Kot je ugotovila francoska študentska zveza, so stroški, s katerimi se sooča francoski študent, dosti višji kot štipendije, ki so na voljo, zato se eden izmed 57 študentov ukvarja s prostitucijo. Z zaslužkom iz najstarejše obrti si študijske in življenjske stroške plačujejo večinoma, a ne izključno, dekleta. Vendar se študentske prodajalke ljubezni izogibajo cestam, je poročal francoski dnevnik Le Figaro, najpogosteje pa jih je mogoče najti na spletu. “V dveh mesecih sem zaslužila denar za celo leto, kar mi ne bi nikoli uspelo z delom v McDonald'su. Ne trdim, da gre za lahek zaslužek, vendar sem bila ponosna, da sem ga zaslužila, ne da bi kogarkoli okradla,” je povedala Emma, študentka veterine, ki se je preživljala z delom v bruseljskem bordelu.
Pravljica!
Študentski, mladinski in otroški center Laško – krajše ŠMOCL – razpisuje natečaj za pravljico. S svojimi izdelki lahko sodelujejo mladi do 26. leta, pravljica mora biti razumljiva za otroke do deset let, besedilo pa mora biti še neobjavljeno. Pravljico, ki jo bodo izbrali, bodo uporabili v projektu “Pravljica v stripu”, s katerim želijo mlade spodbujati h kreativnemu ustvarjanju in prebujanju otroške domišljije. Za prvouvrščeno pravljico je nagrada 30.000 tolarjev, za drugo 20 in za tretjeuvrščeno 10 tisoč tolarjev. Razpis bo aktualen do konca leta, za podrobnejša navodila pa lahko pišete na info@smocl.com.
Mesec preprečevanja odvisnosti
Slogan letošnje mednarodne kampanje je povzet po UNODC in se imenuje “Droge niso igra” (popoln prevod je sicer “Droge niso otroška igra”, a so se na podlagi testiranja odločili, da “otroška” izpustijo). Pri tem je potrebno poudariti, da pod pojmom droga ne smemo razumeti le drog, ki so prepovedane. Droge so tudi alkohol, tobak, uspavala, pomirjevala…, skratka vse psihoaktivne snovi. Sporočilnost letošnjega meseca preprečevanja odvisnosti je poziv k odgovornosti. Kolektivna in osebna odgovornost sta vedno prepleteni, javni prostor komuniciranja pa je okolje, kjer se vzpostavljata obe odgovornosti in manifestira njun preplet.
ZZ Zabava
Univerzitetna športna zveza Maribor (UŠZM) je v okviru ZZ Festivala športa 2006 praznovala 8. obletnico obstoja. ZZ Festival športa so prvič izvedli že leta 2001 pod geslom Zmešnjava športnih užitkov. UŠZM, ki je javnosti bolj poznana pod geslom Zdrava zabava, je študentom ponudila ves mesec brezplačne rekreacije na UŠC Leona Štuklja. Svojo formo so lahko preizkusili na Brucovih turnirjih, kjer so si najboljši prislužili lepe nagrade. Najbolj obiskana in študentom zanimiva so bila potopisna predavanja S kolesom po južni Ameriki, Potapljanje v jamah v Črni Gori, največ zanimanja pa je požel Jure Robič, ki je v Maribor prišel skupaj s športnim novinarjem Tomažem Kovšco predstaviti film Človek, ki zmore več. Na predstavitvenem dnevu borilnih veščin, katerih vadba bo potekala skozi študijsko leto v okviru Zdrave zabave, so se pokazali mojstri boksa, tae-kwon-do-ja / kick boksa ter tajskega boksa. Zdrava zabava je skupaj z društvom Bodifit v okviru Festivala izvedla tudi dva Maratona aerobike, ki se ju je udeležilo preko 100 ljubiteljev rekreacije, dobre glasbe in ritma. Festival se je uradno zaključil s tradicionalno ZZ ZABAVO z Veselimi Štajerkami na Štuku. Po zaključku Festivala oziroma s 6. novembrom 2006 pa bo potrebno za rekreacijo v okviru Zdrave zabave kupiti ZZ izkaznico, brez katere ne vstop v UŠC Leona Štuklja ne bo več mogoč. ZZ izkaznico je mogoče kupiti v novih prostorih UŠZM na Gosposvetski cesti 84 ob kavarni.
