Kako nastanejo morski tokovi?

Maša Kraljič
-
0
Kako nastanejo morski tokovi?

Vodni tokovi v Zemljinih morjih so stoletja usmerjali pomorščake in več tisočletij oblikovali podnebje. Toda ali si se kdaj vprašal, kako morski oziroma oceanski tokovi sploh nastanejo?

Morski tokovi so se pojavili sočasno s prvimi oceani na našem planetu, torej pred približno 4,5 milijardami let. Poganjale pa so jih iste sile, ki jih poganjajo še danes: vetrovi, plimovanje, globalne razlike v temperaturi in slanosti ter vrtenje planeta.

Po navedbah Havajske univerze se oceanski tokovi v večjih vodnih telesih obnašajo podobno kot reke. Razlikujejo se po velikosti – od majhnih tokov v bližini obal pa vse do tokov, ki se raztezajo čez celoten ocean, kot so ogromni vrtinci oziroma eliptični krožni tokovi, ki vijugajo med celinami.

Kako nastanejo morski tokovi?

Kot že omenjeno na nastanek in obnašanje morskih tokov vplivajo vetrovi, plimovanje, razlike v temperaturi in slanosti ter vrtenje planeta. Vetrovi, ki jih poganja sončna energija, usmerjajo površinske tokove, denimo tiste v oceanskih vrtincih. Razlike v temperaturi in slanosti med ekvatorjem in Zemljinimi poli poganjajo globokomorske tokove, znane kot termohalinska cirkulacija. Tudi plimovanje ustvarja manjše tokove, medtem ko vrtenje Zemlje potiska oceanske vrtince v smeri urinega kazalca na severni polobli in v nasprotni smeri urinega kazalca na južni polobli.

wave, surf, nature, sea, water, coast, ocean
Foto: makabera iz Pixabay

Kdaj so nastali morski tokovi?

Takoj ko so na planetu nastali prvi oceani, so nanje verjetno delovale podobne sile. Določanje časa nastanka morskih tokov je torej povezano z določanjem časa nastanka oceanov. Zemlja je imela že v zgodnjem obdobju podobne temperaturne razlike kot danes, saj je na ekvatorju topleje, zato so v oceanih zagotovo obstajali morski tokovi.

Po ocenah znanstvenikov naj bi bil ocean star okoli 3,8 milijarde let, čeprav nekateri dokazi kažejo na to, da je oceanska voda obstajala že pred 4,4 milijardami leti, oziroma približno 100 milijonov let po nastanku Zemlje. To pomeni, da so oceani obstajali že zelo zgodaj v zgodovini Zemlje.

Earth Planet
Foto: Javier Miranda iz Unsplash

Smeri in obnašanje morskih tokov

Vendar pa so bili vzorci morskih tokov v davni preteklosti povsem drugačni. Celine so drastično spremenile svojo lego. To je vplivalo tudi na poti površinskih tokov. Drugačna razporeditev celin lahko spremeni tudi globlje oceanske tokove.

Vendar pa se zaradi časa, ki ga celine potrebujejo za opazno spremembo svoje razporeditve, morski tokovi v človeškem časovnem merilu zdijo nespremenljivi. Današnji tokovi so verjetno približno enaki kot tokovi pred milijoni let, ko je bila postavitev celin podobna današnji. Zgodovinski zapisi dejansko pričajo o dolgotrajni obstojnosti današnjih tokov, saj so tokove, ki jih poznamo danes, omenjali že v času Benjamina Franklina in celo Vikingov.

Kaj se zgodi s telesom, če vsak dan naredite 8 tisoč korakov? To sem počel cel mesec in taki so rezultati

Žan Sotlar
-
0
Kaj se zgodi s telesom, če vsak dan naredite 8 tisoč korakov? To sem počel cel mesec in taki so rezultati

Moderno študentsko življenje je večinoma ekstremno sedeče. Sedimo na predavanjih, sedimo na avtobusu, sedimo doma pred računalnikom, ko se učimo ali scrollamo po telefonu. Svetovna zdravstvena organizacija že dolgo opozarja na nevarnosti takšnega načina življenja, fitnes vplivneži pa nam nenehno prodajajo zapletene, drage vadbene programe. Kaj pa, če bi ti rekel, da obstaja ena sama, popolnoma brezplačna navada, ki lahko drastično izboljša tvoje zdravje, koncentracijo in počutje?

Odločil sem se za izziv: en mesec, vsak dan brez izjeme, 8.000 korakov.

