Vrtci, ki so prejeli največ milijonov za investicije – eden več kot 4 milijone

Euro banknotes and coins in front of the national flag of Slovenia
Foto: Zerbor iz iStock

Država bo sofinancirala 28 izbranih projektov vrtcev v skupni vrednosti 44,59 milijona evrov. Preverili smo tiste, ki dobijo največ – med njimi tudi vrtec z več kot štirimi milijoni – in jih razvrstili v seznam.

Med izbranimi projekti izstopajo predvsem novogradnje skoraj nič-energijskih vrtcev, prizidave ter rekonstrukcije. Daleč največji je projekt v Piranu s skoraj 4,2 milijona evrov sofinanciranja, ki mu na drugem mestu sledijo projekti z več kot 2,26 milijona »zaostanka«.

Največje investicije v vrtce

  1. Občina Piran – Vrtec Morje in vrtec La Coccinella Piran – 4.196.770,82 evrov
  2. Občina Šmartno pri Litiji – izgradnja vrtca Šmartno – 1.936.368,85 evrov
  3. Občina Tolmin – gradnja novega vrtca Most na Soči – 1.936.368,85 evrov
  4. Občina Bloke – vrtec Bloke – 1.936.368,85 evrov
  5. Občina Dobrova-Polhov Gradec – prizidava vrtca ter prenova jedilnice in kuhinje OŠ Dobrova – 1.936.368,85 evrov
  6. Občina Sodražica – novogradnja in delna rekonstrukcija vrtca – 1.919.827,51 evrov
  7. Mestna občina Koper – Vrtec Giardino d’infanzia delfino blu (enota Hrvatini) – 1.904.374,91
  8. Občina Hrpelje-Kozina – izgradnja novega vrtca v Hrpeljah – 1.836.994,88 evrov
  9. Občina Šentjur – dograditev objekta enote vrtca Dramlje – 1.755.000,55 evrov
  10. Občina Straža – gradnja novega vrtca Krkine lučke – 1.727.836,82 evrov
  11. Občina Sveta Trojica v Slo. Goricah – novi skoraj nič-energijski vrtec Sveta Trojica – 1.683.799,00 evrov
  12. Občina Domžale – rekonstrukcija vrtca Urša – 1.683.799,00 evrov
  13. Občina Preddvor – nadzidava vrtca Storžek – 1.683.799,00 evrov
  14. Občina Videm – otroški vrtec Videm pri Ptuju – 1.683.799,00 evrov
  15. Mestna občina Kranj – prenova objekta na Cesti 1. maja 17 – 1.683.799,00 evrov
  16. Občina Majšperk – širitev vrtca – 1.683.799,00 evrov
  17. Mestna občina Celje – novogradnja vrtca Zarja, enota Čira Čara – 1.563.303,89 evrov
  18. Občina Gorišnica – razširitev vrtca Gorišnica – 1.674.226,86 evrov
  19. Obina Cerklje na Gorenjskem – oddelčni vrtec Zalog – 1.546.107,64
  20. Občina Kuzma – gradnja vrtca Kuzma – 1.380.834,96 evrov
  21. Občina Ruše – prizidava in delna rekonstrukcija vrtca Ruše – 1.296.755,78 evrov
  22. Občina Brda – nova enota vrtca Dobrovo – 1.193.204,77 evrov
  23. Občina Šalovci – vrtec Šalovci – 1.077.631,64 evrov
  24. Občina Žalec – vrtec Ponikva – 1.012.644,15 evrov
  25. Občina Ravne na Koroškem – novogradnja vrtca, enota Levi devžej – 914.756,89 evrov
  26. Občina Jesenice – novogradnja vrtca Jesenice, enota Julke Pibernik – 813.651,30 evrov
  27. Občina Mokronog-Trebelno – dozidava vrtca Mokronožci – 468.348,63 evrov
  28. Občina Mirna – športna igralnica in dodatni prostori v vrtcu Mirna – 463.717,22 evrov
Vrtec v Piranu
Projekt novega vrtca v Piranu Foto: on piran

Neizbrani projekti

V program sofinanciranja investicij v vrtcih zaradi različnih razlogov ni bilo izbranih 27 predlogov projektov. Največ točk, a vseeno premalo, so izbrali projekti:

Rekonstrukcija in novogradnja vrtca Navihanček v Središču ob Dravi. Novomeška občina je neuspešno predstavila širitev vrtca Labod in je na seznamu tudi edina mestna občina. Sledijo prizidave vrtcev Fram, Prevalje, Ljutomer, Komenda in drugih.

