Sinhronizacija možganov ali možganska koherenca se nanaša na usklajeno delovanje različnih možganskih regij med izvajanjem kognitivnih nalog. To omogoča učinkovito delovanje možganov, saj različni deli sodelujejo pri obdelavi informacij in izvrševanju nalog.
Sinhronizacija možganov in tveganje za psihozo
Ali je mogoče oceniti tveganje posameznika za razvoj psihoze? Identifikacija napovednih markerjev je ključni izziv v psihiatriji. Ekipa iz Univerze v Ženevi (UNIGE) je preučevala paciente z mikrodelesijo 22q11.2DS – genetsko anomalijo, povezano s psihotičnimi motnjami. Ugotovili so, da ima ta populacija edinstveno povezanost med strukturo in aktivnostjo možganskih regij, pri čemer nekateri deli med razvojem izgubljajo optimalno koherenco, kar vodi do prekomerne ali premalo povezane aktivnosti. Ta specifičnost odpira pot za prepoznavanje zanesljivih markerjev tveganja.
Mikrodelecija gena 22q11.2DS je najpogostejša genetska delecija, ki prizadene enega izmed 2000 ljudi in povzroči odsotnost majhnega zaporedja DNK na kromosomu 22. Lahko vodi do srčnih okvar, disfunkcije imunskega sistema in psihotičnih motenj v adolescenci ali odrasli dobi pri 35 odstotkih nosilcev.
Atipičen možganski razvoj
Ekipa, ki jo vodi Stéphan Eliez, profesor na UNIGE, že dvajset let spremlja 300 posameznikov, starih od 5 do 34 let, ki jih prizadene ta mikrodelesija. Skoraj 40 odstotkov jih je razvilo shizofrenijo, zaradi česar je ta kohorta edinstven primer raziskave na svetu.
V novi študiji je ekipa UNIGE preučevala razvoj povezanosti med možganskimi deli pri posameznikih v tej kohorti, od otroštva do odraslosti. Ugotovili so, da imajo pacienti z mikrodelesijo vztrajno razvojno neskladje že od otroštva, z deli hiper- in hipopovezanosti po celotnih možganih. To neskladje je izrazito v adolescenci pri posameznikih z 22q11.2DS, ki so razvili shizofrenijo, posebej v frontalnem, cingulatnem in temporalnem korteksu.
Prepoznavanje zanesljivega markerja
Močna korelacija med razvojnim neskladjem in mikrodelesijo gena 22q11.2DS je pomemben korak k identifikaciji napovednih markerjev za bolezen. Naslednji korak je določiti, kako lahko te povezave predstavljajo individualni prstni odtis možganov, kar bo omogočilo zgodnje prepoznavanje tveganja za razvoj psihoze.
Podobno kot Albanija in okoliške države, ki so v desetletjih po prehodu iz jarma komunizma turistično ostale nekoliko pozabljene, tudi Severna Makedonija med turisti vseh generacij postaja vse bolj priljubljena. Severna Makedonija vas bo gotovo očarala s svojo čudovito naravo, od kristalno čistih jezer do krasnih razgledov, prav tako pa je pravi raj za vse gurmane.
Tudi Severna Makedonija je kraj, kjer so sobivale in se mešale številne kulture, tako da tudi ljubitelji zgodovine tokrat ne boste razočarani. Ne smemo pa pozabiti, da to balkansko državo odlikuje tudi cenovna dostopnost nastanitev in hrane v primerjavi z bolj turistično obleganimi destinacijami.
Prestolnica Severne Makedonije, ki na očarljiv način povzema dušo države s svojo krasno mešanico starodavnega in modernega. Mesto ima bogato zgodovino, saj so mu v različnih obdobjih vladali Rimljani, Bizantinci, Osmani in pred kratkim seveda Jugoslavija.