Prvi teden: Iskanje kilometrov v vsakdanu

Na začetku se zdi 8.000 korakov (kar je približno 5 do 6 kilometrov) ogromno. Če živiš blizu faksa, hitro ugotoviš, da v običajnem dnevu narediš komaj 3.000 korakov. Da bi dosegel cilj, sem moral spremeniti nekaj drobnih navad. Namesto vožnje z mestnim avtobusom za dve postaji sem šel raje peš. Namesto dvigala sem izbral stopnice. Največ korakov pa sem nabral zvečer – namesto ležanja na kavču sem si predvajal najljubši podcast in šel na polurni sprehod okoli soseske.

Smiling athlete checking fitness tracker after outdoor workout. Healthy lifestyle concept.
Foto: PrathanChorruangsak iz iStock

Rezultati po 30 dneh: Več kot le kurjenje kalorij

Največje presenečenje izziva ni bila fizična transformacija (čeprav sem izgubil slaba dva kilograma brez kakršnekoli diete), ampak vpliv na moje možgane. Hoja deluje kot odličen mentalni čistilec. Ko sem se po dveh urah težkega študiranja odpravil na hitri sprehod, se mi je bistveno izboljšala koncentracija.

Krvni pritisk se je stabiliziral, spanec je postal globlji, predvsem pa sem opazil drastičen padec stresa in tesnobe, ki se pogosto kopičita med izpitnimi roki. Hoja je najbolj podcenjeno zdravilo na svetu – ne potrebuješ drage opreme, le par udobnih superg in malce odločnosti.

Uživamo jo vsak dan, zdaj raziskovalci opozarjajo nanjo: zveganje za bolezni srca poveča za 19 odstotkov

Špela Ferlin
-
0
Uživamo jo vsak dan, zdaj raziskovalci opozarjajo nanjo: zveganje za bolezni srca poveča za 19 odstotkov

Ljubitelji hitrih prigrizkov, vnaprej pripravljenih obrokov in številnih pakiranih izdelkov bi morali biti bolj pozorni na svojo prehrano. Novo poročilo evropskih strokovnjakov s področja kardiologije opozarja, da je uživanje velikih količin ultra predelane hrane povezano z večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja.

Pri ljudeh z najvišjim vnosom teh živil naj bi bilo tveganje za srčne bolezni večje tudi do 19 odstotkov v primerjavi s tistimi, ki jih uživajo najmanj.

Ultra predelana živila so izdelki, ki so bili močno spremenjeni v industrijskih postopkih in pogosto vsebujejo dodatke, kot so konzervansi, umetne arome, barvila, sladila ter velike količine sladkorja, soli ali nezdravih maščob. Mednje sodijo na primer instantne jedi, pakirani prigrizki, sladke žitarice za zajtrk, predelano meso, zamrznjene sladice in številni pripravljeni obroki.

Težava ni le v kalorijah, tudi v pripravi hrane

Raziskovalci opozarjajo, da lahko redno uživanje takšne hrane vpliva na več dejavnikov tveganja za bolezni srca. Povezujejo jo z večjo verjetnostjo za debelost, povišan krvni tlak, sladkorno bolezen tipa 2, neugodne ravni holesterola in kronična vnetja v telesu.

Strokovnjaki menijo, da težava ni samo v tem, koliko kalorij človek zaužije, temveč tudi v sestavi in načinu izdelave teh živil. Industrijska predelava lahko spremeni hranilno vrednost hrane, vpliva na občutek sitosti ter spodbuja pogostejše uživanje izdelkov, ki imajo malo koristnih hranil.

Da ne bo težav ➡️ Poletni zajtrk brez občutka teže: 3 ideje za vsakogar.

Priporočilo: več osnovnih živil

Evropski strokovnjaki svetujejo, naj ljudje zmanjšajo količino ultra predelane hrane in v prehrano vključijo več sadja, zelenjave, stročnic, polnovrednih žit, oreščkov ter sveže pripravljenih obrokov. Cilj ni popolna prepoved vseh predelanih izdelkov, temveč zmanjšanje njihovega deleža v vsakodnevni prehrani.

Hitri obroki in pakirani prigrizki so postali stalnica sodobnega življenjskega sloga, saj ponujajo udobje in dolgo obstojnost. Prav zaradi tega pa strokovnjaki opozarjajo, da bi morali potrošniki bolj pogosto preveriti sestavo izdelkov in se odločati za živila z manj dodatki.

Srčno-žilne bolezni ostajajo velik javnozdravstveni izziv

Bolezni srca in ožilja so med najpogostejšimi vzroki prezgodnje smrti po svetu. Ker se prehranjevalne navade hitro spreminjajo in ultra predelana hrana zavzema vse večji delež jedilnikov, raziskovalci poudarjajo pomen preventivnih ukrepov in ozaveščanja prebivalstva.

Sporočilo strokovnjakov je preprosto: več hrane, ki je blizu svoji naravni obliki, in manj industrijsko ustvarjenih izdelkov lahko pomembno prispevata k boljšemu zdravju srca.

