Morda prav vaša fotografija letos konča v pariškem Grand Palaisu

Huawei
-
0
Morda prav vaša fotografija letos konča v pariškem Grand Palaisu

Še vedno lahko ujamete zadnji rok 16. avgust, da bi okrilju Huaweievega natečaja XMAGE Awards pokazali svoje fotografske veščine. Kdo ve, morda bodo ravno vaše fotografije, posnete s pametnim telefonom, prepričale strogo mednarodno žirijo?

Kolikokrat ste že pogledali fotografijo na telefonu in si rekli: “Ta je pa res uspela!”? Sončni zahod, popoln izraz na obrazu, trenutek, ki ga ni mogoče ponoviti. Večina teh posnetkov ostane skrita v galeriji telefona, čeprav bi si zaslužili precej širše občinstvo.

Če ste med tistimi, ki radi pripovedujete zgodbe skozi fotografijo, je zdaj pravi trenutek za korak naprej. Huawei namreč sprejema prijave na jubilejno deseto izvedbo mednarodnega fotografskega natečaja XMAGE Awards, časa pa ni več veliko. Fotografije je mogoče oddati le še do 16. avgusta, letošnje geslo »Now is Your Shot« oziroma »Zdaj je tvoj trenutek« pa pove vse. To je povabilo, da ujamete trenutek in ga delite s svetom.

XMAGE Awards je danes eden največjih in najvplivnejših natečajev mobilne fotografije na svetu. Od prve izvedbe leta 2017 je pritegnil ustvarjalce iz več kot 170 držav in regij, skupaj pa je bilo oddanih že skoraj šest milijonov fotografij. A številke povedo le del zgodbe. Veliko pomembneje je, da je natečaj postal prostor, kjer se srečujejo različni pogledi na svet in kjer lahko odlična fotografija, ne glede na to, od kod prihaja njen avtor, doseže mednarodno občinstvo.

Da je to mogoče tudi iz Slovenije, je dokazala fotografinja Andreja Ravnak, ki je lani navdušila mednarodno žirijo s fotografijo HAIKU, posneto s telefonom Huawei Mate 50 Pro. Nagrada je bila zanjo že drugo pomembno priznanje na tem natečaju, saj je pozornost žirije pritegnila tudi leto prej s fotografijo Ples marjetic. Njena zgodba je lep opomnik, da za odlično fotografijo ni nujno potrebna težka fotografska oprema, ampak predvsem dobro oko, občutek za trenutek in zgodbo.

Uspehi fotografov iz naše regije pa se ne končajo pri natečajih. Na letošnji globalni predstavitvi novih naprav Huawei v Kuala Lumpurju je svojo fotografsko zgodbo predstavil tudi priznani hrvaški fotograf in popotnik Goran Jović. Kot eden izmed osrednjih govorcev je mednarodnemu občinstvu pokazal serijo fotografij, posnetih z novim pametnim telefonom Huawei Pura 90s Pro Max, s katerimi je dokazal, kako daleč je v zadnjih letih napredovala mobilna fotografija. Posebno pozornost so pritegnili posnetki hrvaških pokrajin ter fotografije ptic, na katerih so bili jasno vidni tudi najdrobnejši detajli perja, tekstur in gibanja. Jovićeva predstavitev je še en dokaz, da sodobni telefoni serije Huawei Pura 90 ustvarjalcem omogočajo, da tudi z mobilno kamero ujamejo zahtevne prizore ter skozi fotografijo prepričljivo pripovedujejo zgodbe.

Letošnja tema ustvarjalce spodbuja k osebnemu izražanju. Namesto lovljenja popolnosti išče iskrene trenutke, nepričakovane prizore in drugačne poglede na svet. Prav zato so tudi kategorije zelo raznolike. Fotografije je mogoče prijaviti v kategorijah Tako daleč, tako blizu, Barve in sence, Lahko noč, Obrazi, Svet, ki ogreje srce, Pripovedovalec zgodb, Akcija, Eksperimentalni laboratorij ter novi kategoriji Aktivni trenutki, namenjeni športu, potovanjem in dinamičnim prizorom.

Motivacije ne manjka niti zaradi nagrad. Med vsemi prijavljenimi deli bo izbranih sto najboljših fotografij v izbor XMAGE 100, vsak avtor pa bo prejel nagrado v višini 1.500 dolarjev. Izmed njih bodo razglasili še tri fotografe leta, ki bodo prejeli po 10.000 dolarjev.

Še bolj mamljivo pa je morda dejstvo, da bodo zmagovalna dela razstavljena v slovitem pariškem Grand Palaisu, enem najprestižnejših evropskih razstavnih prostorov.

O kakovosti izbora bo odločala ugledna mednarodna žirija, v kateri sedijo Pulitzerjev nagrajenec Liu Heung Shing, direktorica sejma Paris Photo Florence Bourgeois, priznani uredniki, fotografi in strokovnjaki za vizualno pripovedovanje. Njihov cilj ni iskati popolnih tehničnih posnetkov, temveč fotografije, ki znajo povedati zgodbo in pri gledalcu vzbuditi čustva.

Če imate telefon Huawei, je prijava še posebej preprosta, saj lahko fotografijo oddate neposredno iz galerije prek aplikacije My HUAWEI. Seveda pa je najpomembnejše nekaj drugega. Da izberete fotografijo, za katero menite, da si zasluži priložnost. Veliko odličnih fotografij nikoli ne zapusti galerije telefona. Morda je letos čas, da ena izmed vaših postane izjema.

Več informacij o natečaju in njegovih pravilih je na voljo na uradni spletni strani: https://consumer.huawei.com/en/campaign/xmage.

Na Japonskem je tako vroče, da so si za to izmislili novo besedo

Meta Vražič
-
0
Na Japonskem je tako vroče, da so si za to izmislili novo besedo

Japonska je zabeležila svoj prvi »kokushobi« – izraz, ki pomeni »dan krute vročine« –, saj so temperature dosegle kar 40 stopinj. 

Kljub uradnim opozorilom o nevarnostih prekomerne vročine je lani rekordno število ljudi utrpelo vročinsko kap, saj je več mest zabeležilo najvišje temperature v zgodovini. Japonski organi za zdravje in vreme niso več vedeli, kaj storiti.

