Ministrsto za vzgojo in izobraževanje je objavilo razpis za dodelitev štipendij študentom pedagoških programov v tem študijskem letu. Letos je prišlo do velikih in spodbudnih sprememb.
Veliko zanimanje za štipendije, ministrstvo povečalo število
Lani je bilo v okviru razpisa podeljenih »samo« 46 štipendij prijaviteljem oz. vsem, ki so pravočasno oddali prijavo in izpolnjevali pogoje.
Letos je bil prvotni načrt podeliti 100 štipendij, a so do danes prejeli že več kot 215 prijav – razpis je odprt do 30. oktobra 2024! (do 15. novembra v drugem sklop – glej nadaljevanje)
Zaradi velikega zanimanja je ministrstvo število iz 100 povečalo na kar 300 dodeljenih štipendij.
Namen Javnega razpisa za dodelitev štipendij študentom pedagoških študijskih programov v študijskem letu 2024/25 je spodbujanje mladih za izobraževanje v tistih pedagoških študijskih programih za pridobitev izobrazbe, po katerih se izobražujejo za opravljanje poklicev, za katere je zaznati neskladje med trenutnim in prihodnjim obsegom razpoložljivega kadra ter predvidenim obsegom delovnih mest na področju vzgoje in izobraževanja.
Razpis se deli na Sklop A in B:
Sklop A: Kandidati, ki z ministrstvom nimajo sklenjene pogodbe o štipendiranju za pedagoški študijski program.
Sklop B: Kandidati, ki imajo z ministrstvom sklenjeno pogodbo o štipendiranju.
Več o sklopih in samem razpisu v objavi Javnega razpisa za dodelitev štipendij študentom pedagoških študijskih programov v študijskem letu 2024/25.
Nova posebna izdaja ultramehkih zobnih ščetk Curaprox CS 5460 Microscope vas vabi, da spoznate ustni mikrobiom – mikroskopsko majhno skupino mikroorganizmov, ki pomembno vpliva na ustno zdravje, to pa je medsebojno povezano tudi s splošnim zdravjem.
Črevesni mikrobiom je skupek bakterij, virusov in gliv, ki naseljujejo naše telo in igra zelo pomembno vlogo pri naši prebavi, zdravju imunskega sistema in splošnem zdravju, hkrati pa je neposredno povezan tudi z ustnim mikrobiomom, kjer živi druga največja in najbolj raznovrstna skupina mikroorganizmov v telesu, takoj za črevesjem.
Če ne skrbimo za vzdrževanje ustne higiene, se bakterije razmnožujejo in sčasoma ustvarijo zobne obloge ter povzročijo neravnovesje ustnega mikrobioma, to pa lahko vodi do razvoja različnih obolenj zobnih in obzobnih tkiv, kar lahko vpliva na splošno zdravje. Zato je pomembno, da svoj mikrobiom ohranjamo v ravnovesju.
Kako lahko to storimo?
Črevesni mikrobiom: Z zdravo prehrano, zdravim življenjskim slogom in več gibanja.
Ustni mikrobiom: Z vsakodnevnim ščetkanjem zob in čiščenjem medzobnih prostorov.
Priskrbite si novo posebno izdajo, ki vas bo vsak dan spomnila, kako pomembna je skrb za vaš mikrobiom.
V letu 2023 je razpoložljivi dohodek na prebivalca v osrednjeslovenski statistični regiji znašal 17.372 evrov, kar je bilo za 4,6 odstotkov višje od državnega povprečja, ki je takrat znašalo 16.615 evrov.
Najnižji razpoložljivi dohodek so imeli prebivalci pomurske regije. Tam je obsegal 14.792 evrov, kar je za 11 odstotkov nižje od državnega povprečja. Za osrednjeslovensko regijo pa je Pomurje zaostalo za kar 17,4 odstotkov.
V primerjavi z letom 2022 je razpoložljivi dohodek na ravni države za 8 odstotkov višji
Razpoložljiiv dohodek na prebivalca se je povečal, a manj kot leto prej, ko je bila letna rast 10-odstotna. Najmanj, za 4,4 odstotke, se je zvišal v podravski regiji, najbolj pa v zasavski – tam je narastel za kar 10,4 odstotkov. Osrednjeslovenska in posavska regija sta zabeležili po 10,3 in 10-odstotno rast.
Vse večje razlike v dohodku med regijami
Kazalnik razpršenosti se je v primerjavi z letom prej zvišal za 1,0 odstotne točke, kar pomeni, da so se razlike v razpoložljivem dohodku na prebivalca med regijami povečale. Razpoložljivi dohodek na prebivalca je v regijah od državnega povprečja odstopal v povprečju za 3,3 odstotke.