5 modnih trendov, ki jih bodo mladi nosili v drugi polovici leta 2026

Špela Ferlin
-
0
5 modnih trendov, ki jih bodo mladi nosili v drugi polovici leta 2026

Moda je danes veliko več kot le izbira oblačil. Je način izražanja osebnosti, razpoloženja in življenjskega sloga. Letošnji poletni trendi poudarjajo udobje, samozavest in kombiniranje različnih stilov. Najpomembnejše pravilo sodobne mode pa ostaja: izberi kose, v katerih se počutiš dobro in ki izražajo tvojo osebnost.

Prava moda ni v tem, da slepo slediš temu, kar vidimo na družbenih omrežjih. Najboljši slog je tisti, ki odraža tvojo osebnost in ti daje samozavest.

Barve, ki prinašajo svežino

Poletje je čas za svetlejše in drznejše barvne kombinacije. Med priljubljenimi so sveži odtenki modre, ki spominjajo na morje in brezskrbne počitniške dni. Močne barve lahko popestrijo tudi najbolj preprost videz, zato ni treba izbrati popolnoma pisanega outfita – dovolj je že en opazen kos, kot so majica, torbica ali modni dodatek.

Horizontal cropped image of stylish slim woman in beautiful yellow skirt. Caucasian female fashion model standing over gray wall background outdoor with copy space.
Foto: Yuricazac iz iStock

Udobje postaja pomemben del sloga

Mladi pri oblačenju vedno bolj iščejo ravnovesje med videzom in udobjem. V ospredje prihajajo ohlapnejši kroji, lahki materiali in oblačila, ki omogočajo svobodno gibanje. Široke hlače, zračne srajce in sproščeni kompleti so odlična izbira za vroče poletne dni, saj združujejo praktičnost in sodoben videz.

attractive fashionable woman posing in white trendy sweater, beige pants and autumn heels, on grey
Foto: LightFieldStudios iz iStock

Vračanje retro navdiha

Modni svet se pogosto vrača v preteklost, letošnji trendi pa črpajo navdih predvsem iz devetdesetih let in preteklih poletnih stilov. V ospredju so vintage kosi, zanimivi vzorci in dodatki, ki ustvarijo bolj oseben videz. Vedno bolj priljubljeno postaja tudi nakupovanje v trgovinah z rabljenimi oblačili, kjer lahko najdemo edinstvene kose, ki jih nima vsak.

Cropped shot of young slender woman in a fashionable blue jeans with a high fit isolated on a white background. Beauty and fashion concept
Foto: Marina Demeshko iz iStock

Drznejši kroji za več samozavesti

Med opaznejšimi trendi so širše hlače in večji kroji, ki ustvarjajo sproščen, a moden videz. Takšni kosi omogočajo več eksperimentiranja in dokazujejo, da moda ni nujno omejena na klasične kroje. Kombinacija širokih hlač s preprosto majico ali kratkim topom lahko ustvari zelo sodoben poletni stil.

Young fashion blond business woman in sunglasses at the mall
Foto: a-wrangler iz iStock

Največji trend ostaja osebni slog

Čeprav modni trendi ponujajo veliko idej, je najpomembneje, da vsak posameznik ustvari svoj način oblačenja. Mladi danes pogosto združujejo različne vplive – športni slog z elegantnimi kosi, novo modo z vintage oblačili in preproste kombinacije z opaznimi dodatki.

Rocking denim wear. Fashionable young woman sitting on a chair against a grey background. Happy young woman looking away with a smile on her face in a modern studio.
Foto: jacoblund iz iStock

Najredkejša drevesna vrsta v Sloveniji

Jan Nebec
-
0
Najredkejša drevesna vrsta v Sloveniji

Ko razmišljamo o slovenskih gozdovih, ponavadi pomislimo na širne bukove in smrekove sestoje, ki prekrivajo več kot polovico naše dežele. A globoko v zavetju slovenske narave, daleč od mestnega hrupa in običajnih pohodniških poti, uspeva drevesna vrsta, ki jo na našem ozemlju predstavlja le peščica preživelih osebkov. To je sredozemska tisa (Taxus baccata), oziroma njene povsem divje, avtohtone populacije.

Čeprav tiso poznamo iz mestnih parkov in živih mej, so njena prvinska, v naravi samostojna rastišča v Sloveniji izjemno redka in strogo varovana.

Sredozemska tisa

Sredozemska tisa je tisočletni nepremični pričevalec zgodovine. Njeno lesno vlakno je izjemno gosto, prožno in odporno proti trohnobi. Prav te lastnosti pa so jo v preteklosti skoraj stale obstoja. V srednjem veku in zgodnjem novem veku je bil tisov les najbolj cenjena surovina za izdelavo samostrelov in lokov ter odpornega stavbnega lesa. Brezmilostna sečnja je vrsto na območju današnje Slovenije pripeljala na sam rob izumrtja.