Odločili so se, da bodo problem rešili tako, da mu dajo ime. V začetku tega leta je Japonska meteorološka agencija izvedla javno anketo, da bi izbrala ime za dan, ko temperature dosežejo 40 stopinj Celzija ali več. S tem bi opozorili na potrebo po previdnostnih ukrepih. 

Zmagovalka, ki je prejela več kot 40 odstotkov glasov, je bila beseda »kokushobi«, kar pomeni »dan neusmiljene vročine«.

Čakati ni bilo treba dolgo

Izraz je bil prvič uporabljen v torek, ko so tri mesta v osrednji Japonski zabeležila temperature 40 stopinj, kar je za državo letos prvič. Uradniki so ljudi pozvali, naj ostanejo v zaprtih prostorih, uporabljajo klimatske naprave in spijejo dovolj tekočine.

 

Videti je bilo, da so mnogi upoštevali opozorila, saj so bile v torek na priljubljenih znamenitostih, kot sta grad v Osaki in tempelj Kiyomizu v Kjotu, manjše množice kot običajno.

»Številke je težko razumeti, ker jih ljudje različno dojemajo. Z imenom ›dan neusmiljene vročine‹ bodo ljudje to bolje razumeli že ob samem poslušanju in bodo začutili, da je danes nevarno,« je za New York Times dejal Taro Kawasato, pomočnik direktorja oddelka za napovedovanje podnebja pri Japonski meteorološki agenciji.

Javna anketa agencije, izvedena v februarju in marcu, je po navedbah iz izjave zbrala več kot 400.000 glasov. Izraz »kokushobi« je premagal ducat drugih izrazov, ki se prevajajo kot »nevarno vroč dan«, »znojni dan« in »dan savne«. Gospod Kawasato je povedal, da so se meteorologi pri sestavljanju seznama imen posvetovali z mediji in jezikoslovci.

Prejšnji teden, še pred prvim »kokushobijem«, je zaradi bolezni, povezanih z vročino, umrlo 14 ljudi, je sporočila Japonska agencija za požarno varnost in obvladovanje nesreč.

 

Japonska ni prva

Japonska je najnovejša država, v kateri so uradniki iskali nove izraze za opozarjanje na tveganja, povezana z naraščanjem temperatur.

V Veliki Britaniji je meteorološka služba Met Office leta 2021 začela izdajati opozorila pred ekstremno vročino, da bi poudarila vpliv visokih temperatur na zdravje, infrastrukturo in javne storitve. (Rdeče opozorilo, ki odraža najvišjo stopmo, je bilo na primer uporabljeno pretekli mesec.) Agencija za zdravstveno varnost Združenega kraljestva prav tako izdaja »opozorila o vplivu vročine na zdravje« za Anglijo, da bi obvestila zaposlene v zdravstvenem sektorju o potencialnih učinkih visokih temperatur, zlasti za starejše ljudi in druge, ki so bolj ranljivi.

V zadnjih letih so tudi kitajsko jezični mediji iskali izraze za opis poletne vročine. Novičarski naslovi na Tajvanu so vreme opisovali kot savno, v kateri se ljudje »pečejo kot sladki krompir«.

Zdravstveni organi v Šenžnu, mestu na južni obali Kitajske, so v objavi na družbenih omrežjih navedli, da so se temperature v začetku julija dvignile na »stopnjo žara«. V tem obdobju je 62 ljudi poklicalo reševalce zaradi vročinske kapi, od katerih sta dva umrla, so sporočili organi.

Težav vedno več

Gospod Kawasato je povedal, da je japonska vlada leta 2021 začela izdajati opozorila pred vročinskimi kapmi, saj so se po vsej državi vedno pogosteje pojavljali dnevi z neznosno vročino. 

Lani je 30 lokacij zabeležilo temperature vsaj 40 stopinj Celzija, najvišja med njimi pa je bila 41,8 stopinje, v mestu Isesaki, severno od Tokia, po podatkih Japonske meteorološke agencije.

Vročinska kap spada med bolezni, povezane s toploto, ki se pojavijo, ko telo izgubi sposobnost samohlajenja, kar obremenjuje srce. Simptomi se lahko gibljejo od zmedenosti, vrtoglavice in slabosti do pospešenega srčnega utripa in plitkega dihanja.

Lansko poletje so reševalci v Japonski od maja do septembra posredovali v več kot 100.000 primerih vročinske kapi, kar je največ odkar je Agencija za požarno varnost in obvladovanje nesreč začela zbirati podatke leta 2008.

Ko soba postane savna: To so nasveti slovenskih študentov

Mila Gaja Kranjc
-
0
Ko soba postane savna: To so nasveti slovenskih študentov

Kot smo lahko izkusili v letošnjem prvem vročinskem valu, je poleti, ko zunanje temperature krepko presežejo 30 stopinj Celzija, življenje v zaprtih stanovanjih težka preizkušnja. Še huje je v študentskih domovih, kjer klimatiziranih prostorov ni, majhne sobe pa si pogosto deli več študentov. Medtem ko nekateri po opravljenih izpitih odidejo domov, jih veliko ostane v Ljubljani zaradi dodatnih študijskih obveznosti, službe ali preprosto zato, ker druge možnosti nimajo. Tako se vsako poletje znajdejo pred izzivom, kako sploh preživeti noč v sobi.

Iznajdljive rešitve študentov

Za spopadanje z vročino so študenti razvili kar nekaj iznajdljivih tehnik. Med njimi so zamrzovanje plastenk z vodo, s katerimi se hladijo zvečer ali pa jih postavijo pred ventilator. Mnogi so svoje postelje pomaknili bližje oknu, da imajo med spanjem vsaj nekaj vetrca, ki blaži vročino. Hladne prhe pred spanjem so postale skoraj obvezna rutina, nekateri si pomagajo celo z mokrimi rjuhami ali hladnimi brisačami. Letos pa se je na družbenih omrežjih, predvsem v tujini, razširila tudi ideja lepljenja aluminijaste folije na okna spalnic. Vse naštete rešitve pa so le začasne in večinoma delujejo le toliko časa, dokler se led ne stopi.

Huda vročina ni le vprašanje udobja. Najhujše razmere nastopijo ravno v času zadnjih izpitov ter pisanja diplomskih in magistrskih nalog. Ker se sobe čez dan segrejejo tudi na več kot 30 stopinj Celzija in jih je nato zelo težko ohladiti, imajo študenti slabšo koncentracijo, so bolj utrujeni in posledično manj učinkoviti pri učenju. Zato se vse pogosteje zastavlja vprašanje, zakaj v slovenskih študentskih domovih še vedno ni boljših sistemskih rešitev za spopadanje z visokimi temperaturami.