Razpis Japonske fundacije
Japonska fundacija (http://www.jpf.go.jp/) je bila ustanovljena 1972, kot ustanova, ki naj bi prevzela mednarodne kulturne izmenjave in je bila kasneje priznana kot samostojna administrativna institucija leta 2003. Za izboljšanje mednarodnega okolja in poglobitev odnosov Japonske z drugimi državami po svetu, so programi japonske fundacije razdeljeni v tri kategorije, in sicer::
– umetnost in kulturna izmenjav, in
– izobraževanje japonskega jezika v tujini
– japonske študije v tujini in intelektualne izmenjave.
List programov in natančnejši opisi se nahajajo na http://www.jpf.go.jp/e/about/program/list.html.
Prijave in obrazci so na voljo na domači strani japonske fundacije: http://www.jpf.go.jp/e/about/program/index.html.
Vse prijave za Slovence sprejema Japonska ambasada v Ljubljani do 1. decembra 2006.
Nagradni natečaj za raziskovalne naloge študentov
Holding slovenske elektrarne (HSE) v sodelovanju s slovenskimi elektrodistribucijskimi podjetji, partnerji pri projektu Modra energija, razpisuje nagradni natečaj za raziskovalne naloge dodiplomskih študentov. Tema raziskovalnih nalog je spodbujanje proizvodnje in porabe električne energije iz obnovljenih virov v Sloveniji s konkretnimi primeri in izračuni.
Nagrade:
Nagrade za prvih pet najboljših del bodo financirane iz sredstev Modrega sklada, v katerega se stekajo sredstva od prodaje Modre energije.
Nagrade za najboljša dela bodo izplačane v obliki enkratnih denarnih nagrad
– za najboljše delo 900.000 SIT
– za drugo najboljše delo 720.000 SIT
– za tretje najboljše delo 540.000 SIT
– za cetrto in peto najboljše delo 405.000 SIT
Nagrajenci bodo objavljeni na spletnih straneh HSE, na spletni strani www.modra-energija.si in v časopisu skupine HSE energija, osebno pa bodo povabljeni tudi na sedež družbe in na dogodek, ki ga bomo organizirali v sklopu podelitve nagrad.
Razpis se je zacel s 1. oktobrom 2006. Zadnji rok za oddajo raziskovalnih nalog je 1. februar 2007.
Kače na letalu [Snakes on a Plane]
Žanr: akcijska grozljivka
Režija: David R. Ellis
Scenarij: John Heffernan in Sebastian Gutierrez
Igrajo: Samuel L. Jackson, Julianna Margulies, Nathan Phillips, Rachel Blanchard, Flex Alexander, Kenan Thompson idr.
Na sporedu od: 12.10.2006
Dolžina: 105 min
Kače na letalu je eden tistih redkih filmov, ki so, zahvaljujoč internetnim blogom, kljub svojemu nadvse nenavadnemu zapletu, postali kultni, še preden bi sploh prišli v kina. Zaradi neverjetnega odziva oboževalcev je moral režiser David R. Ellis (Poslednji klic, Brez povratka 2) dodatno posneti še nekaj prizorov, ki so film naredili še bolj pikanten, prav po okusu Samuela L. Jacksona (poznan iz film Šund), ki je poleg 450 kač, uporabljenih med snemanjem, glavni lik filma. Kot Agent Neville mora na pomembno sojenje odpeljati pričo, toda na pol poti nad Pacifikom letalo preplavijo srdite kače, ki pričnejo na najbolj krute načine pobijati potnike. Neville skuša skupaj s stevardeso Claire (Julianna Margulies – Ladja groze) rešiti ljudi, toda kmalu postane jasno, da kače ne poznajo usmiljenja, kar pa Nevilla le še spodbudi, da kačam vrne milo za drago.
