Poletje in visoke temperature pogosto prinesejo težavo, ki je nihče ne mara: čezmerno potenje v vročini. Večina ljudi jo poskuša rešiti z napačnimi metodami, ključ pa je pravzaprav v drobnih navadah, ki jih ponavljamo vsak dan. Težava ni potenje samo po sebi, temveč čas uporabe zaščitnih sredstev in nekaj navad, ki ga po nepotrebnem še okrepijo. Če jih spremenite, lahko razliko občutite že isti dan.

Antiperspirant zvečer, ne zjutraj

Dezodorant in antiperspirant nista isto, čeprav v trgovini pogosto stojita drug ob drugem. Dezodorant predvsem prikriva neprijeten vonj, antiperspirant pa zmanjšuje izločanje znoja, saj aluminijeve spojine začasno zožijo znojnice. Če imate težave s čezmernim potenjem, je antiperspirant prva obrambna črta.

Najpogostejša napaka je, da ga nanesemo na vlažno kožo takoj po prhanju, ko so znojnice že dejavne. Učinkovina takrat težje prodre tja, kjer bi morala delovati. Veliko bolje je, da ga nanesete zvečer, na popolnoma suho kožo, in pustite, da učinkuje čez noč, ko telo miruje. Ista embalaža, učinek pa je lahko precej boljši.

Hrana, voda in oblačila

Krožnik pekočih čevapčičev opoldne na terasi je skoraj vabilo k potenju. Pekoča in močno začinjena hrana dvigne telesno temperaturo in pospeši srčni utrip, mastna ter hitra hrana pa telo prisili, da porabi več energije za prebavo. Slani prigrizki lahko porušijo ravnovesje tekočin v telesu.

V vročini so boljša izbira živila z veliko vode: lubenica, melona, kumare, paradižnik, zelena solata in citrusi. Telo pomagajo hidrirati in mu olajšajo uravnavanje temperature. Lahka poletna solata namesto težkega kosila ni prijaznejša le do želodca, ampak lahko zmanjša tudi popoldansko potenje.

Pomembno je tudi redno pitje vode. Kozarec vsako uro je boljši kot več litrov naenkrat šele takrat, ko ste že žejni. Hladno pivo in tretja kava pa lahko delujeta proti vam, saj alkohol in kofein pospešita srčni utrip ter prispevata k izgubi tekočine. Tudi material oblačil je pomemben. Lahek bombaž in lan koži omogočata dihanje, poliester in najlon pa zadržujeta vlago in toploto ob telesu. Če se močno potite tudi takrat, ko ni vroče ali ko mirujete, se posvetujte z zdravnikom, saj je čezmerno potenje lahko povezano tudi z zdravstvenim stanjem ali zdravili.

Poletni večeri na terasi, sproščanje na prostem ali družinski piknik na vrtu imajo pogosto enega nezaželenega gosta – komarje. Njihovo nadležno brenčanje in srbeči piki lahko hitro pokvarijo prijeten dan. Poleg tega lahko nekatere vrste komarjev prenašajo tudi bolezni, zato je učinkovito zatiranje pomembno tako za udobje kot za zdravje.

Zakaj nas komarji sploh pikajo?

Zanimivost je ta, da nas pikajo le samice komarjev. Kri potrebujejo za razvoj jajčec. Samci komarjev pa se prehranjujejo predvsem z rastlinskimi sokovi.

Komarje pri nas privlačijo:

• Ogljikov dioksid, ki ga izdihamo.
• Telesna toplota.
• Vonj znoja.
• Temna oblačila.

So pa nekateri ljudje bolj ali manj nagnjeni k temu, da jih pikajo komarji. To je običajno povezano z genetiko, telesno temperaturo in kemično sestavo kože.

Kako se zaščititi pred komarji?

1. Uporaba repelentov

To so sredstva, ki odganjajo komarje. Lahko jih dobimo v obliki sprejev, zapestnic ali losjonov.

Pri uporabi bodite pozorni na:

• Navodila proizvajalca.
• Zaščitno sredstvo redno obnavljajte.
• Pri uporabi za otroke, bodite pozorni na navodila glede na starost.