Študentske sobe v vročini, Študentski dom Ljubljana: »Klimatizacija vseh sob bi stala več kot 10 milijonov evrov«

Dosedanji poskusi toplotne sanacije in možne druge rešitve

Študentski dom Ljubljana nam je razložil, da nobeden od običajnih študentskih domov nima klimatiziranih sob. Klimatizirani so le nekateri skupni prostori, kot so učilnice in druge posebne enote. Študentom so kot alternativo priporočili učenje v klimatiziranih knjižnicah, vendar so te v poletnih mesecih pogosto polno zasedene. Klimatske naprave v domovih niso preprosta rešitev. Predstavljajo velik finančni strošek, znatno povečajo porabo električne energije in zahtevajo ustrezno električno infrastrukturo. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa izvedbe večjih, bolj učinkovitih sanacij ni pričakovati.

Vseeno pa obstaja več vmesnih rešitev za omilitev te problematike. Uvedli bi lahko sistem brezplačne izposoje ventilatorjev, podobno kot velja za izposojo športne opreme ali drugih pripomočkov. Prav tako bi lahko glede na veliko zasedenost knjižnic klimatizirali več učilnic tako v študentskih domovih kot tudi na fakultetah. Pri prihodnjih gradnjah pa bo gotovo treba več pozornosti nameniti mehanskemu prezračevanju, senčenju in pasivnemu hlajenju stavb.

V preteklosti so bili na posameznih domovih sicer že izvedeni ukrepi za toplotno sanacijo, v letnem poročilu Študentskih domov Ljubljana pa so zapisali tudi načrte za celovite energetske prenove več domov. Njihova uresničitev je še vedno vprašljiva zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev. Več o njihovi izvedbi so zapisali v letnih poročilih delovanja ŠDL.

Študentski domovi so bili zgrajeni v času, ko vročinski valovi niso trajali po več tednov. Danes so razmere drugačne, zato bi moral biti razmislek o prilagoditvi stavb novim podnebnim razmeram del prihodnjih investicij – ne le zaradi udobja, temveč tudi zaradi zdravja in kakovosti študija.

Do takrat pa bodo študenti primorani ostati zvesti preizkušenim metodam, kot so ventilatorji, mokre brisače in upanje, da bo naslednja noč vendarle nekoliko hladnejša.

Bili smo na koncertu Bad Bunny koncertu, ki se je končal z evakuacijo

Meta Vražič
-
0
Bili smo na koncertu Bad Bunny koncertu, ki se je končal z evakuacijo

Bad Bunny je zaključil svojo svetovno turnejo z imenom »Debi Tirar Mas Fotos,« na kateri je predstavil svoj zadnji z album z istim imenom. Turneja se je maja lansko leto razprodala v kar nekaj minutah, dobiti karte za koncert pa je bilo peklensko težko.

Bad Bunny oz. Benito Antonio je lansko leto razveselil svoje oboževalce z napovedno svetovne turneje. Povpraševanje po kartah je bilo ogromno, in številni koncerti so bili razprodani v zgolj nekaj minutah. V Madridu je bilo razpisanih kar 8 koncertov, in prav za vsakega so bile prodane vse karte. 

Med srečneži, ki jim je uspelo dobiti karte, pa smo bili tudi mi. Po več urah čakanja in poskušanja, dam je le uspelo dobiti karte za koncert v Milanu, ki se je odvijal 18. Julija na Ippodromo San Siro Milano.

Pa smo bili res srečneži?

Ko je koledar po več kot letu čakanja končno pokazal 18. julij, je bilo na parkirišču Odiseje ob 7ih zjutraj čutiti vzhičenje in neučakanost. Dva avtobusa oboževalcev, ki se jim je nasmehnila sreča, sta se odpravila proti Milanu.

Na samem izletu, je vodička večkrat poudarila, da je bilo povpraševanje za karte ogromno in da je bilo na čakalni listi preko 500 ljudi. Hipodrom v Milanu ima kapaciteto 80 tisoč ljudi, razprodale pa so vse karte. Torej vsi mi na avtobusu, smo imeli res veliko srečo.

Hipodrom res ni namenjen koncertom

Ko smo ob 15ih (pet ur pred začetkom koncerta) prispeli v Milano, je med vsemi vladala ena misel – »vroče je.« Res, res vroče.

V Milanu je bilo v soboto napovedanih 34 stopinj celzija, termometer se je bolj približal 36. 

In če ta podatek združimo s tem, da hipodrom ne ponuja prav nobene sence, flaše s pokrovčki so prepovedane, postaji za vodo pa sta bili le dve, lahko pričakujemo 5 ur trpljenja.

 

Že tu je organizacija popolnoma razočarala. Kako se je lahko komurkoli zdelo smiselno, strpati 80 tisoč ljudi v hipodrom brez sence, pri 36 stopinjah? Dve postaji z vodo nista ponudili nobenega resničnega olajšanja, saj je bila vrsta neskončna in v celoti na soncu. Velika večina se nas je vdala in na koncu preprosto odštela štiri evre za plastenko vode – brez povročka.

Številni so tudi iz obupa na parkirišču kupovali pahljače, ki so nudile kratkotrajno olajšanje, dokler se je pač ljudem dalo mahati pred obrazom.

Končno olajšanje, ali pač?

S predskupino ne bomo izgubljali besed. Razumemo, da je Bad Bunny velik pristaš tega, da se ohranja kultura živa, a nastop je bil precej klavrn. Pol ure mehiške glasbe, in to je bilo to.

Ko je 15 minut čez osem tla končno zatresla otvoritvena glasba, je bilo čutiti olajšanje. Sonce je počasi zahajalo, tudi vetrič je počasi začel pihati in pripravljeni smo bili na dolgo zabavno noč. 

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Kushal (@kushalkejriwal)

 

Koncert je bil dober, energija je bila na vrhuncu in vidi se, da je v sam šov vloženega veliko časa in energije. Benito v svoje pesmi vlije dušo in videti je, da je ganjen, ko vidi tako množico pred seboj. In tudi če ne poznamo vsake besede njegove skladbe, se ni bilo težko prepustiti ritmom in plesu.