In kako gre zgodba? FBI agent Neville Flyn (Samuel L. Jackson) je strokovnjak za nevarne situacije. Seana (Nathan Phiillips) je rešil, ko se ga je Kim poskusil znebiti le nekaj ur po tem, ko je bil priča umoru. Flynn mora Seana varno in pravočasno pripeljati v Los Angeles, če hoče, da bo pričal in pomagal postaviti na hladno enega izmed najbolj iskanih ameriških kriminalcev. Za vabo uporabijo zasebno letalo, Sean pa v Los Angeles na pričanje poleti v prvem razredu potniškega letala. Toda letališki ovaduh Kimovi mafiji izda, da bo Sean na nočnem letu letala družbe Pacific Air in ne na zasebnem letalu, kot so mislili. Kim mora torej samo poskrbeti, da letalo ne bo nikoli pristalo v Los Angelesu, ali pa da Sean z letala ne pride živ. In kako namerava to izpeljati? S pomočjo kač na letalu.
Gre za enega grozljivejših filmov, ki prikazujejo poskus strmoglavljenja letala. Režiser se namreč pri prikazu kačjega lovljenja in pobijanja ljudi namreč ni posluževal zavor, tako da so nekateri prizori res kruti in primerni za ljudi z boljšimi želodi, ostalim gledalcem in gledalkam pa svetujemo, da si takrat zatisnejo oči. Da, kriki bodo zopet polnili kinodvorane.
Samo prijatelja [Just Friends]
Žanr: romantična komedija
Režija: Roger Kumble
Scenarij: Adama Tex Davis
Igrajo: Ryan Reynolds, Amy Smart, Anna Faris, Chris Klein, Chris Marquette, Amy Matysio, Barry Flatman, Jaden Ryan idr.
Chris Brandon ima vse, kar bi si lahko želel: je lep, ima denar in uspešno kariero. Toda naključni obisk rojstnega mesta ga spomni na mladostno ljubezen Jamie, ki pa ji kot nerodni in (pre)obilni mladenič ni uspel izpovedati, kaj je zares čutil. Odločen, da to popravi, mu na poti stojita le še dve oviri: ljubosumna in puhloglava manekenka Samantha ter dejstvo, da Jamie v njem še vedno vidi zgolj prijatelja.
Jaz, ti in nadloga Dupree [You, Me and Dupree]
Žanr: komedija
Režija: Anthony Russo in Joe Russo
Scenarij: Mike LeSieur
Igrajo: Owen Wilson, Kate Hudson, Matt Dillon, Michael Douglas, Seth Rogen, Ralph Ting, Keo Knight, Todd Stashwick idr.
Prijatelja spoznaš v nesreči, toda včasih nesrečo prinese prav prijatelj. Za mladoporočenca Molly (Kate Hudson) in Carla (Matt Dillon) življenje ne bi moglo biti lepše, saj sta končno prišla na svoje, toda idila ne traja dolgo, saj Carl nekega dne sreča obubožanega prijatelja Dupreeja (Owen Wilson) in ga povabi, naj nekaj dni ostane v njuni hiši. Na žalost se ne zaveda, kakšno nadlogo si je nakopal na glavo …
EU projekt
Szia, Ahoj, Czesc, Labas, L-Ghodwa t-tajba, Goddag, Godan Dag, Kutaa, Dober dan z vremensko spremenljive Danske, kjer se družimo mladi z dveh kontinentov. Na Danskem že od sredine avgusta poteka trimesečni projekt za mlade iz novih desetih članic Evropske unije skupaj z udeleženci iz Danske, Islandije in celo Grenlandije! Že šestič zapored ga organizirata dansko ministrstvo za izobraževanje in mednarodna organizacija CIRIUS. Projekt se odvija v Ryslinge Folk Hojskole, ki je t.i. predhodni college, značilen za Dansko. V projektu sodelujemo tudi štirje slovenski študentje različnih fakultet, ki smo se naključno spoznali to poletje. Za vse je bila odločitev za sodelovanje v tej študentski izmenjavi zelo nenadna in zato pravi izziv.
Danski nasproti
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste nekega lepega avgustovskega dne prejeli email, v katerem vam pišejo, da nujno potrebujejo interesente nekje na severu za sodelovanje v izobraževalnem, kulturnem in političnem programu, ki je povrhu vsega še delno štipendiran? Email smo prejeli od naše skupne prijateljice Darje, ki je v projektu sodelovala že prejšnje leto. Po prepričljivem pogovoru z bivšo udeleženko smo se v enem tednu odločili in uspešno prestavili vse naše načrte. Nastja je odšla z letalom, Luka, Sabina in Urša pa smo se odpeljali v Citroenovem Berlingu severu naproti.