Danes je Skopje moderno mesto s številnimi nakupovalnimi centri, restavracijami in živahnim nočnim življenjem. Kljub temu pa Skopje še vedno ohranja zgodovinsko šarmantnost s številnimi mošejami in bazarji iz otomanskega obdobja. Ena najbolj impresivnih mestnih znamenitosti je Kamniti most, ki se razteza čez reko Vardar in je postal simbol mesta.
Gotovo pa vas bo najbolj navdušil Stari bazar, kjer zgodovina in kultura oživita. Tam lahko preživite neštete ure v sprehajanju po njegovih ozkih uličicah ter občudujete pisane trgovine in stojnice, ki prodajajo vse od tradicionalnih rokodelskih izdelkov do svežih pridelkov.
Ohrid
Očarljivo mestece ob kristalno čistem Ohridskem jezeru. Foto: EKH-Pictures iz iStock
Krasno mesto Ohrid, ki leži ob obali Ohridskega jezera, je destinacija v Severni Makedoniji, ki jo preprosto morate obiskati. Vrhunec mesta je gotovo njegovo staro mestno jedro. Tam se lahko sprehajate po tlakovanih ulicah, opazujete tradicionalno arhitekturo stavb in si predstavljate, kakšno je bilo življenje v starih časih.
Obvezno se ustavite ob Ohridski trdnjavi, srednjeveškem gradu s čudovitim panoramskim razgledom na mesto in jezero. Nikakor ne smete pozabiti tudi na cerkev sv. Janeza v Kaneu z jezerom v ozadju, ki bo morda postala vaša najljubša lokacija v mestu! Do cerkve se lahko odpravite na slikovit sprehod iz starega mestnega jedra ali celo s čolnom. Ko boste tam, boste nagrajeni z osupljivim razgledom na Ohridsko jezero in okoliške gore.
Park Galičica se nahaja med Ohridskim in Prespanskim jezerom in je pravi raj za vse ljubitelje narave. Z dobro označenimi potmi, ki segajo od preprostih sprehodov do zahtevnih pohodov, park ponuja panoramski razgled na obe jezeri s svojega najvišjega vrha.
Predlagam pohod na vrh Magaro. Panoramski pogled na Ohridsko in Prespansko jezero z vrha je res prekrasen, zato ne pozabite prinesti fotoaparata! Med raziskovanjem makedonske narave pa morat nujno upoštevati tudi, da tam živi kar nekaj živali, s katerimi s morda ne želite bližnjega srečanja. Če se na pohode odpravljate sami, predlagam veliko mero kmečke pameti in preventivnih ukrepov, da se srečanju z nevarnimi živalmi izognete.
Samostan se nahaja na jugu Ohridskega jezera in je ena izmed najbolj popularnih turističnih destinacij v državi. S svojo bogato tisočletno zgodovino bo navdušil vse ljubitelje človeške preteklosti, kot tudi zgolj ravnodušne občudovalce srednjeveške arhitekture. Samostan je dobil ime po sv. Naumu, srednjeveškem svetniku in učencu Cirila in Metoda, ki naj bi na tem območju delal čudeže.
Samostan je bil zgrajen v 10. stoletju in je od takrat pomemben romarski kraj. Kompleks je obdan z bujnim gozdom in gleda na mirne vode Ohridskega jezera. Sprehodite se po slikovitih vrtovih samostana in uživajte v spokojnosti tega svetega kraja. Poleg tega ne smete zamuditi obiska bližnjih naravnih vrelcev, do katerih pridete s kratko vožnjo s čolnom iz pristana v bližini samostana.
Zaliv kosti
Severna Makedonija je odlična tudi za potapljače! Foto: Dynamoland iz iStock
Zadnja destinacija ob Ohridskem jezeru, ki jo bomo tokrat obiskali nosi nekoliko morbidno ime. Toda brez strahu, saj ni nič manj lepa in očarljiva od drugih lokacij ob jezeru. Gre za rekonstruirano naselbino iz bronaste in železne dobe, prvotno odkrito s podvodnimi izkopavanji. Ime Zaliv kosti pa odraža številne živalske in človeške kosti, najdene med temi raziskavami.