5 skladb zabave

Po približno treh skladbah, je bilo v daljavi opaziti bliskanje. Obutčno se je stemnilo – pa ne na tisti romantičen način, ko zahaja sonce. In nad publiko so se začeli valiti oblaki. Med seboj smo se v smehu pogovarjali, da bi bil dež dobrodošel. 

In dež je prispel. Najprej le v obliki redkih a debelih kapljic, zdelo se je, da bomo pač malce mokri. 

Ko se je končala peta pesem, je Bad Bunny iz odra izginil brez besede in po zvočnikih je bilo slišati »Imeli bomo kratek premor, 10 minut, dokler nevihta ne mine. Prosim, če ostanete na mestu in se ne premikate. Hvala.«

Nakar je začelo grozovito pihati. Dež se je močno okrepil in v nekaj sekundah smo bili premočeni do kosti. Ni šlo več zgolj za naliv, bili smo sredi hude nevihte. Ljudem je obračalo dežnike, odnašalo stvari in kar naenkrat ni bilo več smešno. Zeblo nas je, zelo. 

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Alexandra (@iamalexa.xcvi)

O zaposlenih ne duha, ne sluha

Po dvajsetih minutah bičanja vetra in stiskanja drugega k drugemu, da se zaščitimo, so se ponovno oglasili zvočniki. »Koncert je preklican, prosimo, da se evakuirate.«

Nevihta je bila še vedno v polnem zagonu in ljudem se je mudilo iz hipodroma, stiska je bila občutna. V ušesih so nam odzvanjala opozorila vodičke, ki nas je še preden smo odšli opozorila »poskrbite drug za drugega, tukaj smo skupaj.«

In nato je začela padati toča. Zavladal je kaos, slišati je bilo kričanje in ljudje so tekli proti izhodu. O zaposlenih ni bilo ne duha ne sluha, nikogar ni bilo, ki bi ljudem pomagal ali jih vodil. Bolečino, ki jo občutiš, ko ti po ramenih tolče za oreh velika toča, težko opišemo. Vse kar je bilo čutiti je bila grozna panika. 

Prevračali so ograje, plezali so čez pulte in se skrivali v diksije, ljudje so storili vse, da bi se pred točo skrili. Voda je drla v po tleh v potokih in težko se je bilo premikati. Kar naenkrat smo bili sredi grozljivke o katerih ponavadi beremo v novicah.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by I L A R I A (@ilariabressi)

Organizatorjii imajo veliko srečo

Ljudje so se po večini skrili po kotih hipodroma, dokler ni toča ponehala. Premraženi, potolčeni in poklapani smo v skupinah čakali, da se situacija umiri. In ko se je situacija umirila, so se od kar nekje ponovno pojavili zaposleni. »Sedaj, ko je toča nehala, prosim, če zapustite hipodrom,« so nam govorili, brez kančka empatije.

Vseh 80 tisoč obiskovalcev se je uspešno evakuiralo brez večjih poškodb. Premočeni in žalostni, smo capljali do svojih avtobusov in javnega prevoza, razočarani nad celotno situacijo. A hvaležni, da smo vsi preživeli in prišli domov v enem kosu. 

Oblasti in organizatorji imajo veliko srečo, da smo kljub njihovi malomarnosti in odsotnosti, uspeli evakuacijo izvesti brez resnejših posledic. Predvsem gre pohvaliti kultiviranost vseh obiskovalcev in duh enotnosti, ki smo ga ohranjali. 

Bad Bunny zaenkrat o situaciji še ni spregovoril, sami pa tudi upamo, da bodo s koncerti v hipodromu prenehali.

Google potihem snema vse, kar govorimo: preverite, kako lahko to preprosto izklopite

Simon Uršič
-
0
Google potihem snema vse, kar govorimo: preverite, kako lahko to preprosto izklopite

Google, tehnološki velikan, katerega storitve uporablja več milijard ljudi po vsem svetu, ima funkcijo, ki mu omogoča neopazno snemanje glasov uporabnikov in shranjevanje teh posnetkov za druge namene.

Google shranjuje zvočne posnetke dejavnosti uporabnikov na spletu in aplikacijah, vključno z glasovnimi interakcijami z Iskalnikom Google, Pomočnikom Google in Zemljevidi Google. S temi podatki naj bi izboljševal tehnologije za prepoznavanje zvoka. Tehnološki strokovnjak je pred kratkim razkril trik, s katerim naj bi bilo mogoče Googlu preprečiti beleženje dejavnosti na pametnih telefonih uporabnikov. Po poročanju britanskega časnika Daily Mail morajo uporabniki prilagoditi nastavitve svojega Googlovega računa. V razdelku »Podatki in zasebnost« morajo izbrati ustrezne možnosti ter Googlu omejiti dostop do mikrofona in kamere.

Naročnine, ki vam tiho praznijo bančni račun in kako z njimi privarčevati

Če se kibernetski kriminalci dokopljejo do uporabniških računov ali pametnih naprav, obstaja resno tveganje zlorabe podatkov. Lahko bi prisluškovali telefonskim pogovorom in iz shranjenih podatkov ukradli občutljive informacije. Uporabnikom zato svetujejo, naj pred prenosom aplikacij preverijo, ali te prihajajo iz zaupanja vrednih virov. Prav tako naj pregledajo dovoljenja posameznih aplikacij in omejijo njihov dostop do mikrofona telefona.

Google trdi, da snema le kratke dele pogovorov, ki jih uporablja za prepoznavanje glasovnih ukazov in zagotavljanje ustreznih odgovorov. Kljub trditvam Googla in drugih tehnoloških podjetij, kot sta Amazon in Apple, da njihovi digitalni pomočniki, med njimi Alexa in Siri, poslušajo le ukaze uporabnikov, ostaja zaskrbljenost glede varnosti in zasebnosti velika.

Podjetje za kibernetsko varnost Norton uporabnikom priporoča, naj izbrišejo zgodovino glasovnih zahtev in s tem odstranijo shranjene podatke o pogovorih. Svetuje tudi uporabo navideznega zasebnega omrežja oziroma VPN-ja, ki šifrira podatke in tretjim osebam otežuje dostop do informacij. Pomembno je tudi redno posodabljanje programske opreme, saj se s tem izboljšuje varnost naprav.