Po dveh tednih na Danskem smo se kar uspešno vklopili v okolje, navadili na visok družbeni standard, gromozanske cene ter na muhasto vreme. Predvsem na osrednjem otoku Fyn, kjer se nahaja Ryslinge Hojskole, se dnevne temperature nenehno spreminjajo. Otok je zelo raven, najvišji hrib doseže le nekaj deset metrov nadmorske višine. Posebna značilnost so majhne vasi s tradicionalnimi pravljičnimi hiškami in lepimi urejenimi vrtovi. Naša šola je le nekaj kilometrov oddaljena od glavnega mesta Oddense, kjer se je rodil znani pravljičar Hans Christian Andersen.
Izobraževanje in zabavni del
Ryslinge Folk Hojskole je ena izmed t.i. predhodnih fakultet, izobraževanj, ki se jih udeležijo mladi po končani srednji šoli. Trajajo okoli štiri mesece, mladi se financirajo sami ali s pomočjo staršev. Na Danskem je tradicija in navada, da si mladi privoščijo nekaj let odmora, preden začnejo študirati. Nekateri delajo, potujejo, drugi pa se udeležijo Hojskole, da si naberejo izkušnje ter ugotovijo, kaj želijo študirati in početi v življenju. Vlada tem programom ni preveč naklonjena, ker zaradi njih vlada pomanjkanje študentov, saj mladi začnejo s študijem po dvajsetem letu.
Folk Hojskole nudijo raznovrstna predavanja in delavnice. Organizirane so kot skupnosti, kjer imajo vse potrebno za izvajanje programov, študentske domove, predavalnice, kuhinje in jedilnice, športne objekte, teater in ostale pomožne stavbe. Rysling Hojskole že nekaj let organizira tudi naš mednarodni projekt, ki ga delno financira Evropska unija, delno pa danska vlada. Tako na tej šoli potekata dva programa, ki sta med seboj povezana.
EU- team predavanje
Evropski projekt je v osnovi namenjem študentom novih članic EU, vendar si ga lahko kot izbirni predmet izberejo tudi ostali. Glavni namen naše participacije in EU projekta je spoznavanje evropske politike, kulturne raznoličnosti narodov na teoretičen in praktičen način ter sodelovanje pri oblikovanju tematsko različnih projektov. Naše obveznosti pri predavanjih so razporejene čez vse tri mesece, pričeli smo s predstavitvijo različnih držav.
Na International Evening Day smo se ta teden predstavile tri države, Litva, Malta in Slovenija. Predstavili smo politično, zgodovinsko, geografsko in zabavno plat držav. Slovenska ekipa je goste postregla še s potico in medico. Predavanje vključuje tudi druge obveznosti, kot je branje in analiziranje politično-kulturnih člankov, poročanje o tedenskih novicah, oblikovanje poročil in seminarskih nalog.
Osnovni program Rysling Hojskole
Seveda pa ni vse v politiki in na izbiro imamo tudi delavnice, na katerih ustvarjamo skupaj z Danci, Islandci in Grenlandci. Paleta delavnic je kar široka, od športnih dejavnosti, plesanja pa do oblikovanja nakita, izdelave papirja, snemanja glasbe in debatiranja o filozofskih vprašanjih. Pri predavanju Danski jezik in kultura vsak teden obiskujemo številna mesta, galerije in festivale.
Skupni program Rysling Hojskole vključuje raznorazne izlete; minulo soboto se nas je vseh petdeset študentov udeležilo kulturnega festivala v Arhusu, drugem največjem mestu na Danskem.
Za preživljanje prostega časa so nam na voljo telovadnice, fitnes, kolesa in ostali športni pripomočki, pa tudi glasbeni inštrumenti, filmske sobe in računalniške učilnice. Ob sredah imamo organizirane igre in študentsko druženje v kletnih prostorih študentskega doma, kjer je Caffe room. Zadolženi pa smo tudi za občasno čiščenje skupnih prostorov, pospravljanje obrokov hrane, zaklepanje prostorov, udeležitev vsakodnevnih jutranjih sestankov, kjer pojemo v danščini, in druga opravila.
