Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon, ki fentanil (sintetični opioid, odgovoren za številne smrti zaradi predoziranja v ZDA) uvršča med najnevarnejša prepovedana mamila. Zakon uvaja višje kazni za preprodajo nezakonitih oblik fentanila, s čimer želi ameriška vlada poostriti boj proti širjenju te droge.
»Zakon bo zadal močan udarec mamilarskim kartelom,« je ob podpisu dejal Trump.
Fentanil sicer ostaja dovoljen za zdravstvene namene, kjer ga zdravniki uporabljajo pri lajšanju najhujših bolečin, denimo pri rakavih bolnikih. Težava pa so nezakonite različice, pogosto izdelane v tujini (zlasti na Kitajskem in v Mehiki), ki se nato razširjajo po ameriškem črnem trgu.
Trump je ob podpisu zakona znova kritiziral Kitajsko, Mehiko in Kanado, saj po njegovih besedah ne naredijo dovolj za zaustavitev proizvodnje in pretoka droge. Kitajsko je celo pozval, naj proti preprodajalcem uvede smrtno kazen, kar so številne nevladne organizacije ostro obsodile.
Fentanil je do 50-krat močnejši od heroina in že majhna količina lahko povzroči smrt. Zaradi množičnega predoziranja je v zadnjih letih postal vodilni povzročitelj smrti zaradi drog v ZDA.
Trumpovo sporočilo je jasno: ZDA bodo do trgovcev s fentanilom odslej neusmiljene – doma in v tujini.
»Bodi njihov heroj, Clark. Bodi njihov angel, spomenik, karkoli potrebujejo od tebe … ali nič od tega. Temu svet ne dolguješ nič,« je svojemu sinu v težko pričakovanem filmu Batman v. Superman povedala mama. In enako lahko oboževalci sporočajo Jamesu Gunnu, režiserji novega Supermana in vodji novega filmskega univerzuma DCU.
Po vseh letih superjunaških filmov, kjer je prevladoval Marvel, DC pa v zadnjem desetletju z izjemo peščice dihal na škrge, smo pričakali še en začetek filmskega univerzuma. Žezlo usode je pripadlo Jamesu Gunnu, ki je z Varuhi galaksije poskrbel za eno najboljših filmskih trilogij znotraj nasičenih Marvelovih faz in vedno podcenjen Odred odpisanih, ki je izšel med viškom pandemije in nikoli zaslovel, kot bi si zaslužil. Že to je dovolj velik dokaz, da so mu zaupali zagon novega vesolja oziroma ustvarjanje kokoške, ki za studio nese zlata jajca.
Superman ima, slovesu primerno, zgodovinsko nalogo: Mu jo je uspelo opraviti z odliko?
Superman leži okrvavljen, poškodovan in nepremičen v snegu, nedaleč stran od Trdnjave samosti. James Gunn svojega glavnega junaka pelje po poti, na katero je Sam Raimi poslal svojega človeka-pajka. Na tleh bo, pretepen in daleč od svoje polne moči, ko se prvič zoperstavi sovražniku, ki je močnejši oziroma enako močan. To bi lahko razbrali na ta način ali tistega, da je Gunnova različica Supermana »švohnejša« od prej videnih, morda z izjemo najstniškega Toma Wellinga v seriji Smalville.
Prav iz slednje si Gunn izposodi nekaj osnovnih ideoloških odločitev, ki pa so imele za predstavitev ozadja več sezon in ne zgolj dve uri. Tako bi znala v očeh gledalcev marsikatera izpasti kot nepotreben strel v koleno, kjer se skozi potek film zdi, da je bilo več poudarka na tem, da bo njegov Superman drugačen od ostalih, še najbolj od neposrednega predhodnika.
