Kateri so najbolj pričakovani filmi meseca avgusta? Kaj vse bomo spremljali v slovenskih kinih?

V kinu ne spreglejte

Še preden se začnejo v kinih predvajati novi filmi meseca avgusta, predlagamo nekaj uspešnic, ki se še vedno predvajajo v slovenskih kinodvoranah.

Za ljubitelje grozljivk in psiholoških dram bo pravi film Vrni mi jo (Bring Her Back), ki sta ga režirala braza Philippou, zadolžena za uspešnico Govori z mano (Talk To Me). Ljubiteljem superjunakov bo na obeh straneh Marvel/DC prav fino, saj sta v kinu Superman in Fantastični štirje: Prvi koraki.

Poletnih uspešnic pa še ni konec, saj se iz kinodvoran sliši rjovenje dinozavrov iz filma Jurski svet: Preporod. Lahko pa, da gre za huronsko rjovenje formul v dirkaški uspešnici F1. Ponekod še lahko ujamete težko pričakovano nadaljevanje 28 let pozneje in Pixarjev animirani film Elio.

Ura izginotja

• Kdaj? 7. avgust

Ko v eni sami noči, ob točno istem času, iz razreda skrivnostno izginejo vsi otroci razen enega, se skupnost znajde v vrtincu strahu, dvomov in temačnih teorij ter začne iskati odgovore o tem, kdo ali kaj stoji za tem nerazložljivim dogodkom. Režiser in scenarist Zach Cregger se po odlično sprejetem filmu Barbar vrača s filmom, zaradi katerega je Jordan Peele odpustil svoje agente, ko mu niso uspeli pridobiti pravic do scenarija.

Še bolj odštekani petek

• Kdaj? 7. avgust

Še bolj odštekani petek je nadaljevanje kultne komedije Odštekani petek (2003), v kateri sta Tess in Anna zaradi čarobnih piškotov zamenjali telesi. Jamie Lee Curtis in Lindsay Lohan se vračata kot Tess in Anna Coleman! Leta po tem, ko sta preživeli svojo prvo nenavadno izkušnjo, ju usoda spet preizkuša. Anna je zdaj mama in njena družina se širi, kar prinese številne izzive – predvsem, ko se hčerki in pastorka soočata z novim življenjem pod isto streho. Medtem ko skušata rešiti kaos, ki spremlja združevanje dveh družin, Tess in Anna odkrijeta, da lahko strela udari dvakrat… in da bo tokrat še bolj odštekano!

Barabe 2

• Kdaj? 7. avgust

V novem poglavju priznane animirane akcijske komedije iz leta 2022, ki predstavlja zgodbo mojstrske zločinske tolpe živalskih izobčencev, si barabe skušajo pridobiti zaupanje in sprejemanje v novem življenju kot dobri fantje, ko jih zločinska skupina samih punc potegne iz pokoja in jih prisili, da opravijo »še zadnji posel«.

Popolna zveza

• Kdaj? 14. avgust

Skoraj dve leti po tem, ko je s filmom Pretekla življenja strla srca gledalcev po vsem svetu, se filmska ustvarjalka Celine Song vrača z novo očarljivo romanco. Film studia A24 se poda na področje romantičnih komedij in spremlja mlado in uspešno newyorško ženitno posrednico, ki je razpeta med dvema zelo različnima moškima. V glavnih vlogah Dakota Johnson, Chris Evans in Pedro Pascal.

Nihče 2

• Kdaj? 14. avgust

Bob Odenkirk se vrača kot soprog, oče in deloholični morilec Hutch Mansell iz predmestja v novem poglavju filma Nihče, uspešnega akcijskega trilerja iz leta 2021, ki se je v ameriških kinih povzpel na prvo mesto.

Drakula: Večna ljubezen

• Kdaj? 21. avgust

Po Nosferatuju smo dobivamo še eno vampirsko zgodbo o grofu iz Transilvanije. Tokrat je režiser Luc Besson. Po smrti svoje žene se princ iz 15. stoletja odvrne od Boga in postane vampir. Stoletja kasneje, v 19. stoletju v Londonu, zagleda žensko, ki spominja na njegovo pokojno ženo, ter jo začne zasledovati, s čimer si zapečati usodo.