Zakaj vas nekateri filmi namenoma dolgočasijo? Odgovor je veliko globlji, kot si mislite

Tyana Rendič
-
0
Zakaj vas nekateri filmi namenoma dolgočasijo? Odgovor je veliko globlji, kot si mislite

Zakaj nekateri filmi namerno ‘kradejo' tvoj čas in zakaj je to morda najpoštenejša stvar, ki jo film lahko naredi?

Obstaja poseben trenutek pri gledanju filma, ko se zaveš, da se kader ne bo ustavil takrat, ko je to logično potrebno. Kamera obstane. Nič se ne zgodi. In natanko v tistem trenutku, ko roka že sega po telefonu, se nekaj v tebi upre. To je občutek, na katerem se gradi cel podžanr art filma, ki se je uveljavil pod imenom počasni kino ali slow cinema.

Izraz, ki je nastal kot žalitev

Termin počasni kino ni uvedel noben filozof filma, temveč kritik Jonathan Romney, ki ga je leta 2010 v reviji Sight and Sound uporabil za opis »raznolikega toka askretsko minimalističnega filma, ki je zadnjih deset let cvetel po vsem svetu«, torej kina, ki ga dogajanje podreja razpoloženju, čutnosti in poglobljenemu občutku časa. Nekateri viri termin pripisujejo že njegovi rabi iz leta 2004, akademik Matthew Flanagan pa je leta 2008 v vplivnem eseju Towards an Aesthetic of Slow in Contemporary Cinema, prvi sistematično popisal formalne poteze tega sloga, kar je poznejša literatura (med drugim Emre Çağlayan) prepoznavala kot temeljni tekst za nadaljnjo akademsko rabo pojma.

http://content.foto.mail.ru/mail/deklo-design/2/i-46.jpg
Foto: Deklofenak iz iStock

Zanimivo je, da se je izraz rodil kot polemika, ne kot pohvala. Nick James, tedanji urednik Sight and Sound je istega leta zapisal ostrejši odziv in počasni kino označil za »pasivno-agresivno« obliko kina, ki gledalca sili v spoštovanje, ne da bi si ga dejansko prislužila. Debata med Romneyjem in Jamesom je postala referenčna točka za vso poznejšo akademsko razpravo o pojmu, med drugim v monografiji Emreja Çağlayana Poetics of Slow Cinema (2018), ki počasni kino analizira skozi filme Béle Tarra, Tsai Ming-lianga in Nurija Bilgeja Ceylana.

A počasni kino kot praksa je seveda veliko starejši od imena. Njegove korenine akademiki (med njimi Tiago de Luca) postavljajo v italijanski neorealizem in v teorijo Andréja Bazina, ki je dolgi kader in globinsko ostrino branil kot bolj pošteno ter manj manipulativno razmerje do realnosti, v primerjavi s filmsko montažo.

Tarkovski: čas kot gradivo

Andrej Tarkovski je svojo filmsko teorijo, ki jo je razložil v knjigi Sculpting in Time (1986), poimenoval prav tako — »kiparjenje v času«. Njegova teza je bila, da je čas, natisnjen v svojih dejanskih oblikah in manifestacijah, temeljna ideja filma kot umetnosti in da je dolgi, neprekinjen kader edino sredstvo, s katerim lahko film to početje sploh zajame. Montaža po njegovem ni sredstvo, s katerim film oblikuje čas, ampak nekaj, kar se dogaja kljub montažnim rezom, ne po njihovi zaslugi.

Za Tarkovskega ni bila hitrost kadra estetska odločitev, temveč etična: ritem filma naj ne bo določen z dolžino prizorov, ampak s pritiskom časa, ki skoznje teče. Gledalec ni prejemnik informacij, ampak nekdo, ki mora film preživeti. Dobesedno preživeti njegovo trajanje, tako kot preživlja lastno življenje.

Večerni kronotip prinaša kar nekaj slabosti, pravi raziskava
Večerni kronotip prinaša kar nekaj slabosti, pravi raziskava Foto: DragonImages iz iStock

Akerman: čas gospodinjskega dela

Če je Tarkovski čas dvignil v metafiziko, ga je Chantal Akreman prizemljila nazaj v kuhinjo. Jeanne Dielman, 23, quai du Commerce, 1080 Bruxelles (1975) je tri ure in triindvajset minut dolg film, ki v realnem času prikazuje gospodinjska opravila osrednjega lika; lupljenje krompirja, pomivanje posode, pospravljanje postelje. Akerman je sama povedala, da je s tem dala prostor stvarem, ki jih film prej praktično nikoli ni prikazoval na tak način: vsakdanjim gestam ženske.

Kritiki, so opozorili, da Akermanin realni čas ni okrasje, ampak pomeni, da gledalec dobesedno prestane isto trajanje kot junakinja, s čimer nevidno gospodinjsko delo, ki ga je vsa dotedanja filmska zgodovina preprosto preskočila z rezom, postane vidno in otipljivo. Leta 2022 je bil ta film v anketi revije Sight&Sound razglašen za najboljši film vseh časov, kar je bil za marsikoga presenetljiv, a znakovit obrat: film, zgrajen na dolgočasju vsakdana, je strokovna javnost postavila na sam vrh kanona.

Reygadas: ne gre za hitrost, gre za globino

Mehiški režiser Carlos Reygadas, je znan po dolgih, širokih kadrih, ki gledalca puščajo v pokrajini ali obrazu dlje, kot to zahteva pripovedna logika. Sam je oznako »počasni kino« v nedavnem intervjuju za In Review Online relativiziral. Po njegovem sploh ne gre za hitrost, temveč za to, kako globoko lahko pogledaš v neko stvar. In če se ustaviš in gledaš dovolj poglobljeno, ti podrobnosti povedo vse. Film se lahko zdi počasen, a po njegovem ni počasen, če se na zaslonu nekaj resnično dogaja.

To je pomembna razlika. Raygadas ne brani dolgočasja samega po sebi, ampak trdi, da je navidezna »praznina« dolgega kadra dejansko polna, le da zahteva drugačno vrsto pozornosti, kot smo je vajeni.

Dolgočasje kot metoda, ne kot napaka

Tu pridemo do jedra vprašanja: je dolgočasje v teh filmih napaka ali validna funkcija? Akademska tradicija, ki izhaja iz Bazina, dolgi kader in »trajanje« (durée) razume kot obliko, ki od gledalca zahteva aktivno, politično prisotno gledanje; videnje kot delo, ne kot razvedrilo. Doktorska disertacija Emreja Çağlayana ta pojav natančno ubesedi: dolgočasje ni stranski učinek počasnega kina, ampak eden njegovih treh temeljnih estetskih stebrov, ob nostalgiji in absurdnem humorju.