Trdnjava samosti v Gunnovem Supermanu Foto: on tmdb
Ko je govora o Gunnu, se govori o presežnikih. Kot scenarist blesti v pisanju ansambelske igralske zasedbe, kjer se zna ujeti v zase značilen humor. In ta je v Supermanu večkrat ovira kot pa adut. Superman ni resen film, temveč varno zatočišče za začetek filmskega vesolja, ki bo na drugačen način enako kontroverzen kot Jekleni mož. Če se je tisti jemal preveč resno, je ta njegova antiteza. Pri tem je jasno, marsikomu bo to všeč, drugim ne povsem. Ko čustven prizor preseka nepotreben humor, to dotolče tempo in tega se Gunn posluži prepogosto.
Superman vizualno spominja na Flasha iz leta 2023, vsake toliko pa se pojavi še barvitost Varuhov galaksije. Z izjemo skladbe Johna Williamsa, ki je v filmu uporabljena nejasno in prepogosto, je to po dolgem času Gunnov film, ki ne ve, kaj točno želi povedati z izborom glasbe in skladb. Vizualni učinki so povečini dodelani, čeprav je tudi tu izbor nekaterih kadrov letenja in akcije pod vprašajem.
David Corenswet kot Superman in poplava drugih likov
David Corenswet je odličen Superman. V manjšem vzorcu je morda še boljši Clark Kent, a če bo celoten univerzum slonel na njemu, je v dobrih rokah. O njegovi vlogi ameriškega junaka ne bi, a zagotovo je modro-rdeči skavt dobrodošel naboj pozitivne energije v svet superjunakov, ki dobrino zaradi težnje po sivomejnih protagonistih potiska ob obrobje. Izvrstno se izkaže tudi njegova kemija Rachel Brosnahan, ki je kot novinarka Lois Lane močna in svojeglava, a se tu že kažejo prvi razpori med scenarijem in končnim ciljem. Strah glede Gunnovega Supermana je temeljil na prenasičenosti likov, s čimer se ta sicer zna spopadati, a Superman je preprosto Superman. Kot njegov zlikovec je Lex Luthor, ki ga upodobi razjarjeni in mestoma preudarjeni Nicholas Hoult, ponovno varna, predvsem pa pametna poteza.
Tu so še novinarji Daily Planeta, kamor film v drugi polovici večkrat preskoči za napredek dogajanja. In še t.i. Justice Gang, ki ga sestavljajo zelena svetilka Guy Gardner (Nathan Fillion), Hawkgirl (Isabela Merced), Metamorfo (Anthony Carrigan) in Mister Terrific (Edi Gathegi), ki bi znal mnogim predstavljati najboljši del filma. Skupino manj poznanih superjunakov lahko Gunn spiše v miže in ko je film za nekaj (predolgih) sekvenc posvečen zgolj njim, je v najboljši formi. Število likov se tu ne konča, saj se je režiser odločil za potezo, ki ni obrodila najslajših sadov.
Superman je izplul v razburkano morje
Film je postavil v že obstoječ svet superjunakov. Ta bi se ob zadnjih petnajstih letih filmskega sveta zdela logična, vsaj na prvo žogo, a najprej izpade arogantno, saj meni, da gledalec ve dovolj, da bo čustveno dojemal zgodbo, nato pa neizkoriščeno, saj je jasno, da smo zamudili nekaj pomembnih trenutkov tega sveta. In ker je likov toliko oziroma jim film posveti toliko minutaže, se zdi, da nihče od njih nima prave vloge. Superman je tu kot film bolj epizoda serije in ne svoj film, ki mora obenem še pognati nadaljnje.
Superman je gledljiv film, ki zaradi Davida Corensweta v gledalcu sproži željo po več. Ta naj se uresniči z drugim režiserjem, saj si je tu James Gunn kot vodja DCU zadal preveliko nalogo, ki naslovnega junaka pusti ob strani, v ospredje pa postavi željo, da bo vse tisto, kar predhodnik ni bil. Ljubitelji filmov o superjunakih si lahko želimo, da bo Gunn imel podporo in voljo, da ustvari nekaj velikega. Superman je v določenih trenutkih pokazal pravo smer.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Dirka po Franciji velja za najzahtevnejšo kolesarsko preizkušnjo. Na poti do cilja kolesarji prevozijo več kot 3.300 kilometrov, pri čemer se težko izognejo padcem. Eden takšnih se je zgodil v 11. etapi, ko je Norvežan Tobias Johannessen nehote povzročil padec Tadeja Pogačarja.