Kje še uspevajo zadnji avtohtoni velikani?

Danes boste v divjini na samostojno avtohtono tiso naleteli zelo redko. Uspevajo predvsem na težko dostopnih, strmih in sklanatih terenih, kjer so se uspele izogniti sekiri:

  • Na območju Porezna in Kamniško-Savinjskih Alp.

  • V strmih grapah Trnovskega gozda.

  • Na rastiščih okoli Kočevskega, kjer posamezna drevesa dosegajo starost več sto let.

Največja težava pri obnovi te vrste v Sloveniji je dejstvo, da je tisa izjemno počasnorastoče drevo, njene mlade poganjke pa zelo rada smuka divjad. Zaradi tega naravno pomlajevanje poteka izjemno počasi. Ohranjanje vsakega posameznega drevesa je zato ključnega pomena, če želimo, da ta starodavna vrsta ne izgine iz našega prostora.

Miti o rokih uporabnosti: Ali je res treba zavreči živilo takoj po preteku datuma?

Maxim Dovečar
-
0
Miti o rokih uporabnosti: Ali je res treba zavreči živilo takoj po preteku datuma?

Kolikokrat ste že odprli hladilnik, pogledali datum in izdelek brez pomisleka vrgli v smeti? Čeprav so roki uporabnosti pomemben pokazatelj varnosti in kakovosti živil, okoli njih še vedno kroži veliko mitov. Posledica je, da vsako leto zavržemo ogromne količine povsem užitne hrane.

Spodaj predstavljamo nekaj najpogostejših zmot.

Mit 1: Po preteku roka uporabnosti živilo ni več varno

To vedno ne drži. Potrebno je razlikovati med dvema vrstama datumov.

  • ‘Porabiti do': Ta označuje živila, ki so hitro pokvarljiva (npr. sveže meso, ribe). Po tem datumu živila zaradi možnega razvoja nevarnih mikroorganizmov ni priporočljivo uživati.
  • ‘Uporabno najmanj do': Ta pa označuje datum, do katerega proizvajalec jamči najboljšo kakovost izdelka. Po preteku tega datuma je živilo pogosto še vedno varno za uživanje, če je bilo pravilno shranjeno in embalaža ni poškodovana. Opazi se lahko le sprememba v kvaliteti živila (npr. tekstura, okus, vonj).
Date of manufacture and expiration date on a metal can.
Foto: Yevhenii Orlov iz iStock

Mit 2: Datum je pomembnejši od videza in vonja

Datum ni vedno edino merilo varnosti živila. Pri živilu vedno pregledamo če:

  • je embalaža poškodovana.
  • je normalen videz.
  • nima nenavaden vonj.
  • ni prišlo do spremembe teksture.
  • ni prišlo do pojava plesni.

Mit 3: Vsa živila po preteku datuma sodijo v smeti

Veliko suhih živil ostane uporabnih še tedne ali celo mesece po datumu minimalne trajnosti. Med ta živila sodijo:

  • Testenine
  • Riž
  • Moka
  • Kosmiči
  • Konzervirana živila
  • Strošnice
  • Sladkor
  • Sol

Pri teh izdelkih se lahko sčasoma nekoliko poslabša okus ali tekstura, vendar to še ne pomeni, da so nevarni za uživanje.

expiry date on a bread packet .
Foto: towfiqu ahamed iz iStock

Mit 4: Zamrzovanje podaljša rok uporabnosti za vedno

Zamrzovanje močno upočasni rast mikroorganizmov, vendar hrane ne ohrani varne za vedno. Sčasoma se poslabšajo okus, tekstura in hranilna vrednost. Poleg tega zamrzovanje ne uniči vseh bakterij. Po odmrzovanju se lahko ponovno začnejo razmnoževati.

Mit 5: Če je živilo videti normalno, je vedno varno

To je ena najnevarnejših prepričanj. Nekatere bakterije, kot so Salmonella, Listeria monocytogenes ali patogene vrste Escherichia coli (E.coli), ne spremenijo videza, vonja ali okusa hrane. Zato pri hitro pokvarljivih živilih vedno upoštevajte datum ‘porabiti do'.

Kako zmanjšati količino zavržene hrane?

Z nekaj preprostimi navadami lahko zmanjšamo količino odpadne hrane:

  • Živila pravilno shranjujte v hladilniku, zamrzovalniku ali shrambi.
  • Najprej porabite izdelke z najkrajšim rokom uporabnosti.
  • Pred nakupom preverite, kaj že imate doma.
  • Hrano zamrznite, če je ne boste uspeli porabiti pravočasno.
  • Pri izdelkih z oznako ‘uporabno najmanj do' uporabite svoje čute in zdravo presojo.