20 ljudi na dan umre po nepotrebnem: Krivo pa tole …

Word Donor made of wooden cubes. Doctor writing in notebook at white table, closeup
Foto: Liudmila Chernetska iz iStock

V Sloveniji je darovanje organov po smrti možno le, če se je umrla oseba za časa svojega življenja tako opredelila in se vpisala v register darovalcev organov. Poleg tega morajo okoliščine omogočati presaditev, strinjati pa se morajo tudi svojci umrlega.

Z odločitvijo za darovanje organov po smrti lahko en človek reši kar devet življenj. A uradno opredeljenih v nacionalnem registru je le okoli 1,5 odstotka prebivalcev. In to kljub temu, da 85 odstotkov Slovencev podpira darovanje. Preberi si več o statistiki darovanja organov v Sloveniji. In ne pozabi: tudi ti jo lahko izboljšaš!

Le peščica ljudi se opredeli proti darovanju

V Sloveniji se prek portala eUprava lahko opredeliš ZA ali PROTI darovanju organov. Do konca avgusta 2025 je bilo opredeljenih 17.305 posameznikov, kar predstavlja približno 1,5 odstotka prebivalcev. Od tega se jih je le 162 opredelilo proti darovanju. Žal pa velika večina ljudi, ki sicer podpira darovanje, uradno ni opredeljena. V Sloveniji namreč 85 odstotkov ljudi podpira darovanje.

Če je umrla oseba opredeljena za darovanje organov po smrti, morajo soglasje podati še svojci. Brez tega po slovenski zakonodaji darovanje ni mogoče. Svojci v večini primerov, kar 80 odstotkih, soglasje za darovanje podajo.

Slovenija med najboljšimi pri presaditvah srca

V Sloveniji na UKC Ljubljana letno opravijo okoli 110 presaditev organov in 120 presaditev roženic. V letu 2024 so tako 43 pacientom presadili ledvice, 26 srce, 23 jetra in 11 pljuča. Predvsem pri presaditvah srca je Slovenija v samem vrhu. V letu 2023 je bilo namreč pri nas opravljenih 10 transplantacij srca na milijon prebivalcev. V tej številki nas s 13,51 prekašajo Združene države Amerike in z 12 Hrvaška, za nami pa sta na primer Češka, kjer presadijo 8 src na milijon prebivalcev in Avstrija, kjer opravijo 7,11 presaditev na milijon prebivalcev.

doctor's hands in gloves and woman holding red heart close up, modern medicine concept
Foto: Sergii Kolesnikov iz iStock

Čakalne dobe preko enega leta

Kdor potrebuje organ za presaditev, se uvrsti na čakalni seznam. Vsako uro se nanj uvrsti v povprečju pet novih pacientov. In vsak dan okoli 20 ljudi umre, ker ne dočakajo potrebnega organa. Na skupnem čakalnem seznamu držav Eurotransplanta je več kot 13.500 ljudi, od tega okrog 200 Slovencev.

Povprečna čakalna doba za presaditev ledvic znaša v Sloveniji 370 dni, za srce 250 dni, za jetra 67 dni in za pljuča 91 dni. A to so le povprečja. Dejanska čakalna doba je močno odvisna od posameznega primera. V življenjsko ogrožajočih primerih je lahko občutno krajša, v določenih primerih pa žal še precej daljša.