V zaključku etape je Johannessen prečkal pot slovenskemu asu in ga zadel ravno medtem, ko je Pogačar govoril po radijski postaji. Takoj po dirki se je opravičil in dejal:
»Celotna skupina je šla na desno in sledil sem jim. Pogačar je bil na radiu in zapela sva se. Seveda se to zgodi, a jasno, da si tega nisem želel. Tega si ne želi nihče. Potem smo ga počakali in upam, da je z njim vse v redu. Govoril sem z njim po etapi, rekel sem mu, da mi je žal, ampak nič nisem mogel storiti. Rekel mi je, da naj me ne skrbi.«
Opravičilo in sovražna sporočila
Kasneje se je Johannessen znova oglasil na omrežju X, kjer je svojo plat dogodka še dodatno pojasnil:
»Zelo mi je žal za vse, kar se je zgodilo Tadeju Pogačarju. Poskušal sem slediti drugim in zdaj se zavedam, da sem mu bil preblizu. Mislil sem, da bodo vsi zavili desno. Naredil sem napako in še enkrat bi se rad opravičil. […] Počutim se grozno, ampak nikomur ne želim, da bi prejel grožnje, ki sem jih jaz (po padcu). Izjemno žal mi je, ampak zelo se bojim sovraštva, ki sem ga utrpel.«
Pogačar brez zamer
K sreči Pogačar ni utrpel hujših poškodb, kar je potrdila zdravniška ekipa moštva UAE. Slovenski kolesar Norvežanu ni zameril in je po etapi celo poskušal pomiriti situacijo. Na videoposnetku, ki ga je objavil moštveni kolega Tim Wellens, Pogačar pravi:
»Živjo, prijatelj. Vse je dobro, ne skrbi. Upam, da ti ljudje ne bodo težili. Ljudje, nehajte mu težiti. Vse je dobro, to se zgodi na dirkah. Borimo se še naprej.«
Ob koncu se je pošalil še moštveni kolega Jhonatan Narvaez: »Drži črto!«
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Žan Mahnič s poslanskim vprašanjem vladi o Vladimirju Putinu Foto: on sds
Poziv državljanom s strani poslanca SDS Žana Mahniča, naj se včlanijo v strelska društva in se legalno oborožijo, je sprožil burne odzive, zlasti iz vrst koalicije in predsednice republike. Medtem ko Mahnič poudarja pomen samoobrambe zaradi (kot pravi) vse slabše varnostne situacije v državi, njegovi politični nasprotniki svarijo pred nevarnimi posledicami takšnih izjav.
Mahnič: samoobramba kot ustavna pravica
Žan Mahnič je v objavi na omrežju X zapisal, da se državljani lahko in morajo zaščititi sami – seveda na zakonit način. Trdi, da je slovenska zakonodaja, zlasti zakon o orožju, dovolj jasna in da omogoča pridobitev legalnega orožja ob izpolnjenih pogojih, tudi prek članstva v strelski organizaciji. V oddaji 24UR ZVEČER je poudaril:
»V primeru, da nekdo pride k tebi domov, da bi te rad oropal, škodoval tebi ali tvoji družini, bi po našem prepričanju to orožje lahko uporabil za obrambo, pri tem pa ne bi bilo več prekoračenega silobrana v kazenskem zakoniku.«
Ob tem je ostro napadel vlado in ministra za notranje zadeve, češ da ne zmoreta zaščititi državljanov in da varnost v Sloveniji slabi, kar naj bi potrjevalo večje število kaznivih dejanj.
