Italijansko mesto, ki je popolno za božični izlet

Siena, Italy - December 08, 2015:  Palazzo Salimbeni, headquarters of the Monte dei Paschi di Siena bank at Christmas time
Kam po pristen duh božiča? Foto: Digitalsignal iz iStock

Čas med božičem in novim letom je idealen za kakšen krajši izlet v eno izmed sosednjih držav. Če boste letos imeli malo odvečnega časa, ne pa ideje, kam, vas tokrat vabimo v čarobno Sieno.

Božič v Sieni je daleč od maničnega hitenja po trgovinah. Diši po kostanju, kuhanem vinu in pristnem duhu tega prelepega praznika. Mesto se decembra umiri, a nikoli ne zaspi. Namesto hrupa ponuja zbranost, toplino in občutek časa, ki teče počasneje.

Praznično vzdušje v zgodovinskem osrčju

Zgodovinsko središče Siene je decembra videti kot prava razglednica. Ozke ulice so okrašene z lučkami, brez pretiranega blišča. Okraski lepo dopolnjujejo srednjeveški značaj mesta. Trgi so osvetljeni mehko in zadržano, toda s pravim italijanskim občutkom.

Srce mesta, Piazza del Campo, dobi posebno praznično vlogo. Tu se zbirajo domačini, pijejo vročo čokolado in se pogovarjajo. Pogosto se sliši tiha glasba ali cerkveni zbor. Vzdušje je spokojno in domače, tako kot narekuje duh božiča. Božični sejem je sicer manjši kot drugod v Italiji. Prav to pa je njegov čar. Tam lahko najdemo lokalne izdelke, ročna darila in tradicionalne sladice. Vse deluje premišljeno in brez občutka turistične predstave.

Božič, prepleten z vero

Božič v Sieni ima še vedno močno versko noto. Mesto je stoletja raslo okoli cerkve in skupnosti. Katedrala, Duomo di Siena, je v prazničnem času še posebej impresivna. Njena notranjost pa deluje skoraj mistično. Polnočnice so dobro obiskane, a ne prenatrpane in boste vedno našli mesto zase. Domačini jih doživljajo kot del skupne identitete. Posebno priljubljene so tudi božične jaslice. Najdemo jih v cerkvah, samostanih in celo trgovinskih izložbah.

Siena Cathedral (Duomo di Siena), with the bell tower, Tuscany, Italy
Katedrala v Sieni je zares mogočna. Foto: jarcosa iz iStock

V dneh po božiču se vrstijo manjši koncerti sakralne glasbe. Pogosto potekajo v zgodovinskih cerkvah. Ti dogodki so odlična priložnost za miren večer in stik z lokalno kulturo.

Bogati okusi Toskane

Zima v Sieni je čas bogate, krepke hrane. Restavracije ponujajo sezonske jedi, ki pogrejejo telo in dušo. Na menijih prevladujejo juhe, testenine in mesne jedi. Vse seveda spremlja odlično lokalno vino. Posebno mesto imajo božične sladice. Najbolj značilna sienška specialiteta je panforte. Gre za krepko in žvečljivo sladico z medom, oreščki in začimbami. Pogosto se ji pridružijo ricciarelli, mehki mandljevi piškoti.

Slices of panforte, a traditional italian dessert, are displayed on a cake stand, showcasing the nuts and figs within
Panforte, prava božična bomba okusov. Foto: Antonio Gravante iz iStock

Med božičem in novim letom si vzemite čas za dolga kosila. Domačini obedujejo počasi in z užitkom. To ni čas za naglico, temveč za pogovor, okušanje in uživanje v hrani in družbi. Siena vas bo v tem obdobju naučila pravega prazničnega ritma.

Je to prava destinacija zate?

Če želiš nekaj drugačnega, kar preseka današnje, vse bolj potrošniške praznične dni, potem zagotovo. Božič v Sieni ni razkošen, je pa izjemno pristen. Ponuja ravnotežje med tradicijo, kulturo in sproščenim potovanjem. Obdobje med božičem in novim letom razkrije mesto v najlepši luči. Brez hitenja, brez odvečnega hrupa.

Če se torej odločite za izlet v Sieno, bo najlažje in najudobneje kar z avtom. Vožnja traja iz Ljubljane traja dobrih pet ur, je pa zelo slikovita, vodi vas preko Benetk in Firenc, ki se jih odlično vidi iz avtoceste. Avto pa vam omogoča tudi kak spontan postanek v eni izmed italijanskih vasic ali mestec, kar je pogosto lahko najlepši del potovanja v Italijo.