Skupaj

• Kdaj? 21. avgust

Leta po začetku zveze se Tim (Dave Franco) in Millie (Alison Brie) odločita zapustiti mestni vrvež in se preseliti na podeželje, kjer želita obnoviti svojo bližino in znova zanetiti iskrico med seboj. A osama prinese več kot le čustvene napetosti – v njuno življenje se prikrade nekaj temačnega in nepojasnjenega. Ko se začnejo dogajati srhljive in nadnaravne stvari, se morata Tim in Millie soočiti z grozljivo silo, ki izkorišča njune strahove, spomine in želje. Kar se je začelo kot nov začetek, se hitro sprevrže v psihološko in fizično nočno moro.

Strupeni maščevalec

• Kdaj? 28. avgust

Končno bo luč sveta ugledal Strupeni maščevalec, najbolj čudni superjunak v zgodovini. Režiser in scenarist Macon Blair predstavlja film, ki je bil posnet že pred štirimi leti. V vlogi naslovnega junaka Peter Dinklage, ob njem pa Jacob Tremblay, Kevin Bacon, Elijah Wood, Julia Davis in Taylour Paige.

Ozi: Glas gozda

• Kdaj? 28. avgust

Ozi, drobna in radovedna orangutanka, bo v svetu naredila korenito spremembo! V svetu, ki ga ogroža krčenje gozdov, se živahna in mlada orangutanka po imenu Ozi poda na epsko pustolovščino, da bi rešila svoj gozdni dom. Ko njeni družini uničijo dom, se Ozi poda na drzno odpravo, da bi jih ponovno združila, pri tem pa se sooča z nevarnimi izzivi in ​​na poti splete malo nevsakdanja prijateljstva.

Ujet pri dejanju

• Kdaj? 28. avgust

Darren Aronofsky, režiser filmov Rekviem za sanje, Rokoborec, Črni labod, Noe, Mati in Kit, se po treh letih vrača s filmom, posnetim po scenariju in knjigi Charlieja Hustona – nekdanji bejzbol igralec se znajde v kriminalnem podzemlju New Yorka sredi devetdesetih let. V glavnih vlogah Austin Butler, Regina King, Matt Smith, Zoe Kravitz, Vincent D’Onofrio in Bad Bunny.

Vojna zakoncev Rose

• Kdaj? 28. avgust

Kate McKinnon, Andy Samberg, Allison Janney, Olivia Colman in Benedict Cumberbatch v filmu režiserja Jayja Roacha, ki je v preteklosti navduševal s filmi Austin Powers, Njeni tastari in One so bombe. Gre za predelavo istoimenske knjige iz leta 1981 in filma iz leta 1989. Kaj se zgodi z družino Rose, ki se v komičnem postopku prelevi iz slikovite družine v zmešnjavo kaosa?

Predstavljajte si, da ste skoraj polnoletni mladenič Andy, ki s svojo slabovidno sestrico Piper na tleh kopalnice najde svojega mrtvega očeta. Zahtevati morate, da sta kot siroti preseljeni k istim krušnim staršem, čeprav ti želijo le sestrico. Tam odkrijete, da gre za nekdanjo socialno delavko, ki skrbi za svojega nemega nečaka, ki oddaja čudne signale. V nekem trenutku iz njene spalnice slišite njegove krike na pomoč, ki jih kmalu prekrije oglušujoče glasno predvajanje pesmi Untouched, ki govori o tem, da si na vse pretege želi dotika osebe, ki je ni več ob njej. Zdaj pa si predstavljajte, da ste socialna delavka, ki zaradi lastne nepazljivosti izgubi slabovidno hčerko, ko se ta utopi v bazenu na vašem dvorišču. Odkrijete rusko kaseto, na kateri se predvaja ritual kulta, ki lahko duha umrlega preseli v telo žive osebe. Kaj vse bi naredili, da vrnete izgubljeno osebo?

Vrni mi jo, režiserski dvojec Philippou je nazaj

Danny in Michael Philippou sta navdušila z grozljivko Govori z mano (Talk to Me), v kateri sta zgodbo o izgubi in odvisnosti zapakirala v najstniško srhljivko o trendu, kjer je mumificirana roka medij, ki omogoča pogovor z mrtvimi dušami. Njun prvenec je v vsem najboljšem smislu vnesel jutuberski stil v podžanr okultnih grozljivk, Vrni mi jo pa je zaradi atmosferične groze najlažje primerjati s prvencem Arija Asterja, Podedovano zlo (Hereditary, 2019), za mnoge ena najboljših grozljivk našega časa.