Roki uporabnosti niso namenjeni temu, da bi nas spodbujali k zavržku hrane, temveč da nam pomagajo oceniti njeno varnost in kakovost. S pravilnim ravanjem z živili lahko zmanjšamo količino zavržene hrane, prihranimo denar in hkrati poskrbimo, da na naših krožnikih ostane le varna in kakovostna hrana.

Consumption And Consumerism. Portrait Of Young Woman With Shopping Cart In Market Buying Groceries Food Taking Products From Shelves In Store, Holding Glass Jar Of Sauce, Checking Label Or Expiry Date
Foto: Prostock-Studio iz iStock

Parfumska ali toaletna voda? Razlika, ki jo je dobro poznati pred nakupom

A. S.
-
0
Parfumska ali toaletna voda? Razlika, ki jo je dobro poznati pred nakupom

Ste že kdaj kupovali parfum in opazili, da je ista dišava na voljo kot Eau de Parfum (EDP) in Eau de Toilette (EDT)? Večina ljudi pomisli, da gre preprosto za močnejšo in šibkejšo različico istega vonja. A razlika je nekoliko večja. Vpliva na obstojnost, intenzivnost in celo na to, kako se dišava razvija na vaši koži.

Iskreno, ni napačne izbire. Obstaja le tista, ki bolj ustreza vašemu življenjskemu slogu in trenutkom, v katerih jo boste nosili.

V čem je pravzaprav razlika?

Največja razlika med parfumsko in toaletno vodo je v koncentraciji dišavnih olj.

  • Toaletna voda vsebuje manj dišavnih sestavin, zato je njen vonj običajno lažji, bolj svež in hitreje izzveni.
  • Parfumska voda pa vsebuje višjo koncentracijo dišavnih olj, zaradi česar je intenzivnejša in na koži praviloma obstane dlje.

A to še ne pomeni, da je parfumska voda vedno boljša izbira. Če imate radi lahkotne, sveže dišave ali parfum uporabljate predvsem čez dan, vas bo toaletna voda morda navdušila celo bolj.

Ni nujno, da dišita enako

To je podrobnost, ki marsikoga preseneti: čeprav nosita isto ime, parfumska in toaletna voda nista vedno povsem enaki. Proizvajalci pogosto nekoliko prilagodijo celotno dišavno kompozicijo. Parfumska voda lahko bolj poudari tople, lesne ali orientalske note, medtem ko toaletna voda izpostavi svežino, citrusne ali cvetlične akorde.

Zato se lahko zgodi, da vam bo ena različica iste dišave veliko bolj všeč kot druga.

Luxury cosmetic product with aroma essence. Lifestyle and beauty routine closeup.
Foto: szakalikus iz iStock

Kako dolgo običajno zdrži dišava?

Na obstojnost vplivajo koža, temperatura in sestava dišave, vseeno pa velja nekaj splošnih pravil:

  • Eau de Toilette (EDT): približno 3 do 5 ur,
  • Eau de Parfum (EDP): približno 6 do 8 ur ali dlje,
  • Parfum (Extrait de Parfum): pogosto več kot 12 ur.

Če želite, da vas dišava spremlja ves delovni dan ali večerni izhod, bo parfumska voda običajno boljša izbira.

Kaj pa kolonjska voda?

Na policah boste našli tudi Eau de Cologne, ki vsebuje manj dišavnih olj kot toaletna voda. Gre za lahkotno, osvežilno različico, ki je namenjena predvsem kratkotrajnemu občutku svežine.

Na drugi strani je Parfum oziroma Extrait de Parfum, ki vsebuje največji delež dišavnih sestavin. Prav zato je tudi najbolj intenziven in praviloma najdlje obstojen.

Tudi način shranjevanja šteje

Še tako kakovostna dišava lahko sčasoma izgubi svoj značaj, če jo hranite na neprimernem mestu.

Toplota, neposredna sončna svetloba in vlaga pospešujejo razgradnjo dišavnih sestavin, zato parfuma ni priporočljivo hraniti v kopalnici ali na okenski polici. Najdlje bo ohranil svojo kakovost v suhem, hladnem in temnem prostoru.

Kako izbrati pravo dišavo?

Najboljši nasvet je pravzaprav zelo preprost: dišavo vedno preizkusite na svoji koži.

Na papirnatem lističu boste spoznali le prve note. Šele po nekaj minutah, ko se parfum poveže z vašo kožo, pridejo do izraza srčne in bazne note, ki ustvarijo njegov pravi značaj.

Če iščete dišavo za vsakodnevno uporabo, službo ali tople poletne dni, bo toaletna voda pogosto odlična izbira. Če pa želite bogatejši vonj, ki vas bo spremljal več ur, posezite po parfumski vodi.