Kompleks na 8.500 kvadratnih metrih površine je avtentična rekonstrukcija koliščarske naselbine, kjer so bile hiše zgrajene na ploščadih, podprtih z lesenimi koli, zabitimi v jezersko dno. Zaradi številnih starodavnih ostankov na dnu jezera, je ta lokacija idealna tudi za vse ljubitelje potapljanja!
Bitola je drugo največje mesto v Severni Makedoniji in se nahaja ob vznožju gore Pelister. Bitola, nekoč znana kot Monastir, ima bogato kulturno in arhitekturno dediščino, ki sega v otomansko obdobje. Ena izmed glavnih znamenitosti v Bitoli je, kot v Skopju, stari bazar, ki vas bo prav tako začaral s svojimi slikovitimi trgovinicami.
Ure in ure se lahko izgubljate v labirintu ozkih ulic, občudujete arhitekturo iz otomanskega obdobja in vpijate živahno mestno vzdušje. Sprehodite se tudi skozi Širok sokak, glavno mestno ulico, obdano s kavarnami in trgovinami. Bitola je skriti dragulj, ki ga turisti pogosto spregledajo, vendar je mesto, ki ga je vredno obiskati in temeljito raziskati.
Heraclea Lyncestis je fascinantno starodavno mesto, ki sega v 4. stoletje pr. Kr. To dobro ohranjeno arheološko najdišče, ki leži le nekaj kilometrov izven Bitole, je destinacija, ki jo morajo obiskati vsi ljubitelji zgodovine.
Sprehodite se skozi starodavno mesto in raziščite očarljive ruševine, vključno z dobro ohranjenim gledališčem, stadionom in rimskimi termami. Posebej navdušujoči so dobro ohranjeni mozaiki, ki ponujajo vpogled v življenje starodavnih Makedoncev. Poskrbite, da boste nosili udobne čevlje in prinesli s seboj veliko vode, saj je mesto precej veliko in je v poletnih mesecih lahko vroče. In ne pozabite ostati do sončnega zahoda, ko ruševine dobijo prav čaroben sijaj v pojemajoči svetlobi!
Narodni park Pelister se nahaja v gorovju Baba v jugozahodni Severni Makedoniji. Ustanovljen je bil leta 1948 in je eden najstarejših in najpomembnejših narodnih parkov v državi. Park je gotovo najbolj znan po dveh ledeniških jezerih in edinstvenih starodavnih borovcih molika.
Raznolike pokrajine Pelistra segajo od skalnatih vrhov do bujnih gozdov, ki so habitat številnim različnim divjim živalim, vključno z volkovi in medvedi. Park je popoln za vse navdušence nad naravo, saj ponuja možnosti za pohodništvo, gorsko kolesarjenje in celo smučanje (seveda pozimi), skupaj s čudovitim panoramskim razgledom na okolico.
Prilep in samostan Treskavec
Umirite se v prostorih samostana. Foto: zefart iz iStock
Kot mnogi drugi kraji v Severni Makedoniji je tudi Prilep znan po svoji bogati kulturni in zgodovinski dediščini ter osupljivem naravnem okolju. Toda Prilep je znan še po nečem: proizvodnji tobaka. Obiščite tobačni muzej in spoznajte zgodovino in pridelavo tega pomembnega lokalnega pridelka. Ali pa preprosto raziščite nekaj mestnih znamenitosti, kot so čudoviti Markov stolp iz 13. stoletja, stolp z uro iz otomanskega obdobja in cerkev sv. Dimitrija.
Ena od znamenitosti, ki jih morate obiskati v bližini Prilepa, je samostan Treskavec. Nahaja se na pobočju gorovja Pelagonija in gleda na mesto Prilep ter okoliške gore in doline. Samostan je miren in spokojen kraj s starodavnimi kamnitimi zidovi, zapletenimi freskami in mirnim dvoriščem, kjer se lahko umaknete od mestnega vrveža in se malce izgubite v lastnih mislih. Je pravi skriti dragulj, ki ga morate nujno obiskati, če ste na tem območju!
