ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

V Predsedniški palači v Ljubljani potekala zaključna prireditev natečaja Prostovoljec leta 2024, na kateri so bila podeljena priznanja in t.i. Naj nazivi izbranim prostovoljcem in prostovoljskim projektom.

Mladinski svet Slovenije (MSS) je tako že triindvajsetič podelil priznanja v natečaju in pripravil zaključno slovesnost, ki jo je gostila predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar.

Kdo sta letošnja prostovoljca leta do 19 let?

Naj prostovoljka v starosti do 19 let je postala Izabela Rosc

Priznanje je prejela za aktivno udejstvovanje predvsem na področju aktivne participacije in samostojnega, vztrajnega ter odgovornega delovanja. Njeno področje delovanja je zelo široko in zanimivo. Široko razmišlja o zelo zapletenih problemih, obenem pa išče in najde kreativne rešitve.

O vsaki temi vedno jasno in razločno pove svoje mnenje, ga zagovarja, hkrati pa se trudi razumeti sogovornika. Izredno aktivna je tudi na področju zagovorništva, saj je v preteklem letu zelo učinkovito aktualno problematiko duševnega zdravja otrok in mladih. Bila je tudi gostja v oddaji Zajtrk z zvezdami.

Naj prostovoljec v starosti do 19 let pa je postal Blaž Kete

Priznanje je prejel za svoje vsestransko delovanje na področju prostovoljstva že pri tako mladih letih. Blaž v okviru Zavoda Beta redno vodi Garažni krožek, kjer mlade poučuje o uporabi tehničnih orodij, izdelavi prototipov ter tehnologijah, kot so lasersko graviranje in 3D tisk. S tem jim omogoča razvoj praktičnih veščin ter spodbuja tehnično ustvarjalnost. Poleg tega sodeluje kot mentor v projektu MyMachine, kjer otrokom pomaga uresničiti njihove zamisli za ‘sanje stroje'.

V letih 2023 in 2024 je uspešno razvil sedem prototipov, kar je vzbudilo veliko zanimanja in pozitivnih odzivov v skupnosti. Je tudi pomemben člen pri izdelavi promocijskega materiala za Garažo, saj uporablja napredne tehnike 3D tiska in laserskega graviranja, kar prispeva k večji prepoznavnosti organizacije. Njegova tehnična znanja, ustvarjalnost in mentorstvo so pripomogli k večjemu zanimanju mladih za tehnične delavnice ter širjenju tehničnega znanja.

Blaž je v lokalnem okolju prepoznan kot potrpežljiv in strokoven mentor, ki s svojim delom povezuje generacije in krepi pomen tehničnega izobraževanja. Njegovo delo je prepoznano tudi v očeh lokalnih medijev. Za sabo ima tudi že kar nekaj izobraževanj, kar podpira delo, ki ga opravlja.

Hitler je bil znan kot zagret bralec in še bolj kot strasten zbiratelj knjig – tako vsaj kažejo podatki o njegovih osebnih knjižnicah. Do konca tridesetih let naj bi imel kar tri zasebne knjižnice: v Münchnu, v gorski rezidenci pri Berchtesgadnu in v Berlinu, skupaj s približno 16 tisoč knjigami.

Čeprav se je rad pohvalil, da prebere tudi po eno knjigo na noč, je takšna številka verjetno precej pretirana. A kljub temu je jasno, da je bil knjig zelo željan – številne izvode je podčrtaval, označeval in komentiral.

Zgodovinarji ocenjujejo, da je dejansko prebral vsaj nekaj tisoč knjig, verjetno več, vendar zagotovo ne vseh 16 tisoč. Gre pa za eno največjih zasebnih knjižnic političnega voditelja v 20. stoletju. Njegova zbirka je bila tematsko raznolika, pogosto obrabljene knjige pa kažejo, da je branju posvečal precej več pozornosti, kot bi si morda mislili glede na njegovo poznejše delovanje.

