Pred desetimi leti bi te sošolec, ki je poslušal korejsko glasbo in gledal risanke z japonskimi napisi, verjetno pogledal postrani. Danes ta isti sošolec morda plačuje naročnino na tri različne platforme, ima na steni plakat skupine, ki poje v jeziku, ki ga ne razume, in to je popolnoma v redu. Kaj se je pravzaprav zgodilo?
Ko je risanka postala največji film na Netflixu
Najbolj zgovoren dokaz, da je meja med nišno in mainstream zabavo padla, je animirani film KPop Demon Hunters. Naslov, ki je izšel junija 2025 na Netflixu, je do sredine leta 2026 zbral več kot 648 milijonov ogledov in postal najbolj gledana vsebina v zgodovini platforme – pred tem je rekord držal Squid Game, torej spet nekaj korejskega. Glasbeni del filma je pesem Golden popeljal na vrh Billboard lestvic, na letošnjih oskarjih pa je film pobral nagrado za najboljši animirani film, pesem Golden pa je postala prva skladba s korejskimi koreninami, ki je kadarkoli osvojila oskarja za najboljšo pesem.
To ni majhen uspeh neke nišne produkcije. To je Netflixov najbolj gledan naslov vseh časov, pika.
Anime ni več nekaj, kar gledaš skrivaj
Podobna zgodba se dogaja pri japonskih risankah. Po podatkih japonskega združenja AJA (Anime Industry Report 2025) je celotna anime industrija leta 2024 dosegla rekordnih 3,84 bilijona jenov, kar je nekje okoli 25 milijard dolarjev, in to s 14,8-odstotno rastjo v samo enem letu. Prvič v zgodovini panoge je prodaja v tujini presegla domačo prodajo na Japonskem – kar pomeni, da anime dobesedno ni več japonski izdelek za Japonce, ampak globalni izvozni artikel.
Crunchyroll, glavni pretočni servis za anime na zahodu, je maja 2026 presegel 21 milijonov plačljivih naročnikov, kar je skok z 17 milijonov le leto prej. Netflix pa je samo v letu 2025 zabeležil več kot 8 milijard ur gledanja anime vsebin. Za primerjavo – to je več, kot bi kdorkoli pričakoval še pred petimi leti, ko je bil anime rezerviran za posebne police v videotekah.
Koliko dejansko stane biti K-pop fan
Tu pridemo do dela, kjer se stvari otipljivo poznajo v denarnici. Vstopnice za koncerte skupine BLACKPINK na turneji leta 2025 so se na primer na stadionu Stade de France v Parizu gibale od 78,50 evra za standardna mesta pa vse do 216 evrov za boljše sektorje, VIP paketi z zgodnjim vstopom in dodatnim merchandisejem pa gredo pogosto še precej višje. Njihova prejšnja turneja Born Pink (2022–2023) je postala najbolje obiskana in najbolj zaslužkarska turneja katerekoli ženske glasbene zasedbe v zgodovini, skupina pa je bila tudi prva azijska izvajalka, ki je headlinala Coachello.
Če k temu dodaš še mesečno naročnino na Crunchyroll (pri nas se gibljemo okoli 8 do 10 evrov na mesec za osnovni paket, cena se sicer razlikuje glede na trg), album v fizični obliki s pripadajočimi photocardi in kakšen kos merchandisea, hitro ugotoviš, da to ni več hobi za nekaj evrov na mesec. Cela ta ekonomija fandoma je zrasla v posel, kjer podjetja natančno vedo, koliko so oboževalci pripravljeni plačati za občutek pripadnosti.
Serija One Piece: Netflixu uspela najboljša predelave animeja in mange v enem
Glasbena industrija raste, in K-pop ni izjema
Po podatkih letnega poročila IFPI (International Federation of the Phonographic Industry) so globalni prihodki od snemane glasbe leta 2025 zrasli za 6,4 odstotka in dosegli 31,7 milijarde dolarjev – že enajsto leto zapored gre številka navzgor, predvsem zaradi plačljivih pretočnih naročnin, ki jih je zdaj po svetu 837 milijonov. K-pop je pri tem le en, a vse pomembnejši del slike – po nekaterih tržnih ocenah je celotna panoga leta 2023 dosegla velikost okoli 9,3 milijarde dolarjev, čeprav gre pri tej konkretni številki bolj za oceno analitikov kot za uradno potrjen podatek.
Zakaj se je to zgodilo zdaj
Del odgovora je preprost – algoritmi. YouTube in TikTok ne poznata jezikovnih meja, in ko se korejska koreografija ali anime posnetek enkrat prime na For You strani, ni pomembno, ali gledalec razume besedilo. Drugi del je generacijski premik: mladi, ki so odraščali s pretočnimi platformami, so navajeni na podnapise in sinhronizacijo veliko bolj kot generacije pred njimi. Titlanje ni več ovira, je pač standard.
Osebno se mi zdi najbolj zanimivo prav to, da je meja med tujo in domačo popkulturo skoraj izginila. Nekdo v Ljubljani danes posluša isto pesem kot nekdo v Seulu ali Sao Paulu, v istem tednu, na isti platformi. To se v glasbeni industriji ni dogajalo v tem obsegu, odkar obstaja radio.
Bo trend zdržal?
Težko je napovedati, ali bo K-pop čez pet let še vedno tako viden, ali pa bo šel po poti drugih velikih pop trendov in se skrčil na trdo jedro oboževalcev. Glede na številke, ki jih vidimo trenutno – rekordi na Netflixu, rastoča industrija v Aziji, milijoni novih naročnikov – kaže, da gre za nekaj bolj trajnega kot le poletno modno muho. Sam bi stavil, da bomo čez nekaj let gledali na leto 2025 kot na trenutek, ko je azijska popkultura prestopila iz trenda v stalnico.