Novakova: nedopustno in manipulativno
Na Mahničeve izjave se je ostro odzvala poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak, ki je njegove pozive k oboroževanju označila kot sprevržene, dvolične in nezrele. Po njenem mnenju Mahnič zlorablja svojo funkcijo in s tem ogroža javni red:
»Nedorasel je svoji funkciji, ali pa mogoče je bolje, da rečem, svoji družbeni vlogi, ki prinaša neko odgovornost.«
Posebej zaskrbljujoče se ji zdi, da bi Mahničeva retorika lahko vplivala na ranljive skupine, predvsem otroke, saj bi po njenem mnenju lahko spodbudila neodgovorno ravnanje z orožjem v domačem okolju.
Opozorila predsednice republike in SDS-ova napoved sprememb zakonodaje
Na Mahničevo objavo se je odzvala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je Mahniča pozvala, naj sporni zapis umakne. A Mahnič vztraja, da tvita ne bo izbrisal, saj meni, da opozarja na realne probleme. Napovedal je tudi, da bo SDS vložila predlog za spremembo zakonodaje, ki bi črtala institucijo prekoračenega silobrana.
»Gre za zaščito doma. Vsak mora imeti pravico do obrambe, če je neposredno ogrožen.«
Dodaja, da njegove izjave niso uperjene proti Policiji, temveč proti političnemu vrhu, ki da ne stori dovolj za varnost ljudi.
Ostri politični toni brez zbliževanja
Novakova je za konec še poudarila, da bi moral Mahnič pokazati politično odgovornost in se za izjave opravičiti. Ob tem opozarja, da je manipulacija z občutkom varnosti nevarno politično orodje:
»To je nesprejemljivo, da nekdo, ki sedi v parlamentu, na tak način manipulira z ljudmi.«
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Poleti so večeri na prostem nekaj najlepšega, vse dokler ne začnejo brenčati komarji. Letos sta med najbolj iskanimi pripomočki za zaščito in lajšanje pikov električni lopar in t.i. električni kuli (hitri grelec za pike), pripomoček za hitro olajšanje srbenja. Oba delujeta brez kemikalij in sta priljubljena zaradi svoje učinkovitosti in enostavne uporabe.
Električni lopar za komarje
Električni lopar je sodoben način, kako se znebiti komarjev še preden pičijo. Vsebuje električno mrežo, ki ob pritisku gumba ustvari napetost, s katero komarja ubije ob dotiku. Nekateri modeli imajo tudi UV-svetilko, ki privablja insekte. Primeren je za notranjo in zunanjo uporabo, pogosto se ga da napolniti in je preprost za shranjevanje. Idealen je za večere na balkonu, kampiranje ali v spalnici pred spanjem.
Ko pa nas komar že piči, je hitri grelec za pike izjemno priročen. Gre za medicinsko napravo v obliki svinčnika, ki s toploto (vse do okoli 50°C) deluje neposredno na mesto pika. Le nekaj sekund segrete konice na koži pomaga ublažiti srbenje, oteklino in rdečico. Uporabljajo ga lahko tudi otroci in nosečnice, saj ne vsebuje nobenih kemikalij.
Skupaj ta dva pripomočka tvorita učinkovito obrambo: eden prepreči, drugi lajša. Za poletje brez srbenja in nadloge sta to zagotovo izdelka, ki ju velja imeti pri roki.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Temne pritlikavke so teoretični objekti, ki jih poganja temna snov, nastali pa so zaradi ohlajanja rjavih pritlikavk. To je ugotovitev skupine astronomov z univerze Durham, univerze na Havajih in univerze v Liverpoolu.
S črnimi pritlikavkami do obstoja temne snovi
Če ponovimo nekaj osnovnega znanja astronomije gre pri črnih pritlikavkah za ugasle preostanke zvezde, ki je po velikosti podobna našemu Soncu. Ker zaradi ohlajanja ne morejo več sevati energije, jih s sredstvi astronomije ni moč zaznati. Astrofiziki so sicer mnenja, da naše vesolje ni staro dovolj, da bi te nastale, zato gre še danes za kontroverzno debato.