Hiter praznični prigrizek, ki vedno uspe: praznični venec iz listnatega testa in pesta

Party appetizers with roasted turkey, brie and cranberry sauce on crackers for Christmas
Foto: VeselovaElena iz iStock

Venec iz listnatega testa in pesta je preprost, a privlačen prigrizek, ki lepo popestri praznično mizo. Pripravljen je v nekaj minutah in z le nekaj sestavinami, hkrati pa navduši z okusom in zanimivim videzom.

Recept za praznični prigrizek

Potrebujete le listnato testo, rdeči in zeleni pesto, jajce in nariban sir. Testo razrežete, namažete s pestom, zložite drugo plast testa in izrežete zvezdice. Te nato zložite v obliko venca, premažete z jajcem in posujete s sirom, preden jih spečete do zlato rjave barve.

Topel venec postrezite samostojno ali z različnimi omakami, kot so česnova omaka, salsa, jogurtova omaka ali kisla smetana. Odličen je za praznične zabave, pogostitve ali kot topla predjed.

Sestavine

  • 2 roli listnatega testa

  • 50 g zelenega pesta

  • 50 g rdečega pesta

  • 1 jajce

  • Naribana mocarela

Priprava

  1. Pečico segrejte na 200 °C.

  2. Razvijte eno rolo testa in jo prerežite na pol. Na eno polovico namažite rdeči pesto, na drugo zeleni pesto.

  3. Pokrijte z drugo plastjo testa in ponovno prerežite na pol.

  4. Z modelčkom izrežite zvezdice.

  5. Na pekač položite papir za peko in označite krog.

  6. Zvezdice zlagajte po krogu izmenično po barvah, tako da se rahlo prekrivajo.

  7. Premažite z razžvrkljanim jajcem in potresite z naribano mocarelo.

  8. Pecite približno 10 minut do zlato rjave barve oz. odvisno od pečice.

Nič več liberaliziranega trga dragih učnih gradiv: sprejet Zakon o potrjevanju učnih gradiv

Little happy girl with eyeglasses reading book at home. Elementary school child reads, making homework. Education concept.
Foto: romrodinka iz iStock

V Državnem zboru je bil sprejet Zakon o potrjevanju učnih gradiv. Ta bo predstavljal osnovo za kakovostneja – tudi cenovno dostopnejša – učna gradiva v šolah.

Učna gradiva bodo morala v presojo in potrditev: bodo zaradi tega cenejša?

Doslej so skozi strokovno presojo in potrjevanje na Strokovni svet romali samo učbeniki, ki sicer predstavljajo manjši delež vseh učnih gradiv. Delovni zvezki in delovni učbniki niso bili predmet presoje in potrditve.

Kot so navedli pri Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, se je trg delovnih zvezkov, delovnih učbenikov in drugih učnih gradiv »liberaliziral do te mere, da jih lahko založniki izdajajo brez strokovne odobritve, učitelji pa jih lahko uporabljajo po lastni presoji«.

Zaradi tega ni pregleda nad vsebino in kakovostjo uporabljenih gradiv, saj je uporaba na različnih šolah zelo raznolika.

Učna gradiva bodo kakovostnejša in cenovno dostopnejša

Z zakonom se naj bi zagotovila višja kakovost učnih gradiv, poleg tega pa želijo zmanjšati prevelike razlike v stroških za učna gradiva med šolami.

Many books stacked with blurred background of bookstore full of books. Photo with copyspace
Foto: Jose Miguel Sanchez iz iStock

Učitelji oziroma šole bodo še vedno avtonomne pri uporabi učnih gradiv, vendar pa bo zakon za vse učbenike, delovne zvezke in delovne učbenike uvedel potrjevanje na Strokovnem svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje ter Strokovnem svetu Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje po primerljivih kriterijih.

Pojasnili so, da bodo predvidena tista učna gradiva, ki so jih predlagale kurikularne komisije, ki so pripravljale učne načrte.

Kaj to pomeni za starše?

V praksi naj bi to pomenilo  kakovostnejše, preverjene, vsebinsko usklajene in cenovno dostopnejše učne komplete.

Obstoječa učna gradiva bodo kljub temu veljavna najdlje do 31. avgusta 2029.

5 manj znanih družabnih iger za pare

Beautiful young couple in love having fun playing block stacking balance game while relaxing and enjoying spending leisure time together at home
Foto: vladans iz iStock

Če si želita večer preživeti nekoliko drugače, so družabne igre za dva odličen način za sproščeno druženje, pogovor in malo zdrave tekmovalnosti. Spodaj je izbor petih nekoliko manj izpostavljenih iger, ki so kot nalašč za pare.