Team of surgeon doctors in operating room undergoing heart transplant surgery for patient to save life in the emergency surgical room
Foto: M Stock iz iStock

Za opice po srcu in kitajskem horoskopu – S temi ljudmi se razumete najbolje

symbol sign of the year of the lunar rabbit with various ornaments such as colorful umbrellas
Foto: Adhi Syailendra iz iStock

Med ljudmi je normalno, da nismo vsi vsem všeč in da z nekaterimi nismo kompatibilni. Kateri znak zodiaka po kitajskem horoskopu paše s katerim znakom je le še en način za analizo, kdo bi lahko bil primeren ljubezenski par. V nadaljevanju predstavljamo kdo je najbolj (in najmanj) kompatibilen z znakom opice.

Katera kitajska znamenja so najbolj kompatibilna med seboj?

Ključ do združljivosti v kitajskem zodiaku so tako imenovani “trikotniki afinitete”. To so štiri skupine treh znamenj, ki so med seboj najbolj združljiva glede na svoj temperament in druge elementarne lastnosti.

  1. Podgana, Zmaj in Opica (odločni tipi)
  2. Bivol, Kača in Petelin (strategi)
  3. Tiger, Konj in Pes (bistri umi)
  4. Zajec, Koza in Prašič (ustvarjalni tipi)

V znaku opice so rojeni ljudje leta: 1932, 1944, 1956, 1968, 1980, 1992, 2004 in 2016

  • Najbolj kompatibilni: Podgana, Zmaj
  • Najmanj kompatibilni: Tiger

Opice so znane kot učiteljevi ljubljenčki z ostro inteligenco in veliko naklonjenostjo tako kot učenci kot v poklicnem življenju. Opice so mirne in logično misleče, lahko pa so tudi vsevede z izjemno visokimi standardi in pričakovanju do drugih. Kljub temu so opice izjemno topli in sprejemljive prijateljice ter ne gojijo zamer.

Največje investicije v osnovne šole – država bo sofinancirala skoraj 94 milijonov evrov

Hand holding large fan of euro banknotes in 50, 100, and 200 denominations, concept of abundance, wealth, success and financial prosperity
Foto: Elkhophoto iz iStock

Rezultati razpisa, ki bo 75 osnovnošolskim projektom omogočil sofinanciranje, so tu. Država bo projektom na ravni osnovnih šol sofinancirala kar 93,57 milijona evrov.

Preverili smo seznam, sestavili lestvico največjih investicij in regij z največ investicijami. Med izbranimi projekti izstopa več velikih investicij, zlasti tistih, ki vključujejo gradnjo novih šol, telovadnic ali obsežne rekonstrukcije.

Kar dvanajst projektov je prejelo sofinanciranje v višini 3,34 milijona evrov.

Najvišji sofinancerski znesek v višini 3.344.348,00 € so prejeli naslednji projekti:

  • OŠ Dragotina Ketteja, Ilirska Bistrica – izgradnja prizidka in telovadnice (80%)
  • OŠ Bled – projekt OŠ Bled z večnamensko športno dvorano (70%)
  • OŠ Prule (Ljubljana) – celovita prenova objekta in novogradnja telovadnice (60%)
  • OŠ Preska (Medvode) – projekt (70%)
  • OŠ Šturje (Ajdovščina) – projekt (80%)
  • OŠ Šentjanž pri Dravogradu (Dravograd) – izgradnja šole (80%)
  • OŠ Artiče (Brežice) – rekonstrukcija in dograditev (80%)
  • OŠ Velika Nedelja (Ormož) – novogradnja (90%)
  • OŠ Vojnik – rekonstrukcija, energetska sanacija, odstranitev in novogradnja – dozidava objekta OŠ Vojnik (70 %)
  • OŠ Ljubo Šercer (Kočevje) – rekonstrukcija in dozidava (100 %)
  • Center za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan – celovita ureditev (90 %)
  • OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško – novogradnja (70 %)

Ti projekti predstavljajo največje investicijske posege v osnovno šolstvo v prihajajočem obdobju.

OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica
OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica Foto: on oš dragotina ketteja

Osem projektov prejelo več kot dva milijona

Sledi Sevnica, ki bo za novo OŠ Krmelj prejela 3,25 milijona evrov, kar znaša 80 odstotkov sofinanciranja.