Kar danes vemo o temni snovi, je, da obstaja in kako se obnaša. Vendar pa ne vemo, kaj v resnici je. V zadnjih petdesetih letih je bilo predlaganih več hipotez, vendar nobena še ni zbrala dovolj eksperimentalnih dokazov za dokončno potrditev.
Med najbolj znanimi kandidati za potrditev temne snovi so delci WIMP – zelo masivni delci, ki zelo šibko interagirajo z navadno snovjo: neopaženo prehajajo skozi stvari, ne oddajajo svetlobe in se ne odzivajo na elektromagnetne sile ter se razkrijejo le skozi svoje gravitacijske učinke.
Ta vrsta temne snovi bi bila potrebna za obstoj temnih pritlikavk. »Temna snov reagira gravitacijsko, da jo lahko ujamejo zvezde in se nato kopiči v njih,« je dejal profesor Jeremy Sakstein z Univerze na Havajih. »Če se to zgodi, lahko interagira tudi sama s seboj in se uničuje, pri čemer sprosti energijo, ki segreva zvezdo.«
Navadne zvezde svetijo, ker v njihovih jedrih potekajo procesi jedrskega zlivanja, ki ustvarjajo velike količine toplote in energije. Do fuzije pride, ko je masa zvezde dovolj velika, da gravitacijske sile stisnejo snov proti središču s tako intenzivnostjo, da sprožijo reakcije med atomskimi jedri.
Ta proces sprosti ogromno energije, ki jo vidimo kot svetlobo. Tudi črne pritlikavke oddajajo svetlobo – vendar ne zaradi jedrske fuzije.
»Temne pritlikavke so objekti z zelo majhno maso, približno desetine mase Sonca,« je dejal profesor Sakstein. Tako majhna masa ni dovolj za sprožitev fuzijskih reakcij, dodaja.
»Zaradi tega takšni objekti – čeprav so v vesolju zelo pogosti – običajno oddajajo le šibko svetlobo in so znanstvenikom znani kot rjavi pritlikavci.
Če pa se rjave pritlikavke nahajajo v območjih, kjer je temne snovi še posebej veliko – kot je središče naše galaksije Mlečna cesta –, se lahko preoblikujejo v nekaj drugega.
»Ti objekti zbirajo temno snov, ki jim pomaga, da postanejo temne pritlikavke,« je dejal profesor Sakstein. »Več temne snovi kot je okoli vas, več je lahko ujamete,« je dodal.
V teoriji: Več temne snovi kot konča v zvezdi, več energije se bo proizvedlo z njenim uničenjem.
Da bi temne pritlikavke obstajale, mora biti temna snov sestavljena iz WIMP delcev ali katerega koli težkega delca, ki tako močno interagira s seboj, da ustvari vidno snov.
Drugi kandidati, ki so predlagali razlago temne snovi so vsi prelahki, da bi povzročili pričakovani učinek v teh objektih. Temno pritlikavko bi lahko poganjali le masivni delci, ki so sposobni medsebojno delovati in se izničiti v vidno energijo.
Vendar pa bi imela celotna hipoteza malo vrednosti, če ne bi bilo konkretnega načina za identifikacijo temne pritlikavke. Zaradi tega profesor Sakstein in sodelavci predlagajo značilen označevalec.
»Obstajalo je nekaj označevalcev, vendar predlagamo litij-7, ker bi bil to resnično edinstven učinek,« je dejal profesor Sakstein. Litij-7 zelo enostavno gori in se v navadnih zvezdah hitro porabi. »Torej, če bi lahko našli predmet, ki je videti kot temna pritlikavka, bi lahko iskali prisotnost tega litija, saj ga ne bi bilo, če bi bil rjava pritlikavka ali podoben predmet.«
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Po nadzoru KNOVS-a na policiji je Matej Tonin v skupini Dars na aplikaciji Signal zapisal: »Nadzor opravljen. V zadnjih dveh letih ni bil odrejen prisluh zoper nobeno številko na listi.« V skupini so bili tudi podpredsednik NSi Jernej Vrtovec, nekateri funkcionarji stranke in takratni direktor Darsa Valentin Hajdinjak.