Kar štiri regije so po deležu razpoložljivega dohodka v primarnem dohodku gospodinjstev ostale pod povprečjem
Delež razpoložljivega dohodka v primarnem dohodku gospodinjstev je bilo v letu 2023 od državnega povprečja nižje v štirih statističnih regijah. Državno povprečje je znašalo 88,8 odstotkov. Podpovprečni delež so zabeležili v osrednjeslovenski (84,2 odstotka) in gorenjski (87,6 odstotka) regiji. Nižji je bil še v jugovzhodni Sloveniji (88,2 odstotka) in v primorsko-notranjski regiji (88,7 odstotka).
Pod povprečje se po kazalniku uvrščajo regije z nadpovprečnim primarnim dohodkom na prebivalca. Tam prebivalci v primerjavi s prebivalci drugih regij ustvarijo višji primarni dohodek (od dela in kapitala), razpoložljivi dohodek pa se jim v procesu prerazporejanja relativno zniža.
Večina študentov in dijakov v času svojega študija vsaj enkrat opravlja študentsko delo v izbranem podjetju (preko Študentskega servisa ali drugega portala). Seveda pa so pravila dela študentov drugačna od pravil za redno zaposlene. Eno izmed teh je tudi to, koliko ur na mesec lahko dela študent.
Pravila za delo dijakov in študentov morajo biti, enako kot za redno zaposlene, skladna z določili Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Polni delovni čas študenta ne sme biti daljši od 40 ur na teden. To je torejv povprečju okoli 174 ur na mesec oz. 2000 ur na leto*.
*gre za maksimalno število delovnih ur v letu 2024 brez praznikov.
Nadure in neenakomerna razporeditev delovnega časa?
Nadurno delo lahko traja največ 8 ur/teden, največ 20 ur/mesec in največ 170 ur/leto. Delovni dan lahko traja največ 10 ur.
Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko v nekaterih primerih neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa, delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.
Določba 146. člena tega zakona o prepovedi dela preko polnega delovnega časa velja tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa.
Raziskovalci so dosegli pomemben napredek v pretvorbi ogljikovega dioksida (CO₂) v uporabne produkte z uporabo kombinacije vidne svetlobe in elektrokemijskih tehnik. Nepričakovano so odkrili tudi izboljšanje ene izmed ključnih kemijskih lastnosti – selektivnost. Ugotovitve kažejo, da vidna svetloba ne vpliva zgolj na hitrost reakcije, ampak znatno povečuje selektivnost, kar odpira nove možnosti za številne kemijske procese, vključno s katalizo, ki igra ključno vlogo v kemični industriji.
Elektrokemijska redukcija CO₂
Elektrokemijska redukcija CO₂ je eden izmed uveljavljenih postopkov za recikliranje tega plina. V tem procesu CO₂ prehaja skozi elektrolizno celico, kjer se razcepi na ogljikov monoksid in vodik, ki sta ključni sestavini za proizvodnjo ogljikovodikovih spojin. Profesor kemije na Univerzi Illinois v Urbana-Champaignu, Prashant Jain, pojasnjuje, da je ta proces običajno počasen in zahteva velike elektrode z dragimi katalizatorji, kot sta zlato ali baker. Njegova raziskovalna skupina si prizadeva pospešiti postopek in zmanjšati količino potrebnega katalizatorja, da bi proizvodnja alternativnih goriv postala cenovno dostopnejša.
V novi študiji, objavljeni v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, sta Jain in njegov nekdanji doktorski študent Francis Alcorn predstavila inovativno metodo, ki združuje vidno svetlobo z nanodelci zlitine zlata in bakra. Ta metoda omogoča bistveno hitrejšo pretvorbo CO₂ in zagotavlja višjo selektivnost kot prejšnje metode. Jain pojasnjuje, da te elektrode delujejo kot »antene«, ki zajemajo fotone iz vidnega spektra in jih usmerjajo v kemijsko reakcijsko pot. V laboratoriju elektrode potopijo v raztopino CO₂, vode in elektrolita, svetlobni žarki laserske naprave pa sprožijo reakcijo, kar vodi do učinkovitejšega nastanka ogljikovega monoksida in vodika.
Največje presenečenje za raziskovalno skupino je bilo povečanje selektivnosti, saj vidna svetloba ni le pospešila reakcije, temveč tudi spremenila njen potek. To je omogočilo boljši nadzor nad proizvodnjo želene kombinacije produktov.