Nick James je v svojem odzivu leta 2010 opozoril na nevarnost, da taka obramba dolgočasja postane le izgovor, da gledalci in kritiki dolgočasje slavijo, ker jim daje občutek intelektualne in moralne resnosti, ne ker bi film dejansko nekaj sporočal. To je legitimen ugovor, ki ga je akademska literatura (na primer knjiga Poetics of Slow Cinema) jemlje resno. Ni vsak dolg kader enakovreden umetniškemu dejanju, in počasni kino kot festivalska moda lahko postane prazna gesta tako kot katerakoli druga.

Medium close-up portrait of young Black mana and Caucasian woman spending evening together crying while watching tragedy movie at cinema
Foto: shironosov iz iStock

Zakaj je to morda najpoštenejša stvar, ki jo film lahko naredi?

Tukaj se zgodba obrne proti sodobnosti. Sodobna medijska teorija — na primer nedavna analiza v reviji Media Theory, ki počasni kino postavlja nasproti algoritmičnim platformam — opozarja, da je današnja digitalna kultura zgrajena na prekinjanju, samodejnem predvajanju in neskončnem drsenju, torej na mehanizmih, ki pozornost obravnavajo kot surovino, ki jo je treba izluščiti in prodati. Štiriindvajset urna dostopnost zabave po tej logiki ne ponuja poštenega odgovora. Obljublja nam le trenutek razvedrila, v resnici pa iz nas izvleče čim več časa, ne da bi nas kdaj eksplicitno vprašala zanj.

Počasni kino pa deluje ravno nasprotno, prav v tem pa se skriva njegova poštenost. Film, kot je Jeanne Dielman ali katerikoli film Tarkovskega, ti na začetku pošteno pove: to bo trajalo tri ure, in v teh treh urah se ne bo zgodilo veliko po klasičnih merilih zgodbe. Ne skriva svoje zahteve po tvojem času za montažnimi triki, cliffhangerji ali algoritmi, ki te silijo v naslednjo epizodo. Zahtevo postavi odkrito, na mizo, in ti prepusti odločitev, ali jo sprejmeš.

V tem smislu počasni kino ne »krade« časa v pravem pomenu besede. Lažje bi bilo reči, da zanj vljudno, a nedvoumno prosi. In prav ta preglednost, dejstvo, da film ne poskuša prikriti, koliko od tebe terja, je tisto, kar ga loči od velikega dela sodobne zabave.

Namesto zaključka

Ta tema je lahko precej izčrpavajoča in zahteva poglobitev, ki jo v enem samem članku težko dosežemo. Zato je morda najbolj pošteno vprašanje, ki si ga lahko zastavimo pred dolgim kadrom, ravno tisto, ki ga postavlja Reygadas. Ne »zakaj se nič ne dogaja«, ampak »kako globoko sem pripravljen pogledati«. Dolgočasje počasnega kina ni odsotnost vsebine, ampak povabilo gledalcu, naj svojo pozornost, enkrat v življenju, podari psrostovoljno in zavestno, namesto da bi ti jo nekdo drug vzel, ne da bi te sploh vprašali.

Zaplet na vlaku: Zaradi neprimernega vedenja italijanskih najstnikov posredovalo celo veleposlaništvo

Špela Ferlin
-
0
Zaplet na vlaku: Zaradi neprimernega vedenja italijanskih najstnikov posredovalo celo veleposlaništvo

Na družbenem omrežju TikTok se je kot požar razširil videoposnetek spora, do katerega je prišlo na vlaku v tajski prestolnici. V osrednji vlogi sta se znašli domačinka in skupina italijanskih mladostnikov na šolski ekskurziji, incident pa je povzročil val ogorčenja in uradna opravičila.

Od glasnega kričanja do žaljivih gest

Napetost se je začela, ko je Tajka skupino preglasnih turistov opozorila, naj se pomirijo, ter poudarila, da glasno kričanje v tajski kulturi ni sprejemljivo. Zadeva se je hitro zaostrila, ko ji je ena od najstnic zabrusila, da naj bodo hvaležni za denar, ki ga turisti prinašajo v njihovo državo.

Razmere so se še dodatno poslabšale, ko se je eden od fantov pred kamero neprimerno vedel in pokazal sredinec. Domačinka jim ni ostala dolžna – obtožila jih je popolnega pomanjkanja spoštovanja, pri tem pa sta obojestransko padli tudi nemalo kletvic in neprimernih kretnic.

Razdeljeni odzivi na spletu in uradno opravičilo

Posnetek je hitro dosegel več sto tisoč ogledov ter sprožil burno razpravo. Večina spletnih uporabnikov je ostro obsodila obnašanje italijanskih najstnikov in opozorila na pomembnost spoštovanja lokalnih navad. Po drugi strani pa so nekateri ocenili, da je bila reakcija tajske potnice kljub vsemu nekoliko pretirana.

Zaradi odmevnosti dogodka se je oglasilo italijansko veleposlaništvo v Bangkoku, ki je javno obsodilo ravnanje svojih mladih državljanov. V uradni izjavi na Facebooku so zapisali, da Italijani izjemno cenijo tajske vrednote, kot so vljudnost, spoštovanje in miren soobstoj.

Oglasili so se tudi vodje šolske skupine skupaj s fantom, ki je povzročil največ zgražanja. Objavili so posnetek z opravičilom celotni državi, spremljevalka pa je potrdila, da bo najstnik zaradi svojega vedenja predčasno poslan domov v Italijo.

Tajska zaostruje pravila za tuje obiskovalce

Najnovejši zaplet se je zgodil v občutljivem obdobju, saj Tajska vse bolj poostruje nadzor nad obnašanjem tujih turistov. Zaradi vse pogostejših incidentov – od nedostojnega vedenja na javnih mestih do resnejših prekrškov – so oblasti že skrajšale obdobje brezvizumskega obiska.

Čeprav turizem ostaja izjemno pomemben steber tajskega gospodarstva, se država sooča s padcem obiska. V prvi polovici leta so zabeležili več kot triodstotni upad vseh turističnih prihodov, pri čemer se je število obiskovalcev iz Italije zmanjšalo za skoraj deset odstotkov.