Tonin zanika, dokazi kažejo drugače
Čeprav je Tonin večkrat zanikal obstoj skupine ali obveščanja, sporočila kažejo nasprotno. V javnosti zatrjuje, da ni razkril nobenih tajnih podatkov, temveč zgolj informacijo, da prisluhi niso bili odrejeni, kar po njegovem ni zaupno.
Kdo je zahteval nadzor?
Ni jasno, kdo je formalno sprožil nadzor – Državni zbor trdi, da dokumentacije o tem nima. Tonin pravi, da je poznal tri pobudnike s seznama številk.
Politična igra v ozadju?
Dogajanje vidi kot politično motivirano »diskreditacijo Nove Slovenije« v času evropske kampanje. Očitki o zlorabi informacij iz KNOVS-a so po njegovem poskusi, da se oslabi vlogo stranke in opozicije.
»Gre za nadzor nad Darsom«
»Gibanje Svoboda, Vesna Vuković in policija je to vedela novembra 2023 in zgodilo se ni nič, a veste do kdaj, do aprila 2024, ko se je začela volilna kampanja za evropske volitve,« je dodal. Po njegovem so bili nadzorovani le posamezniki iz NSi. Zaključil je z besedami: »Šlo je za spopad za Dars.«
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Na Hrvaškem, v bližini Bjelovarja, je prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je 13-letni deček z električnim skirojem trčil v betonski most in utrpel hude poškodbe. Po trku je padel na most, skiro pa je ostal v jarku. Nesreča se je zgodila brez zaščitne opreme in pod vplivom alkohola.
Dva promila alkohola
Kot poročajo hrvaški mediji, je bil otrok močno pijan. V bolnišnici so mu odvzeli kri in zaznali okoli dva promila alkohola. Poleg tega ni nosil čelade ali odsevnega jopiča in ni izpolnjeval zakonskih pogojev za vožnjo skiroja.
Premeščen v Zagreb zaradi hudih poškodb
Sprva so ga odpeljali v bolnišnico v Bjelovarju, nato pa so ga zaradi resnosti poškodb premestili na otroško kliniko v Zagrebu. Po besedah direktorice bolnišnice Sanele Grbaš Bratković ima deček hude poškodbe glave in številne zlome.
Policija je sprožila kriminalistično preiskavo, da bi razjasnila okoliščine nesreče. Primer je znova odprl razpravo o varnosti otrok in uporabi električnih skirojev.
Naraščajoče število poškodb
»Število takšnih primerov v naši bolnišnici se povečuje in vsake toliko časa otroci pridejo v našo bolnišnico zaradi padcev s skirojev, žal pogosto z zelo hudimi poškodbami,« dodaja direktorica bolnišnice.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Pri Cineplexu so potrdili, da bo filmska priredba avtobiografske zgodbe Belo se pere na devetdeset bo v slovenske kinematografe prišla 20. novembra 2025. Gre za težko pričakovani film, ki prinaša intimen vpogled v otroštvo in odraščanje v nekdanji Jugoslaviji.
Zgodba o otroštvu in odraščanju
Film, tako kot knjiga Bronje Žakelj, spremlja pripovedovalko, ki odrašča v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Njeno otroštvo je polno barvitih drobcev – od albert keksov, benka in družinskih kosil do oddaj o pomorščakih in zimskih olimpijskih iger. A pod površjem se skrivajo tudi izguba, bolezen in strahovi, s katerimi se mora soočiti prezgodaj.