Selektivnost, kot poudarja Jain, je ključna za usmerjanje kemijske reakcije v želeno smer, kar je še posebej pomembno za industrijske aplikacije.
Ena izmed pomembnejših ugotovitev študije je, da vidna svetloba omogoča prilagajanje razmerja med ogljikovim monoksidom in vodikom. To je bistvenega pomena za sintezne pline, ki se uporabljajo v kemični industriji, in predstavlja pomemben korak k bolj trajnostnim in energetsko učinkovitim procesom v prihodnosti.
Uporaba svetlobe v kemijskih reakcijah je predmet razprav, saj lahko toplota, ki jo svetloba prinese, vpliva na rezultate. Vendar je ekipa skrbno izmerila učinke toplote in izključila njen vpliv na izboljšano produktivnost. Poskusi so pokazali, da so za večjo selektivnost in hitrejšo reakcijo odgovorna električna polja ter usmerjen pretok nabojev, ki jih sproži svetlobna ekscitacija, ne pa toplota.
Kljub obetavnim rezultatom se raziskovalci še vedno soočajo z izzivi. Dolgotrajna uporaba nanodelcev v elektrodah lahko vodi do njihove degradacije, zlasti pri večjih obremenitvah, ki so potrebne za industrijsko uporabo. Prav tako bo potrebnih še več raziskav za izboljšanje energetske učinkovitosti postopka in optimizacijo upravljanja svetlobe.
Jain poudarja, da študija prinaša povsem nov pristop k razumevanju elektrokemijskih procesov in katalize. Svetloba ni le pospešila reakcije, ampak je spremenila tudi selektivnost katalizatorja, kar odpira nove možnosti za razvoj različnih kemijskih poti in proizvodnjo novih produktov. Potencial te tehnologije se ne omejuje zgolj na pretvorbo CO₂ in razcep vode, temveč bi jo lahko uporabili tudi pri drugih pomembnih katalitičnih reakcijah v kemični industriji.
Z uporabo kombinacije vidne svetlobe in elektrokemije raziskovalci odpirajo nove poti k učinkovitejšemu in cenovno dostopnejšemu recikliranju CO₂. Povečanje selektivnosti in prilagajanje produktov dajejo tej tehnologiji velik potencial za prihodnje aplikacije, še posebej v smeri trajnostne proizvodnje goriv in kemikalij.
Dr. Slavko Polak, kustos biolog iz Notranjskega muzeja Postojna, je postavil Slovenijo na zemljevid zgodovine. Pri raziskovanju Uršnje luknje pri Šembijah je našel impresivno odkritje. Ni le našel sledi živali, ki so živele pred 150.000 in 170.000 let.
Med njimi so bili ostanki nosoroga, rdečega volka, svizca in ježevca. Našel je tudi dokaze, da so na tem območju živeli neandertalci. Še bolj nenavadno pa je dejstvo, da teh najdb niso odkrili v tleh, ampak na stropu jame. »To je bila moja življenjska evreka.«
Na poti do skrivnostne jame
Pot do jame vodi mimo pašnikov, skozi gozd in visoko travo, vzdolž kraškega roba, ki se konča z več deset metrov visokimi prepadnimi stenami. Približno dvajset minut hoje je do Uršnje luknje – kraške jame, dolge le 15 metrov, a bogate z odkritji, ki segajo več kot 150.000 let v preteklost.
»Tako stari sedimenti so pri nas prava redkost,« je pojasnil dr. Polak. Kot primerjavo je navedel znano arheološko najdišče Divje babe, kjer so našli piščal in kjer so sedimenti stari med 35.000 in 116.000 leti.
Nova odkritja po stoletju zatišja
Uršnjo luknjo so prvič raziskovali že v 19. stoletju, vendar se je tedanji zapis o najdbah izgubil, in jame nato dolga leta ni raziskoval nihče. Med letoma 1982 in 2015 je sledilo drugo obdobje raziskav, ko sta dr. Polak in zooarheolog Borut Toškan našla 252 fosilnih ostankov kosti in zob. Nato pa je leta 2016 prišlo do preboja. Pavel Jamnik in Bruno Blažina sta opazila odlomke kremena, kar je bilo jasen dokaz, da jama ni le paleontološko, temveč tudi arheološko najdišče. V njej so neandertalci uporabljali orodje iz kremena, kar je odkritje dvignilo na povsem novo raven.