Fog of Love

Igra, zasnovana izključno za dva igralca, simulira partnerski odnos. Skupaj ustvarjata zgodbo, sprejemata odločitve in se soočata z izzivi, ki vplivajo na razmerje. Je bolj narativna kot tekmovalna izkušnja.

Jaipur

Hitro strateško kartanje, v katerem tekmujeta kot trgovca na indijskem trgu. Pravila so preprosta, a ponujajo dovolj globine za več zaporednih partij.

Patchwork

Mirna, a premišljena igra polaganja kosov blaga na osebno igralno ploščo. Idealna za pare, ki uživajo v taktičnih odločitvah brez neposrednih konfliktov.

Hanamikoji

Elegantna in kratka igra zbiranja točk, postavljena v svet gejš. Vsaka poteza je pomembna, napetost pa narašča vse do zadnjega kroga.

The Fox in the Forest

Dvoigralska igra pobiranja štihov, ki v klasično mehaniko vnese zanimive preobrate. Primerna za pare, ki imajo radi miselne igre z jasnimi pravili.

Informativa 2026: vse, kar te zanima o prihodnosti, na enem mestu

Informativa
Foto: Proevent
Če se sprašuješ, kam naprej po osnovni ali srednji šoli oziroma kakšne možnosti imaš v času študija, potem je Informativa 2026 dogodek, ki ga ne smeš zamuditi. Gre za največji sejem izobraževanja in poklicev v Sloveniji, ki mladim že 17. leto zapored pomaga pri pomembnih odločitvah o izobraževanju, karieri in prvih korakih na trg dela.
Letos Informativa odpira novo poglavje, saj se prvič seli v Cankarjev dom v Ljubljani, kjer bo potekala 9. in 10. januarja 2026. Nova lokacija pomeni več prostora za vsebine, več interakcije in še boljšo izkušnjo za obiskovalce.

Vse možnosti na enem mestu – v kar štirih dvoranah Cankarjevega doma!

Na Informativi se ti bodo predstavile srednje šole, višje strokovne šole, samostojne fakultete, univerze, podjetja in različne organizacije, ki mladim ponujajo možnosti za izobraževanje, prakse, štipendije ter prvo zaposlitev. Informacije boš dobil/-a iz prve roke – neposredno od tistih, ki te lahko usmerijo pri tvoji odločitvi.
Informativa ni le sejem, kjer zbiraš brošure, pač pa prostor pogovorov, vprašanj in konkretnih odgovorov o prihodnosti, študiju, poklicih in življenjskih izbirah.

Mladi mladim – brez filtra: Program, ki ti pomaga pri resničnih odločitvah

Posebna letošnja novost je interaktiven program »Mladi mladim – brez filtra«, kjer ti bodo dijaki in študenti predstavili svoje izobraževalne poti, izkušnje, izzive in odločitve. Brez olepševanja in v jeziku mladih. Tako boš informacije dobil/-a neposredno od tistih, ki so ti po razmišljanju in izkušnjah najbližje.
Na Informativi 2026 ne govorimo le o šolah in poklicih, ampak o življenju, izbiri smeri in tvoji prihodnosti. Na odru in v predavalnicah te čakajo vsebine, ki ti bodo pomagale:
  • odkriti, kam naprej, če še ne veš, kaj te res veseli,
  • izvedeti, na kaj moraš biti pozoren pri izbiri šole ali poklica,
  • se pripraviti na prvi zaposlitveni razgovor,
  • spoznati NLP strategije za več samozavesti, motivacije in uspeha,
  • izboljšati učenje, fokus in pomnjenje,
  • razvijati veščine komuniciranja, sodelovanja in osebne rasti.
Spoznal/-a boš tudi, kako deluje trg dela, kaj delodajalci danes cenijo in kako lahko že zdaj začneš graditi svojo karierno pot.

Od izobraževanja do prve zaposlitve

Pomemben del Informative je tudi projekt Moja prva zaposlitev, kjer boš dobil/-a informacije o štipendijah, opravljanju prakse, študentskem delu in prvih zaposlitvenih priložnostih. Na enem mestu boš tako našel/-a celotno pot – od izbire izobraževanja do vstopa na trg dela.
Moja prva zaposlitev
Foto: Proevent
Informativa in Moja prva zaposlitev 2026
  • 9. in 10. januar 2026
  • 9.00–18.00
  • Cankarjev dom, Ljubljana
  • Vstop prost
Več informacij najdeš na:
www.informativa.si
www.mojaprva.si
 
Informativa 2026 = nova lokacija, nova energija, nove priložnosti.
Zapiši si datum in pridi po odgovore, ki bodo pomagali oblikovati tvojo prihodnost.