Režiser filma je Marko Naberšnik, ki je v preteklosti predstavil filme Petelinji zajtrk, Šanghaj in Slovenija, Avstralija in jutri ves svet. Igralsko zasedbo sestavljajo Anica Dobra, Jurij Zrnec, Lea Cok, Tjaša Železnik, Iva Krajnc Bagola in Saša Tabaković.
Čeprav film črpa iz nostalgije, ne olepšuje preteklosti. Prinaša iskren pogled na odraščanje, prežet z nežnim humorjem, toplino in bolečo iskrenostjo. To je zgodba o ljudeh, spominih in notranjih bojih, ki nas oblikujejo – ne glede na čas ali kraj.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Humani papiloma virus (HPV) je izjemno razširjen virus, s katerim se vsaj enkrat v življenju okuži večina spolno aktivnih ljudi, vendar okužba pogosto ostane neopažena, saj simptomi niso vedno očitni. Kljub temu pa lahko HPV povzroči različne oblike raka, kot so rak materničnega vratu, rak penisa, rak zadnjika, rak ustno žrelnega dela. Zato je cepljenje proti HPV ključnega pomena za preprečevanje teh bolezni, saj se z njim zaščitite pred predrakavimi spremembami in raki, ki so povezani s HPV okužbo. Cepljenje je daleč najbolj učinkovito pred samim pričetkom spolne aktivnosti, ko posamezniki še niso bili izpostavljeni okužbi s HPV, saj je imunski odziv na cepljenje proti HPV je najboljši prav v starosti 9-14 let.
V Sloveniji je na voljo 9-valentno cepivo, ki je varno in učinkovito. Varuje pred sedmimi najpogostejšimi nevarnejšimi genotipi HPV, ki lahko povzročajo predrakave spremembe in raka materničnega vratu ter nekatere druge rake spolovil, danke in ustnega dela žrela ter pred dvema manj nevarnima genotipoma HPV, ki povzročata genitalne bradavice.
Cepljenje je od 2024 brezplačno za vse, tako moške kot ženske, do dopolnjenega 26. leta.
Osveščanje kot ključna naloga zdravstvenega tima
V Zdravstvenem domu Lendava cepljenje proti HPV že nekaj let predstavlja pomemben del preventivnega programa v otroško-šolskem dispanzerju. Ekipa, ki jo vodi Ana Perišić, dr. med., specialistka pediatrije, si skupaj z zdravstvenimi sodelavci prizadeva, da bi o tej bolezni in možnostih zaščite čim bolj ozavestili tako otroke in mladostnike kot tudi njihove starše.
»V okviru našega dela si zelo prizadevamo, da o možnosti preprečevanja okužbe z virusom HPV ter o možnostih cepljenja, ki so na voljo pri nas čim bolj ozaveščamo vse, tako otroke in mladostnike kot tudi starše,« pojasnjuje dr. Ana Perišić.
Predavanja, brošure in dviganje informiranosti
Ključno vlogo pri obveščanju ima zdravstveno-vzgojna dejavnost, ki jo v ZD Lendava izvajajo načrtno in ciljno. Medicinska sestra, ki se ukvarja z zdravstveno vzgojo otrok in mladostnikov, na šolah pripravlja predstavitve za starše otrok šestih razredov, v sklopu katerih jim predstavi pomen cepljenja proti HPV in razdeli brošure Dese Muck Blazno resno o HPV, ki so odlično orodje za lažje razumevanje tematike.
Posebna pozornost je v Lendavi namenjena dvojezičnosti: informacije o cepljenju so pripravljene tudi v madžarskem jeziku, saj je pomembno, da vsi prebivalci območja dobijo enakovredne informacije.
Organiziran potek cepljenja
Organizacija cepljenja je v ZD Lendava skrbno načrtovana. Pred sistematskim pregledom v šestem razredu učenci prejmejo pisno privolitev za cepljenje proti HPV, ki jo starši izpolnijo in jo otroci prinesejo s seboj na pregled.
