodelovanju s Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS), med drugim predvideva zvišanje najnižje urne postavke za študentsko delo ter povečanje subvencije za študentsko prehrano.
Če bo zakon sprejet, se bo subvencija za en študentski obrok zvišala s sedanjih 4,10 evra na 5,05 evra. To pomeni, da bo vrednost obroka, ki ga subvencionira država, prvič po daljšem obdobju usklajena z rastjo življenjskih stroškov in cen hrane v gostinskih obratih. Poleg tega bi bila subvencija po novem veljavna vse dni v mesecu. Tudi ob koncih tedna in praznikih, ne le med delovniki, kot velja zdaj.
Po mnenju pobudnikov sprememb je cilj jasen: izboljšati pogoje študentskega življenja. Kot je poudaril poslanec Gibanja Svoboda Lenart Žavbi: »Predlog zakona je jasen signal mladim, da jih razumemo in verjamemo vanje. Mladi so največja naložba naše družbe in si zaslužijo pogoje, ki jim omogočajo rast in uspeh.«
ZUPŠ-2 slovesno vložen v zakonodajni postopek – TO zahtevajo študenti
Višja urna postavka zaradi inflacije
Poleg prehrane predlog posega tudi na področje dela. Najnižja urna postavka za študentsko delo naj bi se zvišala, kar bi po ocenah predlagateljev pomenilo nekoliko večjo finančno samostojnost za študente, ki se morajo sami preživljati med študijem. Urna postavka se sicer že nekaj let postopno usklajuje z rastjo minimalne plače, vendar so študentske organizacije opozarjale, da realno vrednost zaradi inflacije vsako leto izgublja.
Predlog vsebuje tudi nekatere druge ukrepe, ki naj bi izboljšali kakovost življenja študentov. Uvaja daljše obdobje dovoljenega opravljanja študentskega dela po zaključku študija, večjo fleksibilnost za študente-starše ter dodatno podporo diplomantom, ki vstopajo na trg dela. Ti ukrepi naj bi olajšali prehod iz izobraževalnega sistema v zaposlitev in preprečili socialno stisko mladih v prvih mesecih po zaključku študija.
Za Študentsko organizacijo Slovenije gre, kot pravi njen predsednik Luka Mihalič, za zgodovinsko pomemben trenutek. Po njegovih besedah so sodelovali pri pripravi že treh zakonov, ki urejajo položaj študentov, tokratni predlog pa »naslavlja ključne socialne in gospodarske izzive mladih v Sloveniji danes«. Mihalič je ob tem izpostavil, da je bilo veliko pozornosti namenjene tudi dostopnosti do kakovostne prehrane, saj »študent ne more biti uspešen, če se mora vsak dan boriti za osnovne življenjske potrebe«.
Pomisleki nekaterih strank in delodajalcev
Kljub splošno pozitivnemu odzivu se pojavljajo tudi pomisleki. Nekateri predstavniki opozicijskih strank in delodajalcev opozarjajo, da bi povečanje subvencij in urne postavke lahko pomenilo dodatno breme za državni proračun ter zvišalo stroške dela za podjetja, ki pogosto zaposlujejo študente. Del razprave je usmerjen tudi v vprašanje, ali je smiselno, da subvencija za prehrano velja vse dni v mesecu, tudi za tiste, ki morda ne študirajo aktivno v kraju svojega prebivališča.
Vlada bo morala ob nadaljnji obravnavi presoditi, ali bo podprla predlog v celoti ali predlagala določene popravke. Odbor za izobraževanje, znanost in mladino naj bi o njem razpravljal še ta teden, nato pa bo zakon poslan v nadaljnjo zakonodajno fazo.
Če bo predlog sprejet, bo to prva večja sprememba zakonodaje, ki neposredno ureja položaj študentov, po več letih. V ŠOS poudarjajo, da gre za korak k dostojnejšemu in enakopravnejšemu študentskemu življenju, medtem ko poslanci koalicije menijo, da je to tudi priložnost, da država jasno pokaže, da mladih ne vidi kot strošek, temveč kot naložbo v prihodnost.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