Bivanje v tej veliki mešani solati narodov se je po skoraj enem mesecu izkazalo za zelo pozitivno in prijetno dogodivščino. Vendar pa se prava akcija šele začenja. Pred nami sta organizirana dvodnevni izlet v dansko prestolnico Kopenhagen ter obisk parlamenta in desetdnevni izlet v Barcelono. Čaka pa nas tudi resno delo in oblikovanje projektov na najrazličnejših področjih. Torej – veselo na delo, da bo potem veselo! Do naslednjič, Farvel!
Urša Cehner
Oktobra v Ljubljani Konferenca rektorjev Jugovzhodne Evrope
Univerza v Ljubljani (UL) na pobudo in v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) v času od 19. do 22. oktobra 2006 v Ljubljani organizira Konferenco rektorjev Jugovzhodne Evrope. Konference, s katero želita UL in ŠOU v Ljubljani ponovno povezati univerze in njene članice ter študentske organizacije v državah Jugovzhodne Evrope, se bodo udeležili rektorji in študentski predstavniki iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije, Bolgarije in Romunije. Povabljeni so tudi drugi pomembni gostje iz institucij, ki so pristojne za reševanje problematike in premagovanje ovir na poti do aktivnejšega povezovanja med univerzami v tej regiji. Pričakovani izid tokratnega srečanja rektorjev in študentov je priprava načrta, ki bo vseboval konkretne ukrepe za doseganje učinkovitejšega sodelovanja na področju visokega šolstva v Jugovzhodni Evropi, ki je ena izmed strateško-prednostnih regij Univerze v Ljubljani.
Na konferenci bodo rektorji in študentje razpravljali o trenutnih problemih prenove študijskih programov v regiji in mobilnosti v tem prostoru ter skupnih projektih na področju visokega šolstva. UL in ŠOU v Ljubljani tako prevzemata pobudo pri povezovanju visokega šolstva med državami JV Evrope ter želita na ta način prispevati k oblikovanju sodobnega visokošolskega prostora v tem delu Evrope, ki bo omogočal prosto gibanje študentov, visokošolskih učiteljev in raziskovalcev.
Rektorica UL prof. dr. Andreja Kocijančič: “Konferenca bo praktično delovno srečanje predstavnikov univerz območja Jugovzhodne Evrope, ki je namenjeno konkretnim dogovorom o izmenjavi študentov. Univerza v Ljubljani bi si želela več obojestranskih izmenjav in bo storila vse, da bi ta mobilnost stekla in bila uspešna, saj nenazadnje sodi med naše pomembnejše strateške usmeritve. Glavna ovira na tej poti je predvsem zapletenost formalnih postopkov za pridobitev začasnih dovoljenj za bivanje. Zato smo k sodelovanju pritegnili predstavnike zunanjega in notranjega ministrstva RS. Hkrati se študentje iz te regije soočajo s težavami, ki so vezane na finančna sredstva, saj ne spadajo v program Socrates. Univerza v Ljubljani je v ta namen v povezavi z gospodarstvom zagotovila štipendijski sklad, ki bo uradno ustanovljen v sklopu konference.”
Študentski minister za mednarodno sodelovanje ŠOU v Ljubljani Borut Čeh: “Študentje držav udeleženk Konference rektorjev in študentov Jugovzhodne Evrope smo v zadnjih šestih mesecih sodelovali pri ugotavljanju ovir na področjih mobilnosti, zagotavljanju kakovosti študija in spremljanju zakonskih sprememb v visokem šolstvu. Ugotovili smo, da se največ problemov pojavlja prav pri izvajanju mobilnosti, ki je eden od temeljev bolonjskega procesa.
Kljub velikemu interesu za študijske izmenjave, prakse, seminarje in sodelovanje med raziskovalci, profesorji in študenti univerz Jugovzhodne Evrope mobilnost močno omejujejo birokratske ovire, postopki priznavanja diplom na trgu dela, priznavanje izobrazbe ter neskladja zakonov znotraj posameznih držav. S Konferenco rektorjev in študentov Jugovzhodne Evrope nameravamo študentje skupaj z univerzami ne le opozoriti na omenjeno problematiko, temveč prispevati k spremembam na tem področju.”