2. Zaščitna oblačila: Temnejša oblačila bolj privlačijo komarje, zato so svetlejša oblačila primernejša. Prav tako dolgi rokavi in hlačnice zmanjšajo izpostavljenost kože pred morebitnimi piki.

3. Komarniki: Če vas ne interesira uporaba kemičnih repelentov, so komarniki primerna izbira pred preprečitvijo obiskov komarjev. Uporaba komarnikov na oknih, balkonskih vratih in tudi okoli postelj predstavljajo zelo učinkovito mehansko metodo.

4. Ventilatorji: Komarji so izredno slabi letalci. Pretok zraka, ki ga ustvarja ventilator, jim otežuje letenje in zmanjšuje možnost pikov na terasah ali v notranjih prostorih.

5. Uporaba rastlin: Rastline kot so sivka, rožmarin, citronela, bazilika in meta zaradi njihovega močnega vonja prispevajo k zmanjšanju prisotnosti komarjev v neposredni bližini. Vendar same po sebi ne zagotavljajo zadostne zaščite.

Kako zmanjšati število komarjev okoli doma?

Da uspešno zmanjšamo število komarjev, moramo preprečiti cikel razmnoževanja.

To storimo tako, da:

• Redno praznimo posode z vodo (npr. dežni sodi, podstavki za cvetlične lonce, vedra na prostem).
• Počistimo žlebove.
• Pokrijemo zbiralnike deževnice.
• Menjavamo vodo v posodah za hišne ljubljenčke.
• Vzdržujemo urejenost okolice (npr. pospravimo vrtnarsko opremo, odvržemo stare pnevmatike).

Kaj storiti po piku komarja?

Pik komarja povzroči močno srbečico, saj telo reagira na snovi, prisotne v komarjevi slini. Pomembno je, da mesta pika ne praskamo. Nanj položimo hladen obkladek ali nanesemo kremo proti srbenju. Če pa se pojavijo močnejše reakcije na pik komarja, pa se je potrebno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.

Čeprav komarjev verjetno nikoli ne bomo popolnoma izkoreninili, lahko z nekaj preprostimi koraki poskrbimo, da bodo poletni večeri precej prijetnejši in bistveno manj srbeči.

Po obisku javnega stranišča si kot vedno umijete roke. Nato se pojavi naslednje vprašanje: »Ali je bolje roke posušiti s papirnato brisačo ali z električnim sušilnikom za roke?« Čeprav se zdi odločitev precej nepomembna in banalna, so znanstveniki tej temi namenili precej pozornosti. Preučevali so higieno, vpliv na okolje, stroške uporabe, porabo energije in celo zadovoljstvo uporabnikov. Katero možnost vam torej priporočajo?

Pri sušenju rok ne gre za prijeten občutek

Mnogi ljudje se po obisku stranišča osredotočajo predvsem na umivanje rok, vendar je tudi sušenje zelo pomembno in ga nikar ne izpustite. Mokre roke namreč veliko lažje prenašajo bakterije in viruse kot suhe. Če si roke umijete, nato pa jih pustite mokre ali le na hitro obrišete v oblačila, lahko izničite del koristi, ki jih prinaša umivanje. Cilj torej ni le odstraniti mikrobe z rok, temveč tudi čim hitreje in učinkoviteje osušiti kožo.

Kaj je bolj higienično?

Ko govorimo o higieni, večina raziskav daje prednost papirnatim brisačkam. Te bakterije in vlago fizično odstranijo s površine kože. Poleg tega jih po uporabi zavržete, zato ni nevarnosti, da bi jih uporabljalo več ljudi. Sušilniki za roke delujejo drugače. Klasični modeli vpihujejo topel zrak, novejši pa z močnim curkom zraka v nekaj sekundah odpihnejo vodo z rok. Težava je v tem, da lahko zračni tok hkrati razprši bakterije in druge mikroorganizme z rok v okolico. Nekatere raziskave so pokazale, da lahko hitri sušilniki z močnim zračnim tokom ustvarijo aerosolne delce, ki se razširijo po prostoru in pristanejo na okoliških površinah. To je še posebej problematično v bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah, kjer je preprečevanje širjenja okužb ključnega pomena. Po drugi strani sodobni sušilniki pogosto vsebujejo HEPA filtre, ki iz zraka odstranijo večino mikroorganizmov. Takšni modeli so bistveno boljši od starejših naprav, vendar raziskave še vedno pogosto ugotavljajo, da papirnate brisačke omogočajo nekoliko višjo raven higiene. Če je higiena vaša glavna prioriteta, imajo papirnate brisačke trenutno prednost.