»V breči — to je zlepljen skupek ostrih kamnov, ilovice in gline, ki ga prepojijo apnenčaste vode — smo našli koščke kremena,« je razložil dr. Polak. »Neandertalci niso uporabljali peščenjaka ali apnenca, saj sta premehka, ampak so uporabljali kremen, ki je izjemno oster in z njim so rezali meso s kosti.« Sledovi na kosteh jasno kažejo na to, kako so praljudje te kose uporabljali v kameni dobi.
Skrivnost nosoroga in starejših sedimentov
Sprva so raziskovalci menili, da so najdbe stare med 92.700 in 56.200 leti, kot so kazale prve analize. Vendar se je teorija spremenila z odkritjem pogačice merkovega nosoroga, kar je nakazovalo, da so sedimenti še starejši. Po pridobitvi dovoljenja ministrstva za naravne vire in prostor so sledili še bolj obsežni izkopi, ki so razkrili še večje bogastvo: več kosti in zob jamskega medveda, čeljust rdečega volka, ki danes prebiva v Aziji, čeljust ježevca ter kosti divjega konja.
Še posebej zanimivo je dejstvo, da so bile številne dolge kosti velikih sesalcev namensko razbite. To je močan dokaz, da so v Uršnji luknji bivali neandertalci, saj so kosti razbijali, da bi prišli do kostnega mozga, ki je bil pomemben del njihove prehrane. Vzorce sige so poslali na datacijo, ki je potrdila, da so najdbe stare med 150.000 in 170.000 leti.
Najdbe, stare med 150.000 in 170.000 leti, raziskovalci zdaj povezujejo s posebno lokacijo jame, ki je bila idealna za naselitev neandertalcev. »Če bi bil neandertalec, bi se naselil tukaj,« meni dr. Polak, saj je jama dovolj velika, suha in skrita. Poleg tega se nahaja ob pomembnem prehodu za migracije živali, kar pomeni, da je bila hrana dostopna brez velikega truda. »Hrana je dobesedno sama prihajala,« dodaja dr. Polak.
Nenavadna odkritja na stropu jame
Najbolj presenetljiv del odkritja pa je bil način, kako so našli ostanke – na stropu jame. To je precej nenavadno, saj živali in ljudje do stropa jame niso mogli priti. Raziskovalci domnevajo, da je material, ki je danes na stropu, pred tisočletji pritekel skozi jamske rove skupaj z naplavljenim kamenjem in sedimenti.
Zaščita Uršnje luknje
Zaradi pomena najdb je Uršnja luknja v postopku pridobivanja statusa arheološkega najdišča. Dr. Polak opozarja, da je vsakršno odstranjevanje predmetov iz jame prepovedano, saj lahko nepremišljena dejanja močno poškodujejo dragocene sedimente in odvzamejo ključne informacije za nadaljnje raziskave.
Dr. Polak prav tako poziva javnost, naj morebitna odkritja vedno prijavi Zavodu za varstvo narave, saj lahko ena sama kost brez konteksta raziskavam odvzame ključne informacije. Opozori tudi, da nevedni raziskovalci s svojim ravnanjem lahko nepopravljivo poškodujejo zgodovinske plasti, ki nam pripovedujejo zgodbo o življenju v preteklosti.
Okno v preteklost našega ozemlja
Odkritja v Uršnji luknji so edinstvena za našo regijo in nudijo neprecenljiv vpogled v življenje na naših tleh pred tisočletji. Fosilni ostanki in najdbe neandertalčevega orodja pričajo o bogatem in raznolikem ekosistemu ter o prisotnosti naših prednikov. S temi raziskavami znanstveniki ne odkrivajo le preteklosti, ampak tudi postavljajo temelje za nadaljnje raziskave in odkritja, ki bodo še naprej razkrivala zgodovino človekovega razvoja na območju današnje Slovenije.
Japonski finančni minister Katsunobu Kato je v sredo opozoril na enostranske premike na mednarodnem valutnem trgu.
Finančni voditelji G20 med srečanjem niso razpravljali o gibanju tečajev valut
»Pomembno je, da menjalni tečaji ostajajo stabilni. Spremembe menjalnega tečaja spremljamo s povečano pozornostjo, tudi za špekulativne premike,« je Kato zaupal novinarjem prvi dan srečanja finančnih vodij dvajsetih gospodarsko najmočnejših držav (G20).
Kato je dejal, da voditelji v sredo niso razpravljali o gibanjih valutnih tečajev in o tem verjetno ne bodo razpravljali niti na drugem zasedanju v četrtek. Ameriški dolar je v sredo skoraj prvič po treh mesecih presegel vrednost 153 jenov. Močni podatki iz ZDA so zmanjšali pričakovanja trga glede agresivnega zniževanja obrestnih mer.