Komentar: kaj nas je naučilo Medžugorje?

Špela Bošnjak
-
0
Komentar: kaj nas je naučilo Medžugorje?

Svet je pretresel pogled na s črno barvo oskrunjen kip Marije, ki se po verovanju mnogih že leta prikazuje v Medžugorju. Po zadnjih podatkih je policija v Bosni in Hercegovini zaradi vandalizma v romarskem središču Medžugorje pridržala 31-letnega Poljaka, ki je osumljen skrunitve Marijinega kipa in požiga oltarja cerkve sv. Jakoba. Ob teh dogodkih pa se mnogim postavlja upravičeno vprašanje, kaj se dogaja v naši druži in ali je sploh še kaj sveto.

Skrunitev svetovno znanega romarskega središča

Po poročanju portala La Luce di Maria se je incident zgodil v torek, 28. 7., okoli četrte ure zjutraj. Neznani storilci so kip Marije na Hribu prikazovanj popisali s črnim razpršilom, na njegov podstavek pa v angleščini zapisali žaljivo sporočilo »Hudič v krilu«. V bližini so obesili tudi transparent z napisi »Medžugorje je prevara«, »Marija = hudič« in »Samo Jezus«. Vandalizem ni bil omejen le na kip, saj je bil poškodovan tudi Modri križ ob vznožju Hriba prikazovanj, na katerega so zapisali besedo »ZLO«. Podobni napisi so se pojavili tudi na Križevcu, eni najbolj prepoznavnih romarskih točk v Medžugorju, kjer je bila na več mestih v angleščini zapisana beseda »hudič«.

Skrunitev marijinega kipa
Foto: on facebook

Na enem izmed transparentov so bila v poljskem jeziku navedena tudi imena šestih medžugorskih vidcev, ob njih pa sporočilo: »Ivanka, Mirjana, Milka, Vicka, Ivan in Jakov so prevaranti. Imam dokaze!!!« Gre za osebe, ki so leta 1981 prve sporočile, da naj bi se jim v Medžugorju prikazala Devica Marija. Približno uro pozneje, okoli pete ure zjutraj, je zagorelo še na zunanjem delu oltarja. Posnetki naj bi kazali, da je bil požar podtaknjen.

Kaj sploh je Medžugorje

Medžugorje je eno najbolj znanih katoliških romarskih središč, kamor vsako leto prihajajo verniki z vsega sveta. Osrednje mesto romanja je cerkev svetega Jakoba, romarji pa obiskujejo tudi Hrib prikazovanj oziroma Podbrdo ter Križevac, kjer molijo, opravljajo spoved in se udeležujejo svetih maš.

Medžugorje je postalo svetovno znano po 24. juniju 1981, ko je šest mladih domačinov povedalo, da se jim je prikazala Devica Marija. Po njihovih navedbah naj bi se prikazovanja sprva dogajala vsak dan. Nekateri domnevni vidci naj bi jih pozneje doživljali le še enkrat letno, medtem ko nekateri trdijo, da se jim Marija še vedno prikazuje vsakodnevno. Domnevna prikazovanja naj bi tako trajala že več kot 45 let.

Katoliška cerkev je zavzela bolj previdno pozicijo

Katoliška cerkev domnevnih prikazovanj ni uradno razglasila za nadnaravna ali dokazano pristna. Dikasterij za nauk vere je 19. septembra 2024 za duhovno izkušnjo, povezano z Medžugorjem, izdal odločitev nihil obstat, kar pomeni, da Cerkev dovoljuje javne pobožnosti in romanja ter priznava številne pozitivne duhovne sadove, kot so spreobrnjenja, pogostejše prejemanje zakramentov, molitev in duhovni poklici.

Kljub temu verniki niso dolžni verjeti v prikazovanja, sporočila, pripisana Mariji, pa Cerkev še naprej označuje kot domnevna sporočila. Poudarja tudi, da mora biti v središču romanja srečanje s Kristusom, zlasti pri maši, spovedi in molitvi, ne pa iskanje domnevnih vidcev ali nadnaravnih pojavov. S čimer je cerkev priznala tisto, kar je najpomembnejše, da je kraj poseben, ker mladi tukaj najdejo upanje, mir in se povežejo z Bogom.

Virgin Mary statue with nice sky background
So otroci res videli Marijo? Foto: Tangkwa_Nikon iz iStock

Kaj pa takšni dogodki povejo o stanju naše družbe?

Da živimo v precej polarizirani in proti drugačnosti nastrojeni družbi, mi verjetno ni treba posebej poudarjati. A kraji, kjer se mladi zbirajo v upanju na boljšo prihodnost, v želji po notranjem miru in predanosti, verjetno ne bi smeli biti vzrok polarizacije in sovraštva. Dogodek je katoliško skupnost še bolj prizadel, saj se v teh dneh v Medžugorju zbirajo tisoči mladih, na Mladifestu, ki je vrhunec duhovnega življenja v tem romarskem središču.

Mladi, ki si v svetu hrupa želijo malo tišine in srečati druge, sebi podobno misleče, so tako popolno nasprotje dogodku, ki je pretresel svet. Mladi si želijo prostora, kjer so varni in kjer so njihova prepričanja slišana povsem brez obsojanja. Medžugorje tako predstavlja kraj upanja za mnoge in zato takšna, pravzaprav sovražna dejanja, temu romarskemu središču ne morejo odvzeti vrednosti.

Pravo upanje, da se iz sovraštva lahko rodita tudi prijaznost in ponižnost, pa so v odzivu na dogodek dokazali prav patri frančiški, ki upravljajo župnijo sv. Jakoba. V svojem odzivu so zapisali, da pozivajo k molitvi, postu in odpuščanju in tako postavili zgled mladim, ki se bodo v teh dneh mudili pri njih. Prav njihov odziv pa naj predstavlja pomembno lekcijo o tem, da je sprava mogoča in da sovraštvo ne sme roditi še več sovraštva. Ne v naših srcih in ne v našem svetu. Mladi romarji pa naj se iz Medžugorja ponovno vrnejo z novim upanjem, gorečo vero in trdnimi prijateljstvi.