Katera vrsta mesa je najslabša za okolje? Odgovor vas lahko preseneti

Different types of raw meat - beef, pork, lamb, chicken on dark background. Top view, copy space
Foto: bit245 iz iStock

Hrana predstavlja 10 do 30 odstotkov ogljičnega odtisa gospodinjstva. Od tega meso prispeva kar polovico. Če se sprašuješ, s katerim ukrepom lahko najbolj zmanjšaš svoj ogljični odtis, je to verjetno veganska prehrana. A večina si take spremembe ne more predstavljati.

Morda pa si lahko predstavljaš, da nekoliko prilagodiš izbor mesa, ki ga uživaš. Če na primer namesto govedine izbereš perutnino, lahko s tem prepoloviš okoljski vpliv. Preberi si, katere vrste mesa so najslabše za naše okolje, katere nekoliko manj.

Slabo (a morda najboljše od mesa): ribe in morski sadeži

Ta kategorija je zelo široka in širok je tudi razpon emisij, ki je značilen za posamezna živila iz te kategorije. Gojeni rakci in gojen losos namreč prinese približno toliko emisij kot svinjina, divje ujete ribe pa imajo vpliv, ki je nižji od kokošjih jajc. Če si vzameš nekaj časa in preučiš najboljše možnosti na SeafoodWatch.org, lahko ribe postanejo najbolj trajnosten živalski vir beljakovin.

Overfishing: The worst and best fish you can eat

Slabo: perutnina

Perutnina v povprečju prinese 6 kilogramov CO2 ekvivalentov za kilogram mesa. Ta številka je nekoliko nižja za piščance in nekoliko višja za purane, ki se že lahko primerjajo s svinjino. Jajca imajo manjši okoljski vpliv od mesa, predvsem pa jih je mogoče trajnostno pridelati doma.

Flat lay composition with fresh raw chicken meat on wooden table
Foto: Liudmila Chernetska iz iStock

Slabše: svinjina

Prašiči za razliko od krav in ovc niso prežvekovalci, zato proizvedejo dosti manj metana. Zaradi intenzivnega kmetovalstva in tehnik, ki se pri tem uporabljajo, ima svinjina vseeno tretji največji okoljski vpliv med pogostimi vrstami mesa. Skupne emisije se namreč gibljejo med 7 in 12 kilogramov CO2 ekvivalentov za kilogram mesa. To je manj kot tretjina emisij, ki se sprostijo pri govedini, a vseeno dosti več, kot pri prej omenjenih izbirah.

Fresh pork with ingredients for cooking set, on old dark wooden table background
Foto: Ilia Nesolenyi iz iStock

Najslabše: govedina

Za kilogram govedine se v okolje sprosti med 27 in 60 kilogrami emisij toplogrednih plinov. S tem se govedina uvršča med najslabša živila za naše podnebje. Problematične so tako emisije metana kot ogljikovega dioksida. Presenetljiv pa je podatek, da so emisije pri proizvodnji sira podobne kot pri pridelavi govedine ali jagnjetine – torej celo vegetarijanska prehrana ni nujno zelo okolju prijazna. Ne glede na vse je jasno, da govedoreja močno prispeva h klimatskim spremembam.

Background of steaks. Variety of Grilled Prime Beef Steaks: Ribeye, Tomahawk, T-bone and Ossobuco. Top view, close up.
Foto: Nataliia Mysak iz iStock

Najslabše: ovčetina in jagnjetina

Po nekaterih ocenah se za kilogram jagnjetine v okolje sprosti še več emisij kot za kilogram govedine. Je pa res, da danes pojemo dosti manj jagnjetine in ovčetine kot govedine, zato so absolutne količine emisij manjše. A pomembno je vedeti, da menjava govejega mesa za jagnjetino ne bo znižala tvojega ogljičnega odtisa. Še vedno se za kilogram jagnjetine sprosti približno 39,2 kilograma CO2 ekvivalentov. Najbolje se je torej izogibati vsem trem vrstam mesa.