Kaj je bolj prijetno?

Tudi uporabniška izkušnja ni zanemarljiva. Na koncu lahko odloča o tem, koliko ljudi bo roke dobro posušilo in koliko bo ta korak v naglici izpustilo. Papirnate brisačke omogočajo hitro sušenje rok, brez čakanja in brez hrupa. Poleg tega lahko z isto brisačo odprete vrata stranišča in se tako izognete dotiku potencialno kontaminiranih kljuk. Sušilniki rok pogosteje potrebujejo precej časa, da roke popolnoma osušijo. Če uporabnik postopek prekine prezgodaj, ostanejo roke delno mokre. Hitri sušilniki so sicer bistveno učinkovitejši, vendar pogosto tudi zelo glasni. Meritve so pokazale, da lahko nekateri modeli proizvedejo več kot 90 decibelov hrupa, kar je primerljivo z glasnim prometom ali motorno kosilnico. Še ena točka za papirnate brisačke torej.

Kaj je bolj ekološko?

Ko začnemo razmišljati o okolju, se slika precej zaplete. Na prvi pogled se zdi, da so sušilniki v tem pogledu boljši, saj ne ustvarjajo odpadkov. Papirnate brisačke namreč zahtevajo proizvodnjo papirja, transport in odvoz odpadkov. Vendar imajo tudi sušilniki svoj okoljski odtis. Za izdelavo potrebujejo kovine, plastiko in elektronske komponente, med uporabo pa porabljajo električno energijo. Številne analize življenjskega cikla kažejo, da imajo sodobni energijsko učinkoviti sušilniki običajno manjši skupni ogljični odtis kot papirnate brisačke, zlasti če elektrika prihaja iz nizkoogljičnih virov. Če pa so papirnate brisačke izdelane iz recikliranega papirja in se po uporabi ustrezno reciklirajo ali kompostirajo, se razlika precej zmanjša. Tudi starejši sušilniki na vroč zrak, kjer roke postavimo pod sušilnik (namesto »v« sušinik U-oblike) rezultat prevesijo v prid brisačk. Kljub temu večina novejših raziskav ugotavlja, da imajo sodobni energijsko učinkoviti sušilniki prednost z vidika emisij toplogrednih plinov. Še en nasvet, če vam je okolje pomembno,  a so na voljo le papirnate brisačke: če namesto dveh (ali celo treh!) brisačk uporabite le eno, s tem prepolovite okoljski vtis.

Kaj je cenejše?

Za upravljavce stavb so stroški pomemben dejavnik. Papirnate brisačke zahtevajo stalne nakupe, polnjenje podajalnikov, praznjenje košev in odvoz odpadkov. Stroški se tako nabirajo iz dneva v dan. Sušilniki za roke imajo višji začetni strošek nakupa in montaže, vendar so stroški obratovanja pogosto nižji. Elektrika za posamezno sušenje predstavlja le majhen strošek. Zato se v prostorih z veliko uporabniki, kot so letališča, nakupovalni centri ali stadioni, investicija v sušilnike pogosto povrne v nekaj letih. Če gledamo dolgoročno, so sušilniki praviloma cenejša rešitev.

Zaključek: pomembneje je, da sušenja ne preskočite

Razprava o papirnatih brisačah in sušilnikih za roke traja že desetletja. Čeprav popolnega zmagovalca ni, znanstvene raziskave kažejo, da papirnate brisačke še vedno vodijo na področju higiene, medtem ko imajo sodobni sušilniki pogosto prednost pri stroških in okoljskem vplivu. Najpomembneje pa je, da si roke po umivanju vedno temeljito osušite. Ne glede na to, ali uporabite papirnato brisačo ali sušilnik, so suhe roke bistveno učinkovitejša zaščita pred širjenjem mikrobov kot mokre.