Tik pod tremi milijoni je z 2,94 milijona evrov projekt nadzidave OŠ Trbovlje, kjer gre za 90-odstotno sofinanciranje.

Nekoliko nižje je OŠ Dobrna, ki bo za gradnjo športne dvorane in prizidka prejela 2,76 milijona evrov sofinanciranja.

Za 2,57 milijona evrov sofinanciranja bo v Ljutomeru potekal projekt prizidave OŠ Cvetka Golarja Ljutomer. Tudi tu gre za 90-odstotno sofinanciranje. Nekoliko manj bo za prizidavo prejela OŠ Semič, natančneje 2,28 milijona evrov.

Nad dvema milijonoma so še OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica (prizidava večnamenske športne dvorane) z 2,18 milijona evrov, OŠ in vrtec Ankaran s širitvijo vzgojno-izobraževalnih vsebin s 1. fazo za 2,01 milijona evrov in OŠ Šmarje pri Jelšah s projektom športne dvorane za 2,04 milijona evrov.

Celoten seznam si lahko ogledate na tej povezavi.

V centru Ljubljane »akustični vandalizem«, živce dviguje že vsak zvok

Ljubljana, Slovenia - December 17, 2024: Nighttime image capturing the vibrant atmosphere of Ljubljana's annual Christmas market in Preseren Square (Presernov trg), Slovenia. The scene features a beautifully decorated Christmas tree, festive lights, seasonal decorations, and bustling crowds enjoying holiday shopping and celebrations. This festive event embodies Slovenian traditions, attracting locals and international tourists for seasonal festivities.
Foto: BalkansCat iz iStock

Skupina meščanov je na MOL naslovila pismo, v katerem opozarja na preglasne trubače, ki sredi starega jedra igrajo glasbo, za katero pravijo, da ni ne praznična ne primerna za zgodovinsko okolje. Po njihovem mnenju takšno igranje presega mejo običajnega uličnega nastopanja in postaja moteče za prebivalce, obiskovalce in lokalne trgovce.

V pismu so zapisali, da glasba ni le neprimerna, temveč tudi premočna. Opozarjajo, da izvajalci domnevno nimajo dovoljenj in da delujejo brez nadzora. Z izrazom akustični vandalizem želijo poudariti občutek, da v mestnem središču ne gre več za prijetno praznično vzdušje, temveč za nekontroliran hrup, ki škodi kakovosti bivanja.

Odgovor občine

Občina je na pobudo odgovorila s sporočilom, da bodo decembra izvajali poostrene nadzore nad spontanimi uličnimi nastopi. Pri tem poudarjajo, da zanje ni pomembno, kakšna glasba se izvaja ali od kod prihajajo glasbeniki. Ključna je skladnost z občinskimi pravili, kar vključuje dovoljenja, spoštovanje javnega reda in primerno jakost zvoka.

Nov McDonald’s v Novem mestu: Znano, kdaj se odpira in kako je videti

Interier
Interier

McDonald’s bo v sredo, 17. decembra, v Novem mestu odprl svojo najnovejšo restavracijo. Nova lokacija, tik ob nakupovalnem središču Supernova, prinaša sodoben, prijeten in udoben ambient ter hitrejši dostop do ponudbe, ki jo gostje McDonald’sa že dobro poznajo in tudi cenijo. Kot prva v Sloveniji je opremljena z najsodobnejšim sistemom za celovito upravljanje z energijo in zmanjševanje okoljskega odtisa.

McDonald’s je v Novem mestu prisoten že od leta 1999, ko je na Ljubljanski cesti odprla vrata prva restavracija, ki je hitro postala priljubljena točka za hitro in zanesljivo okrepčilo. Druga restavracija ob Supernovi bo dostopnost McDonald’sove ponudbe še povečala – tako za prebivalce mesta kot tudi za tranzitne goste, saj bližina avtocestnega priključka omogoča hiter in priročen dostop.