Assortment of various raw lamb cut parts with copy space
Foto: Aleksei Isachenko iz iStock

Stranka Prerod o vlogi mladih: »Politična apatija ni naravna lastnost mladih«

Prerod, stranka Vladimirja Prebiliča, nam je odgovorila na vprašanja o načrtu za mlade
Prerod, stranka Vladimirja Prebiliča, nam je odgovorila na vprašanja o načrtu za mlade Foto: on prerod

Prerod, stranka Vladimirja Prebiliča, nam je ob začetku svoje politične poti odgovorila na nekaj vprašanj o vlogi mladih. Povprašali smo jih o stanovanjski problematiki, novem Zakonu o visokem šolstvu, politični apatiji med mladimi, podmladku znotraj stranke in pomenu mladih v Sloveniji.

Kakšne konkretne ukrepe načrtuje stranka Prerod za mlade na področju stanovanjske problematike?

Stanovanjska stiska je pogosto pomembna ovira pri osamosvajanju mladih in oblikovanju družin. Mladi morajo imeti možnost, da si v Sloveniji ustvarijo dom in prihodnost. Del rešitve stanovanjskega problema vidimo v decentraliziranem pristopu, saj so zemljišča kot sama gradnja izven velikih središč cenejša in lahko z enako investicijo pridobimo več stanovanjskih enot. Pri tem je nepogrešljiva vloga občin, ki so v (pre)številnih primerih lastnice zemljišč za gradnjo večstanovanjskih objektov. Zato jih je nujno potrebno vključiti v načrtovanje in gradnjo stanovanj.

Hkrati pa na tak način ohranjamo in krepimo policentričen razvoj države, podprtega z ustreznim razvojem sistema javnega potniškega prometa. Vzporedno s tem mora slediti decentralizacija državne uprave oziroma regionalizacija države, kar je tudi eno od naših ključnih prizadevanj, saj smo tudi stranko začeli graditi iz obrobja proti centru in ne obratno. Mladi si tako lahko ustvarijo kakovostno življenje tudi izven velikih urbanih središč.

Namesto gradnje posameznih enot zagovarjamo izgradnjo infrastrukturno in storitveno celostnih in trajnostnih sosesk, prilagojenih okolju v katerem nastajajo. Te naj vključujejo tako javna kot zasebna stanovanja in tudi varovana, za starejše. Prav tako morajo vključevati vso potrebno infrastrukturo za prebivalce: vrtci, šole, zdravstvene in kulturne ustanove, zelene površine in prostore za druženje. Soseska ni le skupek stavb, temveč prostor srečevanja generacij, občutka doma in pripadnosti.

Naslednji pomemben dejavnik je ustrezen model obdavčitve premoženja, med katere sodijo tudi nepremičnine. Cilj sprememb, ki mora biti podprt z sodobnim modelom zakonske regulacije odnosa med najemnikom in najemodajalcem,ki bo v največji meri ščitila tako najemnike kot tudi najemodajalce ter da se čim večji obseg obstoječega stanovanjskega fonda sprosti na trgu najemnih in se ne zadržuje, kot naložbe. S kombinacijo davčnih malusov in plusov, bomo spodbujali tudi znižanje najemnin, ki mnogim mladim preprečuje in onemogoča dostop do najemnih stanovanj.

Kako kot stranka gledate na Zakon o visokem šolstvu, ki je bil sprejet letos?

Vse spremembe na področju visokega šolstva podpiramo, če krepijo povezavo med izobraževanjem, raziskovanjem in gospodarstvom ter mladim omogočajo enak dostop do kakovostnega znanja. Nedavno sprejet Zakon o visokem šolstvu je nastal s strinjanjem deležnikov, ki najbolj poznajo sistem visokega šolstva, kar podpiramo, saj se s široko vključenostjo strokovnjakov in deležnikov zagotovijo usmeritve, ki jih zagovarjamo tudi v naši stranki. To je predvsem, da moramo imeti izobraževalni sistem, ki spodbuja radovednost, ustvarjalnost in kritično mišljenje.

Zagotovo so nekatere spremembe zakona dobrodošle, kot npr. večja internacionalizacija visokošolskega prostora ali pa uvedba mikrodokazil, ki bodo zaposlenim omogočila dopolnitev kompetenc, potrebnih za njihov karierni razvoj, in seveda dvig financiranja. Pri slednjih je treba paziti, da ne bodo prinesla prevelike komercializacije visokega šolstva in obvodnega financiranja.

Veliko neznank je predvsem pri uvedbi časovno prilagojenega študija, ki bo nadomestil izredni študij, in pri spremembah sistema zagotavljanja kakovosti, kjer se povečuje avtonomija nekaterim visokošolskim zavodom, kar pa s seboj prinaša tudi tveganja.