Navidezno grozljivi film je pravzaprav srhljiva meditacija o vsepožirajoči naravi žalovanja in nevarni privlačnosti nadnaravnega razmišljanja, ko resničnost postane preveč boleča, da bi jo lahko prenesli. S pomočjo izjemne osrednje trojice igralcev – Billy Barratt, Sora Wong in Sally Hawkins – predstavlja psihološki portret izgube z več vidikov. Je svarilo o tem, kako daleč so ljudje pripravljeni iti, da bi razveljavili nepovratno. Podobno kot v njunem prvencu, se tudi tu brata predata simboličnemu pomenu vode, krogov in okultnega, ko predstavljata osnovno tematiko izgube. Žalovanja tako ne uprizarjata le kot čustveni proces, temveč kot dejanje popolnega obupa, kjer krogi postanejo zapor, voda spomin, okultni rituali pa votli odmevi neuspešne ljubezni.

Kaj se zgodi, ko se ne soočimo z izgubo bližnjega?

Zgodba se vrti okoli Laure, žalujoče matere, ki ne more sprejeti smrti svoje hčerke Cathy. V jalovem poskusu, da bi preobrnila izgubo, se zateče k starodavnemu okultnemu ritualu, ki obljublja vstajenje. Ta proces zahteva gostitelja, žrtvovanje in smrt, ki je natančno posnemana s kasete v njeni lasti. Laurina obsedenost jo potegne v spiralo nasilja, eksploitacije in prevare, zaradi česar manipulira in ogroža svoja posvojenca Piper in Andya, a še posebej mladega Olieja. Fenomenalno ga upodobi Jonah Wren Philips.

Kot že zapisano, poanta filma ni v samih ritualih, temveč v načinu, kako se vsak lik spopada z neznansko žalostjo. Smrt v filmu Vrni mi jo ni čista ali odrešilna. Je nasilna, dezorientirajoča in se preživelih oklepa kot megla – morda to temelji na njihovem odnosu do nje. Film se začne s šokantno smrtjo, oče nenadoma umre pod tušem. Voda mu zakrije obraz, kamera pa se ustavi na kaosu žgoče pare, krvi, nereda …

Že od samega začetka je voda povezana s smrtjo, ne z življenjem. Postane ponavljajoč se motiv, ki se pojavlja v Cathyjini utopitvi, nepredvidljivem delovanju vodovodne napeljave, uriniranju in dežju ter nenazadnje v ritualnem prizorišču bazena na dvorišču. Voda v tem filmu ne simbolizira očiščenja ali ponovnega rojstva, temveč predstavlja ujetost, spomin in način, kako travma pronica v naše vsakdanje življenje. Obdaja like in se noče nadzorovati ali zadržati pri miru, tako kot se žalosti same ni mogoče znebiti.

Ko se Laura še bolj pogreza v svojo ritualistično obsedenost, film njene mehanizme spoprijemanja primerja z mehanizmi Andyja in Piper. Laura išče nadzor z okultnim, ustvarja dovršene obrede in zahteva absolutno čustveno poslušnost. Njena žalost je sterilna, zajeta v krogih in šepetajočih kletvah. Toda ti rituali je ne pozdravijo, še huje, nikoli ji ne dovolijo, da bi šla naprej. S poskusom, da bi Cathy pripeljala nazaj, Laura zagotovi, da se sama nikoli več ne bo mogla vrniti med žive. Andy pa predstavlja drugačno, bolj prizemljeno obliko žalovanja. Ne predstavlja odrešilnega junaka, temveč osebo, ki se poskuša soočiti s svojo krivdo iz preteklosti, zlasti za incident, v katerem je poškodoval Piper. Njegova prizadevanja, da bi jo zaščitil, so v ostrem nasprotju z Laurinim izogibanjem in zanikanjem.

