Slovenci imamo radi božične sejme, o tem ni dvoma. Radi potujemo in to združimo v praznično rajanje. In ko je govora o božičnih sejmih se tisti v naši neposredni bližini redno uvrščajo med najboljše na svetu.
Uporabnik Reddita je obiskal trideset evropskih božičnih sejmov, to so njegove ugotovitve.
Obiskal je več kot trideset božičnih sejmov v štirinajstih mestih
»Obiskal sem Dublin, London, Paris, Strasbourg, Colmar, Mulhouse, Basel, Stuttgart, Esslingen, Heidelberg, Tübingen, München, Nürnberg in Berlin,« je zapisal o obdobju, ko je bil med službami in imel dovolj časa za obisk.
Za razlago je dodal, da so imela posamična mesta več sejmov, kar pomeni, da jih je obiskal več kot trideset.
»Menim, da ni nujno obiskati vseh štirinajst. Priporočam, da se odpravite v mesta, ki so vam simpatična, vzbudijo vaše zanimanje ali pa so primerna za vaše potovalne načrte,« je zapisal uporabnik.
Njegovi osebni favoriti so bili Strasbourg, Colmar, Esslingen in Nürnberg
»Esslingen, je imel nekaj edinstvenih stvari, ki jih drugi niso imeli, na primer srednjeveški del, in bil poleg tega neverjetno simpatično mesto,« je opisal mestece v bližini Stuttgarta.
Kaj meni o posameznih sejmih in mestih?
- Dublin – Obiskal je le tržnico na grajskem dvorišču: »Bila je majhna, a nekoliko očarljiva. Grad nikakor ni moj najljubši grad v Evropi, a je bilo vseeno kul vzdušje.«
- London – »V Londonu je bilo več božičnih sejmov, jaz pa sem obiskal le tržnico v Covent Gardnu, ki se je nahajala v ljubki stari stavbi. Bila je v prometnem delu mesta, zato je imela drugačno vzdušje kot tržnica v majhnem mestu. Moj osebni vtis je bil, da ima London kot celota več božičnih okraskov kot katero koli drugo mesto, ki sem ga obiskal.«
- Pariz – Obiskal je tržnico na severozahodni strani Eifflovega stolpa, ob Seni. »Stojnice na tržnici so bile med najgršimi/najcenejšimi, kar sem jih videl na svojem potovanju, zdelo se je kot na karnevalu, a je bilo nekaj precej kul v srkanju kuhanega vina pred Eifflovim stolpom.«
- Strasbourg – »Prav tako ljubek in pravljičen kot druga majhna mesta, vendar je bistveno večji. Obstaja ogromno za raziskovanje: več mestnih trgov, reka in ogromna katedrala, če naštejem le nekatere. Tržnice so bile precej lepo okrašene.«
- Colmar – »Ljubko staro pravljično mestece z majhnimi tržnicami, razporejenimi povsod. Imeli so tudi nekaj karnevalskih voženj, če vas to zanima.«
- Mulhouse – »Nekoliko manjša in manj ljubka/fotogenična različica Colmarja, po mojem mnenju.
- Basel – Basel ima bolj urbano vzdušje in je nekoliko manj očarljiv kot druga bližnja mesta. Tržnice so bile nekoliko razpršene. V Altstadt Kleinbasel je bila hipsterska božična tržnica iz kombijev ljudi. Bilo je v redu.«
- Stuttgart – »Njihova božična tržnica me je precej navdušila. Običajno sem večji ljubitelj tržnic v majhnih mestih in ne toliko v velikih mestih, toda ta tržnica je imela najbolj pretirane božične lučke in okraske, kar sem jih videl v Evropi, in mislim, da je to več kot nadomestilo. Ob dveh največjih tržnicah so bili parki, zaradi katerih sta se zdeli manj gneči in klavstrofobični. Tržnici sta bili zelo veliki in sta imeli široko paleto hrane in pijače, vključno z nekaj redkejšimi najdbami, kot sta Feuerzangenbowle in heisser engel.«
- Esslingen – »Verjetno moj najljubši, če bi moral izbrati eno. Za začetek, samo mesto je nemška fachwerk arhitektura, ki temelji na popolnoma neuničljivi nemški arhitekturi. Tržnica je zelo dobro okrašena. Na voljo je srednjeveški del in otroški kotiček z ustvarjalnimi igrami, kot sta streljanje s katapultom in majhno srednjeveško panoramsko kolo. Imeli so tudi veliko izbiro hrane in pijače.«
- Heidelberg – »Majhno, ljubko staro mesto v strmi rečni dolini. Tržnice so bile odlične. Grad in filozofska pot sta prav tako zabavna za raziskovanje. Staro mestno jedro je od železniške postaje oddaljeno kar nekaj hoje.«
- Tübingen – »Osebno mislim, da je Tübingen najbolj ljubko mesto v Evropi, vendar za božič ne hodijo ravno množično. Ni veliko božičnih lučk ali okraskov. Poleg tega je tržnica le en vikend na leto, zato so stojnice le poceni improvizirani šotori, kot na ameriški kmečki tržnici. Slišal sem, da naj bi bila tržnica manj korporativna in bolj družinska, vendar bi to vzel z rezervo. Vseeno je bilo zabavno in lepo, saj je navsezadnje še vedno Tübingen!«
- München – »Obiskal sem glavno tržnico na Marienplatzu in se sprehodil po Neuhauserstrasse proti glavni železniški postaji. Kljub novejšim stavbam na trgu mi je bilo vzdušje še vedno zelo všeč zaradi ogromne in dovršene mestne hiše na drugi strani trga. Čeprav je veliko mesto, je bilo zelo vzdušje.«
- Nürnberg – »Staro mestno jedro je čudovito in ogromno, obdaja pa ga zelo dolgo in impresivno mestno obzidje. Tržnice so bile lepo okrašene. Ena tržnica ima otroški del. Mesto ima tudi čudovit razgled z vrha gradu.«
- Berlin – Obiskal je le tržnico na muzejskem otoku, nasproti Berlinskega gradu. »Lokacija je bila nekoliko nerodna in vzdušje mi ni bilo preveč všeč. Morda bi bile v mestu boljše tržnice. Hrana, pijača in stojnice so bile povprečne.«
Pomanjkljivosti je več, med najizrazitejšimi pa je nizka precepljenost proti HPV. V Sloveniji je cepljenih presenetljivo malo deklic in dečkov, celo manj kot na Hrvaškem. To je ključnega pomena, saj bi lahko z visokim deležem cepljenja raka materničnega vratu v veliki meri preprečili, vendar brez širšega odziva tega cilja ne bomo dosegli.
Bolniki praviloma dobro sprejmejo možnost, da jim terapijo na domu aplicira medicinska sestra, saj se tako izognejo napornim potovanjem v Ljubljano ali Maribor. Pri starejših je možno, da zdravljenje zunaj bolnišnice psihološko težje sprejmejo, ker obstaja prepričanje, da je bolnišnica edino pravo mesto za zdravljenje. Pa vendarle se recimo pri peroralnem zdravljenju s tabletami lahko zgodi, da bolnik odmerek izpusti ali ga vzame nepravilno. Če pa terapijo na domu izvede medicinska sestra, na primer z intravenskim dajanjem, je tveganje za napake manjše, ker je postopek strokovno nadzorovan.
Največji preboji so pri krvnih rakih, kot so levkemije, limfomi in multipli mielom. Pri mielomu se je preživetje od devetdesetih let dvignilo z okoli 30 na več kot 60 odstotkov, napredek pri limfomih pa je predvsem posledica novih zdravil.