Za konec našega popotovanja po Severni Makedoniji moramo omeniti še en skriti dragulj te očarljive balkanske države. Demir Kapija (»železna vrata«) je mesto, ki leži leži na skrajnem jugu nižinske pokrajine Tikvešije na mestu, kjer reka Vardar vstopi v Demirkapijsko klisuro – 10 km dolgo sotesko, ki se konča pri kraju Udovo in odpre v Gevgelijsko kotlino.
Strme stene kanjona se dvigajo na obeh straneh in ustvarjajo ozek prehod, ki je kot nalašč za pohodništvo ali preprosto uživanje v razgledih. V antiki je bil kanjon Demir Kapija pomembna trgovska pot, ki je povezovala Egejsko morje z reko Donavo. Še danes so vidni ostanki stare rimske ceste, ki je nekoč peljala skozi kanjon. Mesto Demir Kapija bo navdušilo tudi vse ljubitelje vina, saj je znano po nekaterih vrhunskih vrstah vina, ki jih pridelujejo po tradicionalnih metodah.
Nova dognanja raziskovalcev Univerze v Bristolu in Univerze v Bathu kažejo, da bi lahko oblačila kmalu zaznavala in beležila gibe telesa.
Vsakodnevna oprava bi lahko kmalu zaznavala gibanje
Ideja je sledeča: v oblačila bi bile všite prevodne niti, s čimer bi se ustvaril neškodljiv nizkonapetnostni tokokrog. Električni upor v nitih bi se prilagajal gibanju nosilca. Nova odkritja odpirajo vrata potencialnim digitalnim oblačilom. Takšna oprava bi zaznavala in beležila gibe nosilca natančneje od pametnih ur in telefonov.
Pametna oblačila bi pripomogla k bolj učinkoviti telesni aktivnosti
Raziskavo so julija predstavili v Kobnhavnu na konferenci Designing Interactive Systems (DIS). Rezultati bodo oblikovalcem e-tekstilov in proizvajalcem oblačil služili kot temelj za ustvarjanje sodobnejših oblačil, ki bi lahko izboljšala vadbo, fizioterapijo in rehabilitacijo.
»Veselimo se priložnosti, da bodo lahko proizvajalci oblačil vključili naš dizajn v rokave in druge šive,« je komentiral Mike Fraser, profesor Šole računalništva bristolske univerze. »Pokazali smo, da lahko običajni ‘overlocked' šivi v standardnih ustrojih oblačil dobro zaznavajo gibanje. Dizajn se izogne potrebi po ločenem viru energije, tako da združi šiv s polnilnno tuljavo in brezžično vleče energijo iz mobilnega telefona v žepu.«
»To pomeni, da bi lahko proizvajali napredna oblačila z zaznavanjem gibanja, ne da bi prilagodili ustaljene proizvodne procese.«
Kakšno vlogo imajo pri tem pametni telefoni?
Pametni šivi bi bili povezani z mobilnimi napravami v žepu, od koder bi tudi črpali energijo.
»Pokazali smo tudi, da lahko mobilne aplikacije, ki uporabljajo napredno umetno inteligenco, črpajo iz pridobljenih podatkov o gibanju, da uskladijo gibanje telesa z določenimi držami in kretnjami, na primer za izvajanje fizioterapije.«
Ekipa je za konferenco posnela kratek film, v katerem demonstrirajo delovanje nove tehnike.
SeamSleeve: Robust Arm Movement Sensing through Powered Stitching
V Parizu še vedno poteka boj za medalje v različnih športnih disciplinah, kjer nastopajo tekmovalci z vsega sveta. Najmlajša udeleženka olimpijskih iger 2024 je 11-letna kitajska rolkarka, med športniki pa je sicer veliko najstnikov. Najmlajši prejemnik olimpijske medalje vseh časov je grški telovadec Dimitrios Lundras, ki je pri starosti 10 let in 218 dni osvojil bronasto medaljo leta 1896. Najstarejši olimpijec vseh časov pa je bil Šved Oscar Swahn, ki je tekmoval v streljanju. Katera pa je optimalna starost za vrhunski rezultat? Nova statistična raziskava razkriva, pri kateri starosti so olimpijski atleti na vrhuncu.