Na koncu pa velja preprosto pravilo: ne izbirajte tistega, kar zdrži najdlje, ampak tisto, ob čemer se najbolje počutite. Najlepša dišava ni nujno najmočnejša – je tista, ki postane del vas.

Študentske sobe v vročini, Študentski dom Ljubljana: »Klimatizacija vseh sob bi stala več kot 10 milijonov evrov«

Žiga Kastelic
-
0
Študentske sobe v vročini, Študentski dom Ljubljana: »Klimatizacija vseh sob bi stala več kot 10 milijonov evrov«

Vročinski val je dokazal, da razmere v študentskih sobah niso rožnate. Pred novimi visokimi temperaturami smo se obrnili na Študentski dom Ljubljana, kjer so nam pojasnili vse, kar v vročih dneh zanima študente.

Študentske sobe niso klimatizirane, prednost so imeli namembni prostori

»Študentske sobe v Študentskem domu Ljubljana praviloma niso klimatizirane,« so nam pojasnili pri Študentskem domu Ljubljana.

Ta sicer upravlja študentske domove različnih starosti, zasnov in tehničnih značilnosti, ki so bili večinoma zgrajeni v obdobju, ko klimatizacija stanovanjskih objektov ni bila običajna projektantska rešitev. »Zato klimatizacija ni sistemsko urejena v vseh bivalnih enotah,« so dodali.

Zavedajo se, da lahko v času poletnih vročinskih valov visoke temperature vplivajo na bivalno udobje stanovalcev, zlasti v sobah, ki so bolj izpostavljene soncu ali se nahajajo v zgornjih nadstropjih.

»V zadnjih letih smo zato prednostno klimatizirali prostore, kjer je to nujno zaradi njihove namembnosti ali posebnih bivalnih razmer. Med njimi so internetna vozlišča v vseh domovih, družinski apartmaji v mansardah domov XI in XII ter jugovzhodni del doma DPL,« so predstavili potek klimatizacije prostorov.

Povprašali smo jih tudi o visokih temperaturah v sobah, a s podatki ne upravljajo. »Temperatur v posameznih sobah ne spremljamo s centraliziranim sistemom, saj domovi za to niso tehnično opremljeni. Poleg tega se temperature med sobami lahko precej razlikujejo glede na lego objekta, orientacijo sobe, nadstropje, senčenje, prezračevanje in druge dejavnike,« so nam odgovorili.

Študentski dom v Ljubljani
Študentski dom v Ljubljani Foto: fotoin on šd ljubljana

Nekaj pritožb, iskanje rešitev glede na posamezen objekt

V letošnjem poletju so po njihovih besedah prejeli manjše število vprašanj oziroma pobud študentov glede visokih temperatur.

Stanovalce so ob tem seznanili s priporočili za zmanjševanje toplotnih obremenitev: »Pri iskanju morebitnih nadaljnjih rešitev pa vedno izhajamo iz tehničnih značilnosti posameznega objekta.«

Za celovito klimatizacijo več kot 10 milijonov evrov

Sistemska vgradnja klimatskih naprav v vse študentske sobe predstavlja zelo zahteven projekt, so jasni pri Študentskem domu Ljubljana.

Poleg same namestitve klimatskih naprav bi bilo treba zagotoviti ustrezno električno priključno moč, prilagoditi elektroinštalacije, urediti namestitev zunanjih enot, odvod kondenza, izpolniti zahteve glede požarne varnosti, hrupa in varovanja videza objektov ter zagotoviti ustrezno vzdrževanje sistema.

»Ena ključnih omejitev je prav nezadostna priključna moč električnega omrežja, ki v večini objektov ne omogoča sočasnega delovanja klimatskih naprav v vseh sobah,« so nam pojasnili.

Po okvirnih strokovnih ocenah bi sistemska klimatizacija vseh bivalnih prostorov Študentskega doma Ljubljana predstavljala investicijo v višini 10 milijonov evrov ali več, pri čemer strošek povečanja priključne moči še ni vštet.

»Pri tem smo izhajali iz okvirne ocene stroškov klimatizacije srednje velikega doma s približno 250 stanovalci, ki znaša od 350 do 400 tisoč evrov,« so dodali k izračunu.

Poleg začetne investicije bi bilo potrebno zagotoviti tudi dodatna sredstva za tekoče in investicijsko vzdrževanje, kot so večja poraba električne energije, redni in izredni servisi ter amortizacija.

Preberite tudi ➡️ Kako pogosto je treba prati posteljnino v vročinskem valu?