Tudi sicer si želimo, da ima Slovenija sodoben in uspešen izobraževalni sistem na vseh ravneh izobraževanja. Predvsem pa mora biti ta sistem dostopen in mora omogočati vsakemu posamezniku, da razvije svoje potencijale ne glede na socialni ali drug status.

Kakšne ukrepe pa načrtujete širše: zaposlovanje mladih, duševno zdravje in vključevanje mladih v družbo?

Verjamemo, da mladi za to, da ostanejo v nekem okolju, potrebujejo več kot zaposlitev – potrebujejo okolje, kjer bodo videli prihodnost in ki bo prihodnost tudi razumelo (vključno s prihodnjimi potrebami izobraževanja in zaposlovanja ob vse večji avtomatizaciji, uporabi umetne inteligence …). Zato bomo oblikovali celovit pristop, ki bo upošteval demografske izzive, ki smo jih prepoznali kot ene ključnih pri pripravi našega programa. Celovito naslavljanje tega področja je za nas strateška naloga, saj želimo mladim omogočiti dostojno in varno zaposlitev, dostopna stanovanja, stabilno socialno okolje in pogoje za ustvarjanje družin ter trajnostno sobivanje generacij.

Posebno pozornost namenjamo duševnemu zdravju, ki je tudi v naši programski listini izpostavljeno kot družbeni izziv. Sistemsko moramo zagotoviti preventivo, dostopno psihološko pomoč in stabilno okolje, ki preprečuje socialno izolacijo in izgorelost za vse generacije, predvsem pa za mlade, ki so med najbolj izpostavljenimi družbenimi skupinami.

Predvsem vključevanje mladih v družbo je lahko uspešna preventiva prav tako pa to vključevanje pomeni tudi krepitev lokalnih skupnosti, prostovoljstva, kulture, športa in ostalih dejavnosti, ki bogatijo družbo. Ravno v teh dneh Slovenijo zaznamujejo debate o nasilju – pri tem se pozablja, da je tega med mladimi veliko. Žal, tudi na račun sodobnih komunikacijskih tehnologij, s pomočjo katerih pogosto ostaja skrito, mladi pa v izjemnih stiskah nimajo koga, ki bi mu zaupali. Ta vidik se nam zdi izredno pomemben – tudi zato smo Vlado pozvali k vse nacionalni kampanji ozaveščanja o vseh oblikah nasilja, preventivi in pomoči.

Ustanovni kongres, Vladimir Prebilič, Kočevje, Slovenia, 15.10.2025, Mandatory Credit © Jure Erzen / kolektiff
Ustanovni kongres, Vladimir Prebilič, Kočevje, Slovenia, 15.10.2025, Mandatory Credit © Jure Erzen / kolektiff

Ali boste v okviru svoje stranke ali vlade uvedli mladinski svetovalni organ oz. ‘podmladek’?

Prerod stranka Vladimirja Prebiliča temelji na vrednotah sodelovanja in solidarnosti. V naši stranki poudarjamo, da je sodelovanje na volitvah in možnost odločanja o javnih zadevah, pravica in dolžnost vseh – državljanov, civilne družbe in lokalnih skupnosti. Poudarjamo pomen aktivnega državljanstva, ki ga je treba spodbujati že skozi izobraževanje in to čim prej. V okviru stranke bomo zagotovo vzpostavili mladinski svetovalni organ oz. kasneje podmladek, ki bo neposredno vključen v pripravo programov in politik stranke.

Tudi v Statutu stranke, ki smo ga sprejeli na ustanovnem kongresu, smo predvideli formalno vključevanje mladih članov stranke skozi ustanovitev podmladka stranke. Veseli smo, da imamo kar nekaj mlajših članov, ki so zelo samoiniciativni pri sooblikovanju stranke. Mladi morajo soodločati in soblikovati prihodnost, ne biti zgolj predmet politik (‘Nič o mladih brez mladih.’).

Verjamemo, da se lahko samo s sodelovanjem vseh generacij oblikuje družba, ki razume pomen odgovornosti in pripadnosti, zato si želimo, da se v naši stranki združujejo različne generacije, ki bodo soustvarjale politiko stranke in države.

Kako nameravate obravnavati politično apatijo ali razočaranje med mladimi in katere nove oblike sodelovanja predvidevate?