Kdaj je olimpijski športnik v svojih najboljših letih? Foto: PeopleImages iz iStock
Kariera atleta sledi zvonasti krivulji
Športno zmogljivost tekom kariere si najlažje predstavljaš kot zvonasto krivuljo: športnik več let trenira, da doseže najboljšo pripravljenost in zmogljivost, torej vrhunec, pri določeni starosti. Nato njegova zmogljivost postopoma začne upadati. Raziskovalna ekipa z Univerze v Waterlooju je s pomočjo statistike skušala napovedati vrhunec zmogljivosti za olimpijske atlete.
Olimpijske igre so najpomembnejše atletsko tekmovanje
Atletika je šport, ki vključuje teke, skoke, mete in kombinirane discipline. Atletske discipline so predstavljene v spodnjem posnetku. Za razliko od nekaterih drugih olimpijskih športov, kot so nogomet, tenis ali kolesarstvo, atletika nima »lastnih« tekmovanj, takšnega pomena, kot so olimpijske igre. Olimpijske igre so za atleta zagotovo najpomembnejše in največje tekmovanje, na katerem lahko nastopi. Posebnost olimpijskih iger je, da se odvijajo le vsaka štiri leta. Atleti morajo zato skrbno načrtovati svoj trening in formo, da povečajo verjetnost za uvrstitev na olimpijske igre in obenem takrat dosežejo svoj osebni vrhunec.
Raziskovalci so zbrali podatke vseh športnikov, ki so v kateri od posamičnih disciplin nastopili na olimpijskih igrah od leta 1996 (Olimpijske igre v Atlanti). Pri analizi podatkov so upoštevali pet dejavnikov: spol, nacionalnost, disciplino, kako dolgo atlet že trenira na vrhunskem nivoju in ali je šlo za olimpijsko leto.
Magična številka za oba spola: 27
Ugotovili so, da je povprečna starost atleta, ki nastopa na Olimpijskih igrah, zelo podobna za oba spola in konsistentna zadnja tri desetletja. Znaša malo manj kot 27 let.
Poleg tega ta starost odlično sovpada tudi s srednjo starostjo, pri kateri atlet doseže svoj osebni vrhunec: 27 let. Po starosti 27 let je verjetnost, da bo atlet šele dosegel svoj vrhunec, le 44 odstotkov. Ta številka se vsako naslednje leto dodatno zniža.
Olimpijsko leto pusti svoj pečat tudi v statistiki
Raziskovalci dodajajo, da starost ni edini pomemben dejavnik, ki napoveduje vrhunec v karieri atleta. Celo dejstvo, da gre za olimpijsko leto, močno vpliva in pomaga pri napovedi zmogljivosti atleta. Med glavnimi ugotovitvami raziskave je tudi seznam dejavnikov, ki pomagajo pri napovedi vrhunca v karieri atleta. Čeprav je celotna analiza povsem teoretična, je zanimiva za gledalce in morda celo koristna za športnike. Ti ne morejo prestaviti olimpijskih iger na svoj 27. rojstni dan, prav tako ne morejo vplivati na genetiko. Lahko pa prilagodijo svoj trening in stopnjevanje forme, da čim bolje vpadeta z biološkimi in zunanjimi dejavniki, ki so pomembni za uspeh.
All Events of Athletics | Olympics/World Championship 2026
Samsung vabi v soboto 10. avgusta v Galaxy AI Lounge kotiček, v Monty's Dog Beach & Bar, Obala 26, Portorož, kjer bomo od 10. ure dalje skupaj stiskali pesti ob olimpijskem nastopu Janje Garnbret.