Prostor, ustvarjen za prijetno doživetje

Nova restavracija ponuja več kot sto sedišč v notranjosti in dodatnih 88 na terasi, ki je urejena kot prijeten kotiček za sprostitev v toplejših mesecih. Posebej so poskrbeli tudi za družine: najmlajše bo navdušil otroški kotiček z igrali, v restavraciji pa se nahajata tudi dve namenski “family fun” mizi. V sklopu restavracije s široko ponudbo neprekosljivih burgerjev, legendarnega krompirčka in drugih priljubljenih jedi bo deloval tudi McCafé z vrhunskimi kavnimi napitki ter izbranimi sladicami za vse ljubitelje sladkih trenutkov in kakovostne kavne izkušnje.

Ena izmed posebnosti nove restavracije je sodobno zasnovan McDrive z dvema točkama za naročanje za čim bolj tekočo postrežbo. Restavracija omogoča tudi boljšo pokritost območja z dostavo, saj se iz nje izvaja tudi dostava McDelivery v sodelovanju z Woltom.

»Veseli nas, da lahko svojo prisotnost v Novem mestu še okrepimo in gostom ponudimo res prijetno, moderno restavracijo, zasnovano z mislijo na udobje, hitrost in trajnost. Nova lokacija združuje najboljše iz McDonald’sove ponudbe, ponosni pa smo tudi na izredno učinkovito prevzemno mesto McDrive ter pilotno uvedbo naprednega, trajnostno naravnanega sistema za upravljanje z energijo,« je povedal Denis Potočnik, vodja marketinga v družbi Alpe-Panon, ki upravlja franšizo McDonald’s v Sloveniji.

Inovativnost na področju energije

Nova restavracija kot prva v Sloveniji pilotno preizkuša napreden sistem za upravljanje z energijo. Gre za sistem, ki omogoča natančno spremljanje porabe energije v realnem času, analizo podatkov in optimizacijo delovanja naprav, kar vodi v večjo energetsko učinkovitost in manjši vpliv na okolje. S tem McDonald’s v Sloveniji utrjuje svoj cilj uvajanja trajnostnih praks in zmanjševanja okoljskega odtisa v vseh procesih poslovanja.

MCD Novo mesto
MCD Novo mesto

Nove zaposlitvene priložnosti

S sodobno restavracijo, ki je vsak dan odprta od 8. do 23. ure, pa ne bodo pridobili le gostje – nova lokacija je namreč prinesla tudi okoli 60 novih delovnih mest. Njena vrata ostajajo odprta za vse, ki bi si želeli pridobiti neprecenljive izkušnje, zagotoviti finančno neodvisnost in graditi kariero v dinamični McDonald’sovi ekipi. Prijave so mogoče na: www.mcdonalds.si/zaposlitev.

»Z že drugo restavracijo v Novem mestu zdaj v Sloveniji deluje 29 restavracij McDonald’s. To nas uvršča med večje gostinske ponudnike v državi, zato je odgovorno in zgledno delovanje za nas še toliko pomembnejše. V več kot 25 letih smo v Novem mestu stkali spoštljive in odgovorne odnose z lokalno skupnostjo in verjamemo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje,« je še dodal Denis Potočnik.

Zunanja terasa
Zunanja terasa

Kako okrepiti imunski sistem pozimi? TO resnično varuje pred virusi (in ni drago)

Sick lady sneezing suffering from grippe not feeling well
Foto: nicoletaionescu iz iStock

Pozimi je tvoj imunski sistem še posebej na udaru. Suh zrak in pogostejše zadrževanje v zaprtih prostorih predstavljajo odlične pogoje za različne viruse. Ko si enkrat prehlajen, je skoraj nemogoče skrajšati trajanje prehlada in tudi jemanje vitamina C ne pomaga. Lahko pa marsikaj storiš za preventivo. Preberi si, čemu moraš pozimi še posvečati še posebej veliko pozornosti, če želiš ostati zdrav.