Politična apatija ni naravna lastnost mladih. To postane očitno, če pogledamo v preteklost, ali se ozremo po svetu danes. Mladi so bili in so še vedno motor družbenih sprememb, gonilna sila, ki spodbuja napredek, se bori za pravičnost in zahteva boljšo prihodnost. Trenutno razočaranje in posledično nezainteresiranost mladih je posledica izgubljenega zaupanja v politiko, ki je prepogosto služila sama sebi ter poskušala s tabloitiziranjem pomembnih tem pridobiti pozornost, kar je napačen pristop.

Zato želimo v politiko vrniti normalnost, odgovornost in zmernost. To pomeni, da želimo graditi prostor, kjer tekmujejo ideje, ne konflikti. Predvsem vidimo možnost v odprtem dialogu, kjer se mladi počutijo slišani in vključeni in kjer se ustvarja kultura sodelovanja, v kateri je politika dolžnost do skupnosti, ne privilegij posameznika.

5 čisto novih božičnih filmov, ki jih še niste videli

Merry Christmas and Happy New Year. People having fun near tree indoors. Loving family watching holiday movies at home. Mother, father and daughters spending time together.
Foto: Choreograph (Konstantin Yuganov) iz iStock

Hitro bližajoči se praznični čas je priložnost, da se z družino in prijatelji usedemo pred televizijo in uživamo ob božičnih klasikah. Morda je to Sam doma, Grinch, Pravzaprav ljubezen, Škrat ali kateri koli drugi film. Kaj je boljšega kot skodelica kakava, dober film, udoben kavč in prijetna družba?

Vsako leto nas decembra razveselijo tudi novi praznični in božični filmi. Nekateri so boljši od drugih, a vsi nam s kančkom čarobnosti pričarajo pravo praznično vzdušje. V nadaljevanju predstavljamo nekaj novih božičnih filmov tega leta, ki so na voljo v kinematografih ali na različnih platformah za pretočne vsebine.

Seveda pa ne pozabite na klasiko: Najboljši božični filmi vseh časov

1Oh. What. Fun.

Novi božični filmi
Foto: on imdb

 

Opis: Claire načrtuje poseben božič za svojo družino, a jo ti pozabijo doma. Ko ugotovijo, da je pogrešana, so njihove počitnice ogrožene, dokler se ne vrne in jim pričara praznovanje, ki si ga zaslužijo.

  • Kje si ga lahko ogledaš: Amazon Prime

2Jingle Bell Heist

Jingle Bell Heist
Foto: on imdb

Opis: Na vrhuncu prazničnega časa in vzdušja se dva neznanca združita, da bi oropala lastnika ene najbolj znanih londonskih veleblagovnic. Je mogoče, da se ob tem tudi zaljubita?

  • Kje si ga lahko ogledaš: Netflix

3A Merry Little Ex-Mas

A Merry Little Ex-Mas
Foto: on imdb

Opis: Ločen par s svojima otrokoma poskuša pred ločitvijo praznovati še zadnji skupni božič. Praznovanju se pridruži moževa nova punca, kar med prazniki povzroči napetosti in kaos.

  • Kje si ga lahko ogledaš: Netflix

4Božična mišelovka

Božična mišelovka
Foto: on imdb

Opis: V hiši se mišja družina pripravlja na brezskrben božič, ko nepričakovano pridejo gostje – ljudje. Družinski akcijski film prikazuje sobivanje dveh popolnoma različnih družin, ki imata morda več skupnega, kot sprva mislita.

  • Kje si ga lahko ogledaš: Kinematografi

5A Very Jonas Christmas Movie

A Very Jonas Christmas Movie
Foto: on imdb

Opis: Trije slavni bratje se med kaotičnim potovanjem iz Londona v New York borijo s časom in se soočajo z vse večjimi izzivi, saj obupano poskušajo pravočasno priti domov za božič k svojim najdražjim.

  • Kje si ga lahko ogledaš: Disney Plus

Recept za božič, ki ga bo vaša družina zahtevala znova in znova!

happy funny mother and child  bake christmas cookies
Foto: evgenyatamanenko iz iStock

Ko združimo čokolado, orehe in mehko masleno testo, nastane sladica, ki ji je nemogoče reči ne. Te čokoladne lunice so izjemno mehke, sočne in polnega okusa, prav takšne, kot jih pomnimo iz otroštva. Premazane s hitro pripravljenim čokoladno-orehovim nadevom in posute z dodatno pestjo orehov so popoln izbor za praznike ali trenutke, ko si preprosto želimo nečesa posebnega.

Naj vas opozorimo: ko jih enkrat poskusite, bo ponovitev neizogibna!