»Če so otroci zdravi in če starši seveda privolijo, jih cepimo kar pri nas. Odzivi so zelo pozitivni, starši se v večini primerov strinjajo s cepljenjem. Če so potrebna dodatna pojasnila, smo jim vedno na voljo v naši otroško-šolski ambulanti,« pojasnjuje dr. Perišić.
Po prvem odmerku cepiva zdravstveni tim starše in mladostnike pravočasno povabi na drugi odmerek, ki ga prejmejo čez pol leta. Poleg osnovnošolcev v šestem razredu v Lendavi dodatno ponujajo možnost cepljenja tudi srednješolcem.
Sodelovanje in terensko delo
Pri izvedbi in promociji cepljenja proti HPV sodeluje širši tim otroško-šolskega dispanzerja ZD Lendava, ki ga poleg dr. Perišić sestavljajo še Sašo Koudila, dipl. zdravstvenik, Silvestra Gutman, zdravstveni tehnik ter Melita Oros, dipl. med. sestra, ki kot sestra na terenu v vzgojno-zdravstvenem centru pomembno prispeva k širjenju informacij in podpori družinam.
Ekipa poleg dela v ambulanti sodeluje tudi z lokalnimi mediji, kar dodatno pripomore k širjenju informacij med prebivalce občine.
Pozitivni odzivi in prihodnji cilji
ZD Lendava si prizadeva vzpostaviti model, ki bo občino Lendavo popeljal na pot, ki jo so že ubrale nekatere v Sloveniji, kot recimo Braslovče, Dobje, Nazarje in druge, ki so kot prvih 10 občin prejele priznanje Države zaradi doseganja dveh SZO ciljev 90‑70‑90 globalne strategije odprave raka materničnega vratu.
»Naš cilj je, da bi čim več otrok in mladostnikov zaščitili pred okužbo z virusom HPV, saj gre za cepljenje, ki lahko dolgoročno pomembno prispeva k preprečevanju resnih bolezni,« poudarja dr. Perišić.
S stalnim izobraževanjem, dostopnostjo informacij in osebnim pristopom želijo v ZD Lendava še naprej krepiti zaupanje staršev in mladostnikov ter prispevati k boljši precepljenosti, ki je ključna za javno zdravje v lokalni skupnosti.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
V Sloveniji je na voljo 9-valentno cepivo, ki je varno in učinkovito. Varuje pred sedmimi najpogostejšimi nevarnejšimi genotipi HPV, ki lahko povzročajo predrakave spremembe in raka materničnega vratu ter nekatere druge rake spolovil, danke in ustnega dela žrela ter pred dvema manj nevarnima genotipoma HPV, ki povzročata genitalne bradavice.
V Zdravstvenem domu Lendava cepljenje proti HPV že nekaj let predstavlja pomemben del preventivnega programa v otroško-šolskem dispanzerju. Ekipa, ki jo vodi Ana Perišić, dr. med., specialistka pediatrije, si skupaj z zdravstvenimi sodelavci prizadeva, da bi o tej bolezni in možnostih zaščite čim bolj ozavestili tako otroke in mladostnike kot tudi njihove starše.
Ključno vlogo pri obveščanju ima zdravstveno-vzgojna dejavnost, ki jo v ZD Lendava izvajajo načrtno in ciljno. Medicinska sestra, ki se ukvarja z zdravstveno vzgojo otrok in mladostnikov, na šolah pripravlja predstavitve za starše otrok šestih razredov, v sklopu katerih jim predstavi pomen cepljenja proti HPV in razdeli brošure Dese Muck Blazno resno o HPV, ki so odlično orodje za lažje razumevanje tematike.
ZD Lendava si prizadeva vzpostaviti model, ki bo občino Lendavo popeljal na pot, ki jo so že ubrale nekatere v Sloveniji, kot recimo Braslovče, Dobje, Nazarje in druge, ki so kot prvih 10 občin prejele priznanje Države zaradi doseganja dveh SZO ciljev 90‑70‑90 globalne strategije odprave raka materničnega vratu.