Na pobudo in v organizaciji ŠOU v Ljubljani je februarja letos v Ljubljani že potekalo mednarodno srečanje študentskih predstavnikov JV Evrope. Razpravljali so o sodelovanju študentskih organizacij JV Evrope, analizirali administrativne in institucionalne ovire pri mobilnosti študentov, visokošolskih učiteljev in raziskovalcev med državami JV Evrope ter podpisali pisma o sodelovanju med Študentsko organizacijo Slovenije in študentskimi organizacijami Bolgarije (Union of Bulgarian Students in National Assembly of Students' Councils), Bosne in Hercegovine (Studentska unija republike Srbske in Studentska unija federacije Bosne i Hercegovine), Hrvaške (Savez studenata Hrvatske), Makedonije (Nacionalne studentske unije Makedonije), Romunije (National Alliance of Student Organisation in Romania) ter Srbije in Črne gore (Studentska unija Srbije).
ŠOU svetovalnica
Oj!
V tretjem letniku mi ni uspelo opraviti vseh obveznosti za vpis v višji letnik. Ker sem že ponavljal, sem zdaj ostal brez statusa. Prijatelj mi je povedal, da je prvo, drugo in tretje opravljanje izpita brezplačno. Zanima me, katere storitve mi lahko fakulteta zaračuna, ker sem ostal brez statusa?
Univerza v Ljubljani je za študijsko leto 2006/2007 sprejela cenik, v katerem določa, katere storitve in v kolikšnem znesku se lahko zaračunavajo. Informacije tvojega prijatelja so žal napačne. Cenik univerze za študijsko leto 2005/2006 sicer ni obravnaval plačevanja izpitov za osebe brez statusa in zato tudi ni bilo podlage za zaračunavanje prvega, drugega in tretjega opravljanja izpitov. Cenik univerze za letošnje študijsko leto (2006/2007) pa določa, da lahko članice za prvo, drugo in tretje opravljanje izpita za osebe brez statusa zaračunajo do 9.000 tolarjev. Članice univerze sprejmejo svoje cenike za storitve, ki jih nudijo, vendar morajo ti biti v skladu s cenikom univerze in torej ne smejo zaračunati višjega zneska, kot ga določa cenik univerze. Ker nisi navedel, katero fakulteto obiskuješ, ti svetujem, da sam poiščeš cenik svoje fakultete in pogledaš, kakšno ceno predpisuje za prvo, drugo in tretje opravljanje izpita, nato pa jo primerjaš s ceno iz cenika univerze.
Cenik govori tudi o četrtem in vsakem nadaljnjem opravljanju izpitov. Za osebe s statusom je cena za to storitev 9.000 tolarjev, medtem ko je za osebe brez statusa kar 27.300 tolarjev.
Za osebe brez statusa je dražja tudi izdaja potrdil: izdaja potrdila o vpisu znaša 600 tolarjev, izdaja potrdila o opravljenih izpitih oziroma doseženi povprečni oceni stane 1.800 tolarjev, izdaja potrdila v tujem jeziku pa 7.200 tolarjev.
Za ostale storitve cenik določa, da se plačujejo enako za osebe s statusom in brez statusa, razen za diplomsko delo z zagovorom, ki znaša za univerzitetni program 125.100 tolarjev, za visokošolski strokovni program pa 99.900 tolarjev.
Ker pa cenik univerze ne določa ničesar glede plačevanja sklepov, ki jih izdajajo članice, je Komisija za spremljanje izvajanja Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani opredelila sklepe, ki se lahko ali ne smejo zaračunavati študentom.