Bralne navade: priljubljeni žanri in avtorji

• Vojaška zgodovina in ideološka propaganda: velik del Hitlerjevih knjig je bil posvečen vojaški zgodovini, strategiji in ideološkim spisom. Med njimi so bila nekatera propagandna dela (na primer knjiga H. Forda The International Jew ali knjige Alfreda Rosenberga) in klasični vojaški traktati. Izbrani odlomki iz teh knjig so se celo pojavljali v njegovih govorih.
• Klasika in pustolovščine: Hitler je izjemno spoštoval klasično književnost. Občudoval je Shakespeara (Hamlet je bil med njegovimi favoriti) ter pustolovske romane, kot so Gulliverjeva potovanja, Robinson Crusoe in Don Kihot. Zelo mu je bil všeč nemec Karl May z njegovimi zgodbami o divjem zahodu – te je celo priporočal generalom na vzhodni fronti za motivacijo.
• Umetnost in arhitektura: med mladimi leti ga je navduševala arhitektura. Ena od prvih kupljenih knjig je bil vodnik po Berlinu. Še posebej so ga navdušila poglavja o arhitekturi iz časa Friderika Velikega. Kasneje je zbiral tudi zgodovinska dela o nemških mestih in kulturni dediščini.
• Okultizem in mistika: morda presenetljivo, vendar so se v Hitlerjevi knjižnici znašle tudi knjige o prerokbah, magiji in nadnaravnem. Na primer, imel je izvod Nostradamusovih prerokb in druge nadnaravne spise. Tudi knjiga z Magija: zgodovina, teorija, praksa (esej Ernsta Schertla o magiji) je bila deležna posebnega zanimanja. Danes jo je moč kupiti z njegovimi komentarji.

Zanimive anekdote o Hitlerjevi kulturi branja

• Državna univerza v zaporu: v zaporu po neuspelem puču leta 1923 se je Hitleru branje zdelo resno delo – svoje učenje in branje je celo poimenoval državna univerza. Takrat je izkoristil vsak čas za poglobljeno študijo.
• Tišina med branjem: Hitler je tako zelo cenil branje, da je izdal ukaz, naj med njegovim branjem vlada absolutna tišina. Na stenah njegovega kabinetnega vrata je pisalo Absolute Stille. Tudi med boji je branje ostalo na urniku – generali so slišali listanje njegovih knjig celo skozi stene v poveljniškem šotoru.
• Zadnji dnevi – samo še knjige: ob koncu vojne je bila njegova soba prava mini knjižnico. Sovjetski vojaki so v Hitlerjevem bunkerju našli samo kup enciklopedij in kopijo Carlylejeve knjige o Frideriku Velikem. Kot da bi se pred smrtjo opiral na zgodovinske primere.
• Karl May kot navdih: med vojno je Hitler rad poudarjal, da tudi lahkotnejša literatura lahko navdihuje. Posebej je cenil Karla Maya. Njegove avanturistične zgodbe o kavbojih in indijancih je priporočal generalom, da bi našli pogum in ponos. Priporočal jih je tudi takrat, ko je komu očital pomanjkanje domišljije.
• Mladi bralec v knjižnici: že kot mladenič je pogosto posedel v knjižnicah. V dunajski Narodni knjižnici je preživljal ure in ure, saj ni imel službe in je imel čas, da prebira različna dela. Prav tu naj bi se tudi srečal s skrajnimi idejami Dietricha Eckarta in drugih avtorjev, ki so oblikovali njegovo poznejše mišljenje.

Skrite knjige o magiji in prerokbah

Zanimivo je, da se je Hitler v svoji knjižnici posvečal tudi ezoteriki. Med najbolj presenetljivimi naslovi je prej omenjena Schertlova knjiga Magija: zgodovina, teorija in praksa, ki jo je označeval s podčrtavanjem, zapiski in opombami. Po besedah zgodovinarja Timothyja Rybacka je bila prav ta knjiga ena izmed najbolj intenzivno označenih v vsej zbirki – kar jasno kaže, da jo je bral z veliko pozornostjo in zanimanjem.

Del njegove zasebne knjižnice, ki je danes shranjen na univerzi Brown v ZDA, vključuje še druga dela z okultno in prerokovalno vsebino – med njimi tudi prerokbe Nostradamusa. Takšna vsebina razkriva, da je Hitlerjev zbirateljski interes segal daleč onkraj klasične zgodovine ali politike; očitno so ga vsaj deloma pritegovali tudi skrivnostni svetovi magije in prerokb.

Koliko knjig preberemo v povprečju?

Hitler naj bi prebral nekaj tisoč knjig – morda celo več. Njegova zbirka priča o človeku, ki je bil vsaj v mladosti strasten, skoraj obsesiven bralec. A ko se ozremo v današnji čas, si lahko zastavimo še eno vprašanje: koliko knjig preberemo danes? Statistike kažejo, da povprečen odrasel prebere le nekaj knjig na leto – mnogi niti ene.

V času digitalnih motenj, hitrih vsebin in nenehne zasedenosti, je poglobljeno branje vse večja redkost. Morda zato Hitlerjeva zbirka, kljub svoji mračni zgodovinski senci, ponuja nepričakovan kontrast – opomin, da je bilo branje nekoč tudi dejanje moči, iskanja smisla in (v njegovem primeru) tudi orožje ideologije.