Sestavine

Testo

  • 6 jajc

  • 1 ščepec soli

  • 250 g zmehčanega masla

  • 150 g sladkorja

  • 1 vrečka vanilijevega sladkorja

  • 200 g gladke moke

  • 1 vrečka pecilnega praška

  • 200 g čokolade v prahu

  • 200 g mletih orehov

Krema

  • 1 dl mleka

  • 100 g sladkorja

  • 100 g mletih orehov

  • 100 g masla, narezanega na koščke

  • 100 g drobno naribane čokolade

  • 1 pest mletih orehov za posip

Postopek za pripravo čokoladnih lunic

Pečico segrejemo na 180 stopinj. Jajca ločimo na beljake in rumenjake. Beljakom dodamo ščepec soli in jih stepemo v čvrst sneg. Rumenjake združimo z maslom, sladkorjem in vanilijevim sladkorjem ter stepamo toliko časa, da nastane svetla, kremasta zmes.

V drugi posodi zmešamo moko s pecilnim praškom, čokolado v prahu in mlete orehe. Suho mešanico postopoma vmešamo v rumenjakovo kremo, nato pa narahlo dodamo še beljakov sneg, da dobimo rahlo testo.

Pekač obložimo s papirjem za peko in vanj enakomerno razporedimo testo. Pečemo približno 30 minut, da se lepo zapeče.

Medtem pripravimo kremo. Mleko s sladkorjem segrevamo do skorajšnjega vretja, nato kozico odstavimo in primešamo orehe, čokolado ter maslo. Mešamo, dokler ne nastane gladka krema. S toplo kremo premažemo ohlajen biskvit in pustimo, da se vse skupaj popolnoma ohladi. Na koncu potrosimo še pest mletih orehov.

Ko je sladica hladna, iz testa z okroglim modelčkom ali kozarcem izrežemo lunice. Zložimo jih na pladenj in postrežemo.

Kako dolgo ostanejo ljudje na vesoljski postaji?

International space station with astronauts. Elements of this image furnished by NASA (url:https://www.nasa.gov/sites/default/files/thumbnails/image/iss060e007297.jpg https://www.nasa.gov/sites/default/files/thumbnails/image/44911459904_375bc02163_k.jpg)
Foto: dima_zel iz iStock

Bivanje na vesoljski postaji je za astronavte ena največjih poklicnih in fizičnih preizkušenj. Čeprav večina misli, da gre za kratke in spektakularne misije, so obiski v resnici skrbno načrtovani in pogosto dolgotrajni.

Povprečna misija traja pol leta

Večina astronavtov na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) ostane približno šest mesecev. To velja tako za astronavte ameriške Nase kot za ruske kozmonavte, pa tudi za člane evropskih, japonskih in kanadskih posadk. Šestmesečno obdobje omogoča dovolj časa za znanstvene poskuse, hkrati pa omejuje zdravstvena tveganja, ki jih prinaša dolgotrajno bivanje v breztežnosti.

V preteklosti so potekale tudi daljše odprave. Nekateri astronavti so na vesoljski postaji preživeli skoraj leto dni, v posameznih primerih celo več. Takšne misije so namenjene predvsem preučevanju vpliva dolgotrajnega bivanja v vesolju na človeško telo, kar je ključno za prihodnje polete na Luno ali Mars.

Zakaj ne ostanejo dlje?

Dolgotrajna breztežnost vpliva na mišice, kosti, srčno-žilni sistem in celo vid. Kljub vsakodnevni vadbi astronavti po vrnitvi na Zemljo potrebujejo tedne ali mesece rehabilitacije. Poleg zdravstvenih razlogov so omejitve tudi logistične: zaloge, menjava posadk in delovanje same postaje zahtevajo natančen urnik.

Kratki obiski in turistični poleti

Poleg rednih posadk ISS občasno obiščejo tudi gostujoči astronavti ali vesoljski turisti. Ti obiski trajajo precej krajše obdobje, običajno od nekaj dni do dveh tednov in so namenjeni posebnim nalogam ali komercialnim poletom.

Z razvojem novih vesoljskih postaj in ambicioznejših misij se bo dolžina bivanja ljudi v vesolju verjetno še spreminjala. Raziskave, opravljene na ISS, že danes pomagajo razumeti, kako dolgo lahko človek varno ostane zunaj Zemlje in kaj bo to pomenilo za prihodnje raziskovanje vesolja.

Čeprav se zdi šest mesecev dolgo obdobje, je za vesoljsko znanost to ravno pravšnji kompromis med raziskovanjem in varnostjo posadke.

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.