Vitamin D

Vitamin D je ključen za imunski sistem in zdravje kosti ter spada med vitamine, topne v maščobah. Pravzaprav gre za hormon, ki ga telo samo proizvede ob izpostavljenosti sončni svetlobi. A žal je pozimi težko zagotoviti zadostno izpostavljenost sončni svetlobi: dnevi so krajši, več je oblačnega vremena, manj časa preživimo na prostem in večino kože pokrivajo oblačila. Nekaj vitamina D se nahaja tudi v določenih živilih, a to običajno ne zadošča. V Sloveniji je zadostna oskrba z vitaminom D še vedno problem, zato je smiselna suplementacija. Izberi prehranski dodatek vitamina D3 in s tem podpri svoj imunski sistem pozimi.

Uravnotežena in zdrava prehrana

Prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, je vedno dobra izbira za zdravje. Za imunski sistem so najpomembnejši cink, selen, železo, baker, folna kislina in vitamini A, B6, C ter E. Izogibaj se ocvrti in močno predelani hrani – namesto tega si pripravi hranljive obroke, ki bodo imunskemu sistemu zagotovili vse potrebne sestavine za optimalno delovanje.

Healthy eating. Plate with vegan or vegetarian food. Healthy plant based diet. Healthy dinner. Buddha bowl with fresh vegetables. High quality photo
Foto: Daria Kulkova iz iStock

Kakovosten spanec

Si vedel, da še leta 1910 ljudje v povprečju spali devet ur vsako noč? Šele kasneje je postalo moderno, da se ljudje hvalijo s tem, kako malo spanca potrebujejo. Trend pomanjkanja spanja se s časom stopnjuje. Čeprav se danes večina zaveda pomena spanca, si zanj preprosto ne vzame dovolj časa. Drug problem je dejstvo, da je spanec pogosto nekakovosten. Ljudje zvečer le s težavo zaspijo, nekateri se tudi sami od sebe prezgodaj zbudijo. Vse to močno vpliva na imunski sistem. Za začetek je pomembno, da se zavedaš pomena spanca in ga temu ustrezno uvrstiš med svoje prioritete. Priskrbi si udobne vzglavnike in vzmetnice, ki podpirajo tvoje telo in način spanja. Ustvari si stalen ritem spanja, poskrbi, da je spalnica temna, pred spanjem pa se izogibaj uporabi elektronskih naprav. Tik pred spanjem ne uživaj velikih obrokov in se izogibaj alkoholu. Pred spanjem je čas, da se sprostiš in odklopiš od hitrega ritma.

Ustrezna hidracija

Vsaka celica, tkivo in organ je odvisna od ustrezne hidracije. Povsem logično je, da nezadostna hidracija vpliva tudi na delovanje imunskega sistema. Točna količina vode, ki jo potrebuješ, je odvisna od telesne aktivnosti, velikosti, vremenskih vplivov, prehrane in drugih faktorjev. Pri zagotavljanju ustrezne hidracije si lahko pomagaš z barvo urina, predvsem pa prisluhni lastnim občutkom žeje.

Thirsty young woman drinking fresh water from glass. Home office kitchen interior. Headshot portrait. Dehydration prevention, normal bowel function and balance of body maintenance concept
Foto: Yaroslav Olieinikov iz iStock

Nizka raven stresa

Telesno in duševno zdravje sta tesno povezana. Zato ima stres močan vpliv na zdravje in delovanje imunskega sistema. V prvi vrsti je ključno, da se izogibaš dejavnikom, ki ti povzročajo veliko stresa. To so lahko določeni toksični odnosi ali prekomerno zapravljanje denarja.

Ker se tem ne moreš vedno izogniti, ti lahko pomagajo nekatere zdrave navade za boljše spopadanje s stresom. To so lahko redna telesna aktivnost, joga, meditacija, dobra prijateljstva, smeh ali kreativni hobiji. Razmisli, kaj najbolj prispeva k vsakdanjemu stresu in kaj ti pomaga pri sprostitvi.