Samsung je v začetku leta najavil partnerstvo s slovensko športno plezalko Janjo Garnbret za poletne Olimpijske igre Pariz 2024. Janja, prva ženska olimpijska zmagovalka v plezanju, slovi po svojih izjemnih dosežkih in navdihujočem pristopu. Skupaj s podjetjem Samsung, ki že 30 let podpira olimpijsko gibanje, zastopa vrednote odprtosti, inovacij in vrhunskega športa.
Odprtost omogoča, da delamo izjemne stvari. Bodite priča, kako Team Samsung Galaxy in njegova članica Janja Garnbret premika meje in odpira nove možnosti, saj odprtost vedno zmaguje.
Se vidimo v Portorožu in stiskamo pesti za medaljo!
V prestižnejše materiale preoblečena »vesoljska izvedba« pametne ure je še lepša od že tako estetsko čudovitega lanskega modela Huawei Watch 4 Pro. Ob tem pa niti malo niso zanemarili njenih zmogljivosti!
Glavna razlika ni v materialu ohišja, temveč v prevleki. Na titanovo osnovo so nanesli ogljikovo plast z urejenostjo atomov v strukturi podobni diamantni, kar daje uri in kovinskemu paščku rahlo temnejši videz. K temu so dodali keramično luneto s temno rdečima pasovoma, ki se ujemata z digitalno številčnico, ki prikazuje animacijo delovanja raketnega motorja. Od tod izvira rdeča nit kozmetične prenove oziroma pomen oznake vesoljska izvedba (»space edition).
Čudovit kovinski sijaj premami vsakogar
Nima smisla opevati uporabljenega materiala in njegove odpornosti proti praskam. Uporaba titana sama po sebi kaže na ekskluzivnost skoraj vsake ure. Zaradi svoje lahkosti prispeva k udobnemu nošenju in ne povzroča alergij. Watch 4 Pro je prijetno nositi tudi ponoči, ko nas lahko zmotijo že najmanjše stvari. Edini pomislek imamo glede paščka. Vizualno se lepo ujema z ohišjem, vendar med bolj intenzivno vadbo ne drži ure dobro na zapestju. Preveč se premika, kar vpliva na natančnost merjenja srčnega utripa (v takih razmerah nobena ura ni popolnoma natančna). Če jo nameravate uporabljati med rekreacijo, je skoraj nujno imeti pri roki še silikonski pašček. Bilo bi škoda, da je ne, saj nudi izredno širok nabor športnih in zdravstvenih storitev.
Upravljanje ure je še ena njena prednost. Poleg vrteče krone za brskanje po seznamih in bočnega gumba boste večino stvari opravili na zaslonu, občutljivem na dotik. Preprost operacijski sistem med drugim zagotavlja odzivnost, ki jo od ure pričakujemo.
Na voljo vse, kar od ure pričakujemo
Razlika v primerjavi z ravno tako zanimivimi urami družine Watch GT 4 in uro s kvadratnim ohišjem Watch Fit 3, naj bi bila v aplikacijah, ki so naprednejše in jih je več. Poleg zemljevidov Petal ima še vrsto iger in uporabnih pripomočkov. Na voljo je približno sto športnih profilov, ura poleg srčnega utripa kontinuirano spremlja nasičenost krvi s kisikom (SpO2), stres in analizira spanje. Med meritvami so tudi snemanje elektrokardiograma ter zaznavanje togosti arterij in težav z dihanjem. Posebnost je funkcija Huawei Glance, ki sproži sedem meritev zaporedoma z enim ukazom: srčnega utripa, ravni kisika v krvi, temperature kože, EKG, arterijske togosti, stresa in ocene dihanja, pri kateri morate kratek čas v uro kašljati. Po nadgradnji strojne opreme funkcija deluje zanesljivejše. Prekinjenih meritev je občutno manj kot prej. To še posebej velja za snemanje elektrokardiograma in analizo togosti arterij, s katerima smo imeli lani kar nekaj težav, saj je ura pogosto izpisala, da meritvi nista uspeli zaradi šibkega signala. Huawei je težava učinkovito odpravil!