Študentski dom Ljubljana je izvedel številne energetske prenove

»Zato Študentski dom Ljubljana pri obnovah objektov prednostno izvaja ukrepe, ki dolgoročno izboljšujejo bivalno ugodje in zmanjšujejo toplotne obremenitve na trajnosten način. V zadnjih dvajsetih letih smo izvedli številne energetske prenove, med drugim zamenjavo stavbnega pohištva v večini domov, dodatno izolacijo podstrešij v vseh domovih ter izvedbo toplotnoizolacijskih fasad z zunanjim senčenjem na več kot petnajstih domovih. Ti ukrepi pomembno prispevajo k nižjim temperaturam v poletnem času in hkrati zmanjšujejo toplotne izgube v zimskem obdobju,« so nam zagotovili.

Za prihodnje vroče dni pa dodali: »Podnebne spremembe prinašajo vse pogostejše vročinske valove, zato bomo tudi v prihodnje pri prenovah objektov iskali rešitve, ki bodo ob upoštevanju tehničnih, energetskih in finančnih možnosti izboljševale bivalne pogoje naših stanovalcev.«

Sončarica – Kako prepoznati znake, jo preprečiti in kako zdraviti?

Študentska stanovanja v Ljubljani in Mariboru: Cena in kratka analiza trga

Žan Sotlar
-
0
Študentska stanovanja v Ljubljani in Mariboru: Cena in kratka analiza trga

Obdobje pred začetkom novega študijskega leta v Sloveniji tradicionalno zaznamuje visoka stopnja aktivnosti na nepremičninskem trgu. Iskanje primerne nastanitve predstavlja enega največjih logističnih in finančnih izzivov za študente, ki se iz domačih krajev selijo v univerzitetna mesta.

Analiza trga v letu 2026 kaže na nadaljevanje trenda rasti cen najemnin, zaostrovanje pogojev najemodajalcev in kronično pomanjkanje cenovno dostopnih bivalnih enot. Razmere v Ljubljani dosegajo kritične točke, medtem ko Maribor, kljub večji dostopnosti, prav tako beleži opazne strukturne premike.

Ljubljana: Analiza nepremičninskega pritiska v prestolnici

Glavno mesto Slovenije ostaja najbolj obremenjeno območje za najemniški trg. Razmerje med ponudbo in povpraševanjem je močno nagnjeno v korist lastnikov nepremičnin, kar neposredno vpliva na višino najemnin.

Povprečne mesečne najemnine v Ljubljani (2026):

  • Garsonjere in enosobna stanovanja: 500 € – 700 € + stroški
  • Enoposteljne sobe v skupnih stanovanjih: 350 € – 450 € + stroški
  • Dvoposteljne sobe (cena na posteljo): 200 € – 300 € + stroški

Visoke cene silijo študente v najem posameznih sob ali celo deljenje le-teh. Poleg finančnega pritiska se mladi soočajo z izjemno strogimi in včasih spornimi pogoji najemodajalcev. V oglasih so pogoste omejitve glede prejemanja obiskov, prepoved uporabe stanovanja med vikendi ali zahteve po opravljanju specifičnih vzdrževalnih del. Proces izbire najemnikov pogosto spominja na zaposlitvene razgovore, kjer imajo prednost zaposleni posamezniki ali študenti višjih letnikov z dokazljivimi rednimi prihodki.

Maribor: Stabilnejša, a spreminjajoča se štajerska realnost

Štajerska prestolnica še vedno velja za finančno ugodnejšo alternativo, vendar podatki kažejo, da se razlika med mestoma postopoma manjša. Povpraševanje po nastanitvah v Mariboru raste, deloma tudi zaradi študentov, ki se zaradi ljubljanskih cen odločajo za študij na Univerzi v Mariboru.

Povprečne mesečne najemnine v Mariboru (2026):

  • Manjša stanovanja / garsonjere: 400 € – 550 € + stroški
  • Enoposteljne sobe pri fakultetah: 180 € – 250 € + stroški

Čeprav so cene dostopnejše, se Maribor sooča z lastno problematiko – koncentracijo kakovostnih stanovanj v neposredni bližini mestnega središča in tehniških fakultet, medtem ko so dislocirane enote slabše povezane z javnim potniškim prometom. Študenti, ki z iskanjem odlašajo do septembra, so pogosto prisiljeni sprejeti bivalne prostore slabše kakovosti ali neobnovljene nepremičnine na obrobju mesta.

Stressed and Tired Young Woman Covering Her Face with Hands While Working on Laptop at Home. Exhausted Female Freelancer Feeling Burnout or Headache Due to Overwork and Stressful Deadline.
Foto: stefanamer iz iStock

Pregledna tabela: Primerjava pogojev na najemniškem trgu

Parameter ocenjevanja Ljubljana (Stanje 2026) Maribor (Stanje 2026)
Povprečni strošek sobe 300 € – 450 € 180 € – 250 €
Razmerje povpraševanje/ponudba Ekstremno visoko (Gneča na ogledih) Zmerno do visoko v avgustu
Najpogostejše lokacije Bežigrad, Vič, Šiška Center, Tabor, Gosposvetska
Glavni izziv za študente Dostopnost cen in pogoji lastnikov Manjši nabor luksuznih enot

Alternativne rešitve in institucionalni okvirji

Glede na to, da so kapacitete v študentskih domovih (kjer cene ostajajo subvencionirane in znašajo med 80 in 140 €) omejene, so študenti primorani iskati alternativne oblike bivanja.