Headache, christmas and businessman in office with laptop for stress, burnout or fatigue for workload. Exhaustion, tired and financial advisor with migraine for documents and computer in xmas season.
Foto: Jacob Wackerhausen iz iStock

Zdravje prebavil

Šele v zadnjem času smo spoznali, kako pomembno je zdravje prebavil za vsa ostala področja zdravja. Mikrobiom lahko vpliva na mentalno zdravje, telesno težo in imunski sistem ter pojavnost bolezni. Vsi zgoraj omenjeni dejavniki ter redna vadba vplivajo tudi na zdravje prebavil. Poleg tega lahko to dodatno okrepiš s prebiotiki in probiotiki.

  • Probiotiki vsebujejo mikroorganizme, ki lahko izboljšajo črevesno floro in zavrejo nezdrave bakterije. Mednje sodijo surov kimči, kislo zelje, kombuča, jogurt z aktivnimi kulturami, kefir, kisle kumarice in miso. Če ti ta hrana ne diši preveč (ali pa bi rad večji učinek), ti lahko pomagajo prehranski dodatki s probiotičnimi kulturami.
  • Prebiotiki so živila, ki lahko pospešijo rast in izboljšajo delovanje probiotikov. Najbolje je torej kombinirati prebiotike in probiotike. Med prebiotična živila spadajo čebula, česen, šparglji, ovseni kosmiči, jabolka, laneno seme in morska trava.
Man preparing homemade sauerkraut and pickles in glass jars on a kitchen table.
Foto: lithiumcloud iz iStock

Kako si olajšati praznike: 6 korakov do manj napetosti

Shocked mom feeling under pressure organizing Xmas party
Foto: nicoletaionescu iz iStock

Prazniki naj bi bili čas veselja, a za mnoge pomenijo napetost, hitenje in skrbi. Številni so ujeti med obdarovanjem, družinskimi obveznostmi in finančnimi pritiski. Dobro je vedeti, da s tem občutkom nismo sami.

Prepoznajte, kaj vas obremenjuje

Najprej si skušajte jasno priznati, kaj vas v tem obdobju najbolj spravlja pod pritisk. Veliko ljudi občuti napetost zaradi iskanja in plačevanja daril ali priprave obrokov, ki lahko hitro presežejo družinski proračun. Pogosto nas izčrpajo tudi daljši delavniki, potovanja in gost promet, pa tudi družinska druženja, kjer se lahko odprejo občutljive teme, kot so politika ali stari konflikti.

Za mnoge je december težji še zaradi spominov na bližnje, ki jih ni več, kar lahko dodatno okrepi občutek izgube in osamljenosti. Ko razumete, kateri dejavniki vas najbolj obremenjujejo, jih lažje omejite ali se nanje bolje pripravite ter tako zmanjšate skupni nivo prazničnega stresa.

5Načrt vam lahko olajša december

Praznični urniki so pogosto natrpani, zato pomaga, če si naloge zapišemo in določimo, kaj je res pomembno. S preprostim seznamom lažje ohranimo pregled in se izognemo občutku, da nam stvari uhajajo iz rok.

4Poskrbite zase

Ob vsem dajanju ne pozabite nase. Kratek sprehod, dobra večerja, oddih ob kavi ali nekaj več spanca lahko naredijo veliko razliko. Ko poskrbimo za svoje počutje, lažje poskrbimo tudi za druge.

3Denar ni bistvo praznikov

Če vas skrbi poraba, si določite realen proračun. Dragocenost darila ni v njegovi ceni, temveč v misli, ki jo izkažemo. Peka peciva, drobna pozornost ali pomoč prijatelju so prav tako lepi načini obdarovanja.

2Ohranite spomin na tiste, ki jih ni več

Če prazniki obujajo žalost, si vzemite čas za spomine in drobne geste v čast tistim, ki so vam bili blizu. Nekateri najdejo tolažbo tudi v prostovoljnem delu, kjer lahko naredijo nekaj dobrega za druge.

1Dovolite si reči ne

Ni treba sprejeti vsakega povabila ali zadolžitve. Izberite tisto, kar vas res razveseli in brez slabe vesti zavrnite stvari, ki vam povzročajo napetost. S tem ohranite več miru in manj skrbi.