 

Kam po dozo adrenalina? Ideje za nor vikend z ekipo (ki ne bodo izpraznile denarnice)

Žan Sotlar
-
0
Kam po dozo adrenalina? Ideje za nor vikend z ekipo (ki ne bodo izpraznile denarnice)

Ko se poletne temperature dvignejo nad 30 stopinj Celzija, se večina študentov zabarikadira v klimatizirane sobe ali pa se v slogu tjulnjev preseli na najbližje mestno kopališče. Če imaš dovolj monotonega ležanja na brisači in si želiš prave osvežitve ter tistega pravega, čistega adrenalina, imamo dobro novico.

Slovenija ponuja nekaj najboljših adrenalinskih lokacij v Evropi. Najboljši del? Ni ti treba zapraviti celega premoženja za draga potovanja v tujino. Z ekipo s faksa lahko organiziraš vrhunski aktiven vikend, ki si ga boste zapomnili za celo življenje, stroški pa ne bodo potopili tvojega bančnega računa.

Bovec in dolina Soče: Meja adrenalina

Če govorimo o akciji v Sloveniji, je prva postaja brez dvoma Bovec. Dolina reke Soče ponuja idealno kombinacijo divje narave in športov, ki ti poženejo kri po žilah.

Z ekipo si lahko privoščite klasični rafting na Soči, ki je popolna mešanica timskega dela, ledene osvežitve in divjih brzic. Če pa želite stopiti še korak dlje v neznano, poskusite s canyoningom (soteskanjem) v skritih soteskah Sušca ali Fratarice. Tukaj boste dobesedno drseli po naravnih toboganih, skakali v globoke tolmune in se spuščali po slapovih.

Študentski finančni hack: Stroški teh aktivnosti se gibljejo okoli 45 do 60 evrov na osebo. Če si razdelite stroške bencina, s seboj vzamete kakšen sendvič in šotorite v kampu, boste skoz prišli izjemno poceni.

nice senior woman on a bike tour along River Soca with her electric mountain bike in the Triglav National Park in Slovenia
Foto: Uwe Moser iz iStock

Zipline nad Planico in gorski kolesarji

Če nisi ravno največji fan vode, se raje usmeri proti Gorenjski. V Planici lahko preizkusiš najbolj strm zipline na svetu, ki simulira polet na legendarni letalnici bratov Gorišek. Nad tlemi boste drveli s hitrostjo do 90 km/h, razgledi na dolino pod vami pa so naravnost osupljivi.

Za tiste, ki prisegate na hitrost na dveh kolesih, pa so po celi Sloveniji – od Krvavca, Rogle do Pohorja – urejeni vrhunski kolesarski parki (bike parks). Ni ti treba imeti svoje drage opreme; vse od kolesa do zaščite si lahko izposodiš tam, nato pa se prepustiš divjim gozdnim linijam in urejenim bandom.

zipline, man, helmet
Foto: kamerman1960 iz Pixabay

Kreativnost ni dovolj: za dobro podjetniško idejo potrebujete te lastnosti

Tjaša Sušnik
-
0
Kreativnost ni dovolj: za dobro podjetniško idejo potrebujete te lastnosti

Nekateri ljudje prekipevajo od različnih podjetniških idej, drugi se raje držijo ustaljenih praks. Prvim pripisujemo veliko mero kreativnosti, a v resnici to ni njihova edina lastnost. Za prepričljivo idejo, ki lahko postane uspešen posel, je potrebno več. Potrebna je vizija, prava miselnost, odprtost in sprejemanje določenih tveganj. Preberite si, katere osebne lastnosti vam bodo poleg kreativnosti pomagale pri iskanju prave ideje.

Kreativnost

Kreativno razmišljanje je pogon številnih uspešnih podjetnikov. Novi start-upi iščejo kreativne rešitve za najrazličnejše probleme, druga mala podjetja so prisiljena na kreativne načine zagotoviti kakovostno storitev, ko se spopadajo z omejenimi sredstvi. Kreativnost še zdaleč ni rezervirana za nekaj umetnikov in podjetnikov. Gre za sposobnost, ki jo lahko izboljšate. Podjetniki na različne načine iščejo inspiracijo. Zato si vzemite čas, da ugotovite, kaj najbolje vžge vašo kreativno iskrico. Pomagajo lahko že nekatere zdrave navade, na primer poslušanje glasbe, meditiranje in spoznavanje novih ljudi.

cheerful elderly woman freelancer creative designer in a red hat having fun and dancing in the workplace
Foto: evgenyatamanenko iz iStock

Odprtost do novega

Podjetniki se vas čas soočajo z novimi nalogami, ki presegajo njihove obstoječe sposobnosti. Iznajdljivost je predpogoj katerekoli inovacije in reševanja problemov. Zato se pripravite na razmišljanje izven ustaljenih okvirjev. Ko iščete nove ideje in priložnosti, boste morali povezati celotno mrežo ljudi in znanja, pretekle izkušnje in profesionalne sposobnosti. Poleg tega morate biti odprti do poraza. Ta je namreč del podjetništva in učenje iz napak je najboljši način za izboljšanje idej. Če se bojite neuspeha, ne boste nobene ideje preizkusili v praksi – in tako nobena ne more postati uspeh.

Osredotočenost na prihodnost

Vsak uspešen lastnik podjetja je usmerjen v prihodnost. Le tako ima podjetje v svetu hitrih sprememb možnosti za uspeh. Pri iskanju idej je zato ključen pogled v prihodnost, hkrati pa oblikovanje rezervnih načrtov, s katerimi se lahko prilagodite nepričakovanim dogodkom. Hkrati s podjetniško idejo oblikujte tudi smisel, vizijo in misijo podjetja ter konkreten načrt (na primer za obdobje prihodnjih petih let). Postavite si tako kratkoročne kot dolgoročne cilje, s katerimi boste drzno vizijo približali realnosti.

AI (Artificial Intelligence) concept. Deep learning. GUI (Graphical User Interface).
Foto: metamorworks iz iStock

Pripravljenost na tveganja

Uspešni podjetniki so pripravljeni sprejeti tveganje, a imajo jasen pristop in rezervni načrt za primer neuspeha. Svojo idejo lahko najprej predstavite prijateljem, opravite tržno raziskavo in ostajate v stiku z novicami iz vašega sektorja. Vse te strategije bodo pomagale pri pametnem sprejemanju tveganj in raziskovanju novih priložnosti. Ne bodo pa tveganja odstranile. V podjetništvu 100% varne poti ni in najboljše ideje so pogosto povezane tudi s precejšnjimi tveganji.

1...272829...2.164Stran 28 od 2.164