Japonska je julija izvedla intervencijo za nakup jena
Japonska je zadnjič izvedla intervencijo za nakup jenov konec julija, da bi podprla svojo valuto. Ta je prvič v 38 letih padla pod 161 jenov za dolar. Šibkost jena spodbuja izvoznike, a zvišuje stroške uvoza surovin in s tem prizadane gospodinjstva in trgovce na drobno.
Na percepcijo trga o šibkosti jena vpliva tudi izjemno ohlapna denarna politika Banke Japonske, pa tudi guverner Kazuo Ueda, ki da ne bo hitel z zviševanjem obrestnih mer z zdajšnjih, skoraj ničelnih ravni.
Ta konec tedna bo za ves promet zaprto križišče Zaloške ceste in poti na Hreše. Z Mestne občine Ljubljana so sporočili, da bo zapora trajala od 25. do predvidoma 27. oktobra 2024, torej od petka do nedelje.
Promet zaprt zaradi gradnje kanalizacije
Mestna občina Ljubljana je udeležence v prometu prosila, da upoštevajo prometno signalizacijo. Hkrati prosijo za razumevanje, saj bo promet zaprt zaradi izgradnje kanalizacije v sklopu gradnje novega krožišča.
Spremembam na cestah v Ljubljani lahko slediš na portalu PROMInfo.
V 67. letu starosti je umrl zvezdnik serije, ki jo je gledal »cel svet.« Z ekstremno prepoznavno vlogo se je Michael Newman zapisal med legende malih ekranov.
Michael Newman je umrl po dolgoletnem boju s Parkinsonovo boleznijo
Novico o smrti igralca, ki so mu leta 2006 diagnosticirali Parkinsonovo bolezen, je potrdil njegov bližnji prijatelj Matt Felker. »Zadnjič sem ga videl, ko je bil še pri zavesti in me je pogledal na svoj klasičen način ter dejal ‘prišel si še pravočasno','« je povedal za revijo People.
Michael Newman je med zvezde poletel v devetdesetih, ko je v 150 epizodah serije Obalna straža zaigral reševalca iz vode Mika »Newmija« Newmana. Po številu epizod v seriji, ki se je predvajala med letoma 1989 in 2001, ga premaga le David Hasselhoff.
Michael Newman (desno) in David Hasselhof (levo)
Velika zanimivost v njegovem življenju je, da je bil tudi poklicni gasilec. Svoje delo je opravljal tudi med snemanjem serije in po njenem koncu, nato pa se po 25 letih dela upokojil.
V zadnjih letih je skupaj z igralcem Michaelom J. Foxem zbiral donacije, ki so bile namenjene iskanju zdravila za Parkinsonovo. »Moja zgodba je lahko doprinos k pomembnosti iskanja zdravila za bolezen,« je povedal le nekaj mesecev pred svojo smrtjo.
»Življenje je kratko,« je povedal v istem intervjuju, ob tem pa dodal, da mu je dala bolezen veliko časa z bližnjimi in čas, ki ga je nasploh bolj cenil. Za seboj je pustil ženo Sarah, sina in hči ter enoletno vnukinjo Charlie.
Praznik vrnitve Primorske k matični domovini obeležujemo 15. septembra. S spremembo bi se praznik preimenoval v praznik priključitve Primorske k matični domovini. Predlogu so nasprotovali poslanci SDS in NSi, poslanci koalicije pa so ga podprli.
Pobudniki veta opozarjajo, da ne gre za priključitev novega ozemlja
Po vetu državnega sveta s 50 glasovi za in 26 proti je državni zbor predlagal spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. DZ je predlog že potrdil s prvim glasovanjem, in sicer z 51 glasovi. Za potrditev spremembe zakona je bilo po vetu državnega sveta potrebnih 46 glasov. Pobudniki veta v državnem svetu poudarjajo, da je bila Primorska vedno del narodnostnega ozemlja, večinsko poseljena s Slovenci. Po njihovem ne moremo govoriti o priključitvi, temveč vrnitvi v sestavo matičnega ozemlja.
Primorska je bila po prvi svetovni vojni priključena k Italiji, ki je med drugo vojno leta 1943 kapitulirala in prešla k zaveznikom. Primorska Italiji s Pariško mirovno pogodbo leta 1947 ni bila odvzeta kot vojna kazen. Nasprotniki spremembe opozarjajo, da je bila Primorska matični domovini vrnjena soglasno. Koalicija spremembo zagovarja na podlagi dejstva, da so na Primorskem vedno praznovali priključitev, nikoli vrnitve Primorske, kar naj bi dokazovali pisni viri.