Voda kot spomin na življenje in ne življenje samo

Osrednjega pomena za vizualni stil filma je podoba kroga. Krogi se pojavljajo povsod: v krednih obrisih rituala, v zasnovi bazena na dvorišču, celo v pralnem stroju, ki se nenehno vrti z umazanimi oblačili. Služijo kot prikaz ovir in pasti. V okultnem je krog narisan z namenom zadrževanja moči. Toda v filmu Vrni mi jo vsebuje tudi neznansko bolečino. Laura nariše krog, da bi ohranila svojo žalost nedotaknjeno, da bi ohranila fiktivni nadzor nad smrtjo. Toda ko se film gledalcu razpleta, postaja jasno, da je krog ne ščiti, temveč jo dodatno zapira. Ne more ubežati njegovi logiki, obljubi ali pa prekletstvu. Krog postane metafora za nerešeno travmo. Ponavlja se, se vrti v zanki in se ponovno uveljavlja. Tako kot žalost tudi krog nima naravnega konca. Preprosto se vrača.

Uporaba okultnega je namerno dvoumna, podobno kot v prvencu avstralskega dvojca. Nadnaravni dogodki so grozljivi, čeprav obsedenosti in vstajenja temeljijo na čustvenem realizmu. Ritual, ki je v središču filma, zahteva, da gostitelj poje posmrtne ostanke pokojnika, s smrtjo žrtve posnemajoč tiste pokojnika, nato pa gostitelj izbljuva truplo, da se duša lahko vseli v novo telo. To je grotesknost, ki zahteva natančnost, a je ob tem objeta v absurdnosti in celo patetičnosti. Gledalec bo skozi film na nek način čutil gnus in usmiljenje hkrati. Laurina vera v ritual izhaja iz sprva povsem nedolžne vere po vrnitvi ljubljene hčere. V temno magijo veruje zgolj in samo zaradi zavračanja neizogibnega. Ne more živeti v svetu, kjer se smrt preprosto zgodi. Potrebuje sistem, pa naj bo še tako krut, da bi imel smisel.

Voda se v tem ritualu spet vrne, saj naj bi se Piper utopila v istem bazenu, kjer je umrla Cathy. Bazen pa postane simbol stagnacije in ne ponovnega rojstva. Voda postane spomin, ki v svojih globinah zadržuje preteklost, spomin na hčerino smrt. Prav tam se Laura na koncu odloči, da bo ostala s spominom na hčer, namesto da bi živela v svetu, kamor se Cathy ne more vrniti. Njena smrt, tako kot njeni rituali, ni katarzična, temveč ciklična. Zaključi krog. Vrne se v vodo. Izgine.

Krog je zaključen, smrt je neizogibna

Zadnji trenutki film zaokrožijo celoto. Piper preživi, a komaj. Andy se žrtvuje, da bi jo rešil, kar odraža prav tisto krivdo, ki je oblikovala njegovo odraslo življenje. Piperjin klic mamine pomoči je tisto, kar na koncu zlomi prijem rituala, kjer se gledalec spomni Laurine izpovedi Andyju, da bi dala vse, da bi jo Cathy še enkrat poklicala mama. Ne reši je okultna magija, temveč ljubezen, spomin in prepoznavnost. Okultno odpove. Človeštvo vztraja. Travma pa ostaja. Piper stoji v senci hiše, prepojene s smrtjo, in opazuje, kako se njena družina skrha.

Zgodba filma Vrni mi jo ne ponuja lahkih rešitev, nenazadnje sta izbrala psihološko dramo, prepleteno z elementi grozljivke. Ne nakazuje, da se je žalost mogoče pozdraviti, ampak le, da se je treba z njo soočiti. Simbolika vode, krogov in okultnih ritualov ponazarja to isto točko. Mrtvi se ne morejo vrniti, ne glede na to, kako popolno je obred izveden. In tisti, ki nočejo sprejeti te resnice, tvegajo, da bodo sami postali duhovi. Ujeti v spominu, v obsedenosti, v neskončnem, neprekinjenem krogu žalovanja.

Eden najboljših filmov studia A24

Vrni mi jo je izjemen film, vreden vsake pohvale. Brata Philippou sta še enkrat sestavila čutno, pretresljivo in nadvse prepričljivo zgodbo, ki se na podlagi okultne grozljivke ukvarja z resničnimi tematikami žalovanja, izgube in soočanja s smrtjo. Brez dvoma eden najboljših filmov zadnjih let. Pri tem pa je vredno omeniti, da film ne bo za vse.