Poleg omenjene funkcije so prenovili obroče dejavnosti, dodali zaznavo motenj dihanja med spanjem in omogočili vnos zaužitih kalorij, kar počnete prek aplikacije Zdravje, da ura spremlja doseganje ciljev, kot sta hujšanje ali ohranjanje telesne teže.
Avtonomija še ena močna plat!
Huaweieve ure slovijo po dolgem trajanju baterije, kar je večinoma upravičeno. Vendar je ta vidik zelo odvisen od tega, kaj z njo počnete. Stalno spremljanje telesnih funkcij, uporaba pripomočkov in aplikacij na zaslonu, merjenje vadbe s satelitskim pozicioniranjem ter telefonski pogovori hitro zmanjšajo avtonomijo. Vedno vključen zaslon pa jo zlahka dodatno prepolovi. Watch 4 Pro zahteva polnjenje vsake dva do tri dni. Kdor se bo odpovedal vedno vključenemu zaslonu, lahko pričakuje štiri do pet dni. Na voljo je varčevalni način, ki izključi večino višjih funkcij ure, a ohrani osnovne, kot so tipala za spremljanje zdravstvenih znakov, povezavo s telefonom in podobno (praktično ura nudi podobne funkcije kot jih nudijo modeli Watch GT 4). V tem primeru avtonomija naraste na do tri tedne, kar je vsekakor respektabilna sposobnost.
Še nečesa ni mogoče spregledati. Od vseh proizvajalcev pametnih ur Huawei največ truda posveča oblikovanju. Nima le enega ali dveh, temveč več oblikovno zelo različnih modelov, da bi zadostili raznolikemu pogledu ljudi na estetiko. Ravno zaradi tega je tako pomembno, da jih zlahka povežemo praktično z vsemi telefoni na trgu z operacijskim sistemom iOS ali Android! Še boljše pa bo, če se odločite za povezavo z vrhunskim pametnim telefonom Huawei Pura 70 Ultra in brezžičnimi slušalkami Huawei FreeBuds 6i.
Leto je naokoli, kar pomeni letošnji razpis za Rektorjevo nagrado! Že trinajsto leto zapored Univerza v Ljubljani v sodelovanju z Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem razpisuje nagrado za naj inovacijo UL.
Vse študente (pa tudi zaposlene na UL) vabi, da svoje ideje in rešitve predstavijo svetu ter jih popeljejo na trg.
Prijavi svojo inovacijo oz. idejo, udeleži se pripravljalnih delavnic in predstavi inovacijo pred strokovno komisijo, predstavniki gospodarstva in akademskega sveta.
Nagradni sklad: 18.000 €! Zmagovalci prejmejo 3.000 €, drugo uvrščeni 2.000 €, tretje uvrščeni pa 1.000 € v vsaki kategoriji.
Ekskluzivne delavnice: Nauči se oblikovati poslovno idejo, zaščititi intelektualno lastnino in prepričati v pitchingu.
Ocena komercialnega potenciala: Najboljši bodo imeli priložnost vstopiti v program LUI za pomoč pri gradnji podjetja, pridobitvi finančnih virov in dostopu do investitorjev.
Rok za prijavo: Najkasneje do 15. septembra 2024 do 23.59 ure prek spletnega obrazca.
Dan kasneje, od 16. septembra do 14. oktobra, bodo potekale delavnice, sledil pa bo izbor finalistov ter predstavitev tekmovalcev. Ti bodo razglašeni 22. oktobra.
zaposleni, raziskovalci in pedagoški delavci na Univerzi v Ljubljani, lahko na tekmovanje prijavijo inovacije, za katere velja, da je predstavljena inovacija v lasti Univerze v Ljubljani oz. v vsaj 50-% (če sta solastnika dva) oz. v vsaj 30-% lasti (če je inovacija v solastništvu treh ali več organizacij),
študenti Univerze v Ljubljani in alumni Univerze v Ljubljani, za katere velja, da od zaključka njihovega študija do datume prijave ni minilo več kot dve leti.