Orjaški morski psi so živeli mnogo prej kot smo mislili

Photo taken in Sendai-Shi, Japan
Foto: EyeEm Mobile GmbH iz iStock

Pred 115 milijoni let so avstralska morja prepredali številni velikanski plenilci. Dolgoplavuti pleziozavri, zobati pliozavri, ihtiozavri in kot kažejo nova odkritja, tudi osem metrov dolgi morski psi.

Velikanski morski psi

Študija, objavljena v Communications Biology, potiska izvor prvih velikanskih lamniformnih morskih psov (sorodnikov današnjih belih morskih psov in megalodona) še 15 milijonov let bolj nazaj v preteklost.

»Ti morski psi so bili enakovredni vrhunski plenilci,« pravi evolucijski biolog Mohamad Bazzi. Doslej so veljala prepričanja, da so morske ekosisteme v tem času obvladovali predvsem velikanski morski plazilci.

Great White Shark (Carcharodon carcharias) attacking with its mouth open and large teeth, rising fast to the surface, 3d render.
Foto: ratpack223 iz iStock

Fosilni vretenci, najdeni pri Darwinu v severni Avstraliji, so znanstvenike osupnili s svojo velikostjo: meri­li sta okoli 12 centimetrov, kar je približno polovico več od vretenc belega morskega psa. Primerjave so pokazale, da sta pripadali izumrlemu rodu kardabiodontidov, velikim lamniformnim morskim psom, ki so lahko dosegli okoli osem metrov dolžine in tri tone mase.

Odkritje pomeni, da so lamniformni morski psi že 20 milijonov let po svojem nastanku zrasli v vrhunske plenilce zgodnje kredi. Hkrati pa odpira nova vprašanja: kako so se ti velikani ekološko vklopili v že tako gosto zasedeno mrežo številnih drugih velikih plenilcev? Raziskovalci dodajajo, da bi se v fosilnem zapisu lahko skrivali še večji primerki, ki še čakajo na odkritje.

Prijavi se! Iščemo pisce člankov za portal student.si!

Happy young woman using laptop sitting at desk writing notes while watching webinar, studying online, looking at pc screen learning web classes or having virtual call meeting remote working from home.
Foto: insta_photos iz iStock

Si mlad, radoveden in želiš pokrivati teme, ki dejansko zanimajo mlade? Pridruži se nam v uredništvu spletnih in tiskanih medijev Študent! Ponujamo študentsko delo za pisca člankov.

Kaj ponujamo? Možnost pisanja o študiju, družbenih temah, kulturi, glasbi, trendih, študentskemu življenju in vsebinah, ki živijo med mlajšo publiko.

Ali so ti črke in besede blizu ter imaš žilico za pisanje? Bi bil rad na tekočem z aktualnim dogajanjem na vseh področjih? Je tvoj sanjski job pisanje vsebin za mlade in bi želel imeti možnost dela od doma?

Kaj pričakujemo od tebe?

  • besedni zaklad in osnovno poznavanje slovnice,
  • natančnost in vestnost pri delu,
  • komunikativnost in ustvarjalnost,
  • pripravljenost za delo na terenu (dogodki, zabave, koncerti …) ter
  • samoiniciativnost.

Delo je kreativno, spodbuja nove ideje in ponuja možnost učenja in razvijanja pisalnih sposobnosti. Delo vključuje pisanje člankov na vnaprej dodeljene teme, podajanje in iskanje idej za nove članke in vsebine, pisanje reportaž dogodkov.

Predhodno znanje o pisanju člankov ni potrebno, zaželjena pa je strast do tovrstnega dela. Nudimo 14-dnevno testno obdobje (plačano uvajanje) in možnost kasnejšega dela preko študentske napotnice z rednim plačilom.

Kako se prijaviš? Pošlji CV na naslov urednistvo.student@nevtron.eu, zraven še nekaj idej za članke in povezave do morebitnih prejšnjih objav.

Ne odlašaj, prijavi se še danes!

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.