  1. Koncept Co-livinga: Gre za skupinski najem večjih stanovanjskih hiš ali večsobnih stanovanj na širšem obrobju mest (npr. Črnuče ali Lavrica v okolici Ljubljane ter Tezno v Mariboru). Skupina študentov z najemom celotne nepremičnine doseže nižjo ceno na kvadratni meter in večjo avtonomijo pri bivanju.
  2. Uporaba neformalnih omrežij: Zaradi zasičenosti nepremičninskih portalov se vedno več uspešnih najemov izvede preko osebnih priporočil in poslovnih omrežij (kot je LinkedIn). Številni lastniki raje oddajo nepremičnino preverjenim osebam preko poznanstev, s čimer se izognejo množičnim ogledom.
  3. Subvencije za zasebnike: Pomemben dejavnik ostaja državna subvencija za študente, ki bivajo pri zasebnikih z ustreznimi pogodbami. Ureditev uradne najemne pogodbe je ključna ne le za pridobitev finančne pomoči, temveč tudi za pravno varnost najemnika v primeru sporov.

Trenutna situacija na trgu zahteva zgodnjo pripravo, natančno analizo stroškov in pripravljenost na kompromise glede lokacije ali velikosti bivalnega prostora.

Poceni in priročno, vendar telesu povzroča veliko škodo: kaj se zgodi, ko uživate to živilo?

Simon Uršič
-
0
Poceni in priročno, vendar telesu povzroča veliko škodo: kaj se zgodi, ko uživate to živilo?

Instantni rezanci so postali simbol hitrega in priročnega obroka, zlasti med študenti, zaposlenimi in vsemi, ki želijo pripraviti nekaj preprostega in poceni. Nutricionisti opozarjajo, da je lahko takšna hrana povezana z zdravstvenimi tveganji in da njenega uživanja ne bi smeli jemati zlahka.

Glavna težava instantnih rezancev je veliko število aditivov, ki podaljšujejo rok uporabnosti, poudarjajo okus in izboljšujejo sestavo oziroma teksturo izdelka. Na seznamih sestavin je pogosto veliko oznak E, ki označujejo konzervanse, antioksidante in ojačevalce okusa, medtem ko je naravnih in hranilno bogatih sestavin zelo malo. Različni okusi in začimbe v juhah z rezanci večinoma izvirajo iz umetnih arom, zato je hranilna vrednost takšnega obroka zelo majhna.

Študentska kuhinja: Top triki za prave italijanske testenine

Nutricionist dr. Stefan Kabisch z Nemškega inštituta za prehrano opozarja, da instantni rezanci telesu skoraj ne zagotavljajo koristnih hranil, poroča portal t-online. Porcija je večinoma sestavljena iz hitro prebavljivih ogljikovih hidratov, denimo bele moke, in nasičenih maščob. Tak obrok zato ne zagotavlja dolgotrajnega občutka sitosti, velika količina soli pa lahko povzroči dodatno žejo.

Ob rednem uživanju se lahko neželeni učinki sčasoma kopičijo

Čeprav se lahko zdijo instantni rezanci glede na število kalorij sprejemljivi, zlasti ljudem, ki pazijo na telesno težo, je njihova hranilna vrednost zelo nizka. Ob rednem uživanju se lahko neželeni učinki sčasoma kopičijo. Korejska raziskava iz leta 2017 je pokazala, da je lahko redno uživanje instantnih rezancev povezano z večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja ter presnovni sindrom, tudi pri zdravih mladih ljudeh. Presnovni sindrom je skupek zdravstvenih težav, kot so debelost, visok krvni tlak ter motnje v presnovi sladkorjev in maščob. Dolgoročno povečuje tveganje za bolezni srca, sladkorno bolezen in druge kronične težave.

Top view of cup of instant noodle ready to eat
Foto: Skarie20 iz iStock

Kabisch je do instantnih rezancev zelo kritičen in meni, da niso primerna izbira niti za občasno uživanje. Strokovnjaki zato priporočajo bolj zdrave možnosti ter vključevanje sveže zelenjave, beljakovinskih živil in polnozrnatih izdelkov v prehrano. Svetujejo tudi omejevanje pripravljenih hitrih obrokov.

1...293031...2.164Stran 30 od 2.164