Članice ne smejo zaračunavati sklepov, ki jih študentom izdajajo na podlagi 153. in 158. člena Statuta Univerze v Ljubljani, sklepa o izpolnjevanju pogojev za opravljanje izpitov višjega letnika, sklepa o priznavanju izpitov znotraj Univerze v Ljubljani, sklepa o prehajanju študenta med programi in med fakultetami, sklepa o mirovanju statusa, sklepa o predčasnem opravljanju izpitov, sklepa o komisijskem opravljanju izpita, sklepa o zamenjavi predmeta, sklepa o vzporednem študiju na drugih fakultetah ali univerzah, sklepa o podaljšanju roka za izdelavo diplomske naloge, sklepa o predlogu diplomske naloge za Prešernovo nagrado, sklepa o oprostitvi šolnine, sklepa o vračilu šolnine, sklepa o odložitvi roka plačila šolnine, sklepa o sofinanciranju mednarodne izmenjave študentov, sklepa o popravljanju ocene, sklepa o imenovanju komisije za oceno naloge predlagane za Prešernovo nagrado, sklepa o imenovanju komisije za zagovor diplomske naloge ter termin zagovora, sklepa o določitvi termina za zagovor naloge na podiplomskem študiju, sklepa o priznanju statusa študenta športnika ali umetnika.
Komisija je določila tudi, da v skladu s 4. členom Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani vpisnina vključuje tudi deset potrdil o vpisu.
Uroš, pravno svetovanje
Pozdravljeni. Za mano je prvi teden “študentskega življenja” in počutim se zelo izgubljeno. Doma sem iz manjšega mesta, ki je od Ljubljane oddaljeno tri ure z vlakom, in nisem navajena na življenje v tako velikem mestu. Že od nekdaj sem si želela študirati medicino, a sedaj se mi zdi, da je vse skupaj prezahtevno zame. Ker do 1. oktobra nisem prejela odločbe za sprejem za bivanje v študentskem domu, sem si sama poiskala sobo. Živim v dvosobnem stanovanju, skupaj s štirimi študenti. Sploh ne najdem miru za učenje in prostora zase. Lastnica stanovanja mi še zdaj ni prinesla najemne pogodbe v podpis in počutim se zelo neprijetno. Muči me domotožje. Razmišljam, da bi odšla nazaj domov in se naslednje leto vpisala na fakulteto, ki je bližje kraju mojega stalnega prebivališča, saj bi tako lahko živela doma. Kaj mi svetujete? Vem, da je moje pisanje zelo zmedeno, a za odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem. Vesna
Zdravo, Vesna.
Najprej nekaj besed v tolažbo. Po prvem tednu življenja v tujem mestu se nas je večina počutila tako kot ti. Ni lahko oditi od doma ter se znajti na novi fakulteti med toliko novimi obrazi in kupom obveznosti. A če pogledaš vse skupaj z bolj pozitivne plati – to je pomembna prelomnica v tvojem življenju. Je obdobje osamosvajanja, ko prevzameš odgovornost zase in se izobražuješ za poklic, ki ga boš opravljala. Menim, da je prehitro, da bi že po prvem tednu sodila, da ti ne bo šlo. Zaupaj vase. Vsi bruci so v istem položaju. Poklepetaj s kakšno sošolko. Povabi jo na kosilo. Udeležita se kakšne tedenske rekreacije, študentske zabave ali česa podobnega. Odhod domov je res skrajni izhod.
Pisarna študentskih domov (http://www.stud-dom-lj.si/si/) je na svojih spletnih straneh objavila prednostne sezname, iz katerih lahko razbereš, na katerem mestu si in kdaj bi se lahko predvidoma vselila. Verjetno boš kmalu prejela tudi odločbo. Če se ti zdi, da resnično ne bi mogla doseči kompromisa s svojimi cimri in da z lastnico ne boš sklenila najemne pogodbe, ti priporočam, da si poiščeš drugo sobo; če si želiš miru, bo najbolje, da enoposteljno. Lahko se oglasiš v brezplačni posredovalnici sob m2, ŠOU v Ljubljani, kjer ti bodo z veseljem pomagali.
Kar se tiče miru za učenje: v čitalnicah fakultet in večjih knjižnic je tišina. Kasneje, ko boš bolje spoznala sošolce, se boste morda učili skupaj.
Če imaš kakršnokoli vprašanje s področja študijske problematike, ti je lahko v pomoč tudi naša spletna stran – http://www.svetovalnica.com/, lahko pa se obrneš na nas osebno, preko telefona, foruma ali e-maila. Vedi, da nikoli nisi sama in da je vsak začetek težak. A izzivi nas naredijo močnejše in nas obogatijo. Srečno!
Maja, socialno svetovanje