študentom 1. in 2. stopnje ter alumnijem družboslovnih, humanističnih, in umetniških smeri je izključno namenjena kategorija HUD – družbene inovacije
Člani raziskovalnih skupin so lahko tudi zaposleni na drugih institucijah ali študenti drugih univerz, vendar mora v tem primeru vodja skupine izpolnjevati zgornje pogoje.
Prijavitelji se s prijavo zavežejo, da bodo sodelovali v obveznem izobraževalnem delu programa tekmovanja.
Vsi ljubitelji moderne in vojaške zgodovine ste gotovo že slišali in obiskali marsikatero izmed nekdanjih vojaških baz, ki jih je na območju republik bivše SFRJ postavila Jugoslovanska ljudska armada. Najbolj impozantna in znana sta gotovo vojaško letališče v Željavi ter Titov bunker v Konjicu. Morda pa niste vedeli, da tudi slovensko ozemlje skriva enega izmed bolj zanimivih jedrskih bunkerjev v Evropi. Sploh pa je bunker Škrilj toliko bolj misteriozen, saj se skriva globoko v kočevskih gozdovih in je bil še pred nekaj leti zaprt za javnost.
Bunker Škrilj in grožnja jedrske vojne
Razlog za nastanek bunkerja Škrilj oziroma objekta K-35 je bil, kot si lahko mislite, spor med Titom in Stalinom, ki je vrhunec dosegel v letu 1948. Tito je v spor s Stalinom prišel predvsem zaradi prizadevanj, da bi pod svojim vodstvom združil veliko balkansko federacijo vključno z Bolgarijo in Albanijo, kar pa sta poleg Stalina zavračali tudi bolgarska in albanska komunistična partija. Velike ambicije za prevzem vodstva nad vsemi komunističnimi državami v svetu pa je imel seveda tudi Stalin, kar je nazadnje pripeljalo do odkritega spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
Ker Jugoslavija ni bila imuna pred komunistično paranojo, je zvezno vodstvo v naslednjem letu ukazalo gradnjo podzemnih zaščitnih objektov po celotni državi. Iz teh objektov naj bi se tri mesece vodil lokalni odpor, JLA pa bi med tem časom skušala izvesti protinapad.
Bunker Škrilj je bil zgrajen leta 1957 kot komunikacijska podpora bližnjim vojaškim objektom v Gotenici, kamor naj bi se v primeru napada zateklo republiško vodstvo. Bunker je nastal v zaprtem vojaškem območju Kočevskega, ki je v času Jugoslavije obsegal več kot 220 kvadratnih kilometrov površin. Za njegovo gradnjo, ki se je odvijala v strogi tajnosti, je bil zadolžen zloglasni komunistični politik Ivan Maček – Matija.
Kako je izgledal kraj, ki je nudil tri mesece zaščite?
Bunker je zgrajen kar 80 metrov pod površjem in se lahko pohvali s 500 metri podzemnih hodnikov in šestimi sobami, kjer bi 30 članov osebja lahko preživelo 100 dni. To je bilo po oceni vojaškega vodstva dovolj, da bi se organiziral jugoslovanski protiudar. Sobane so imele lastno vodno zajetje in dva generatorja.
Glavni vhod bunkerja varujejo ogromna jeklena vrata, ki tehtajo kar pet ton. Za gradnjo bunkerja je jugoslovanska oblast uporabila najboljše materiale iz vse Evrope, objekt pa je bil izjemno dobro vzdrževan tudi po razpadu bivše skupne države, saj ob odprtju ni bila potrebna praktično nikakršna prenova. Morebitne prebivalce bunkerja pa sta ščitili še dve varovalki. Ob vhodu vas pričakajo umivalnik, prha in skafander. V primeru uporabe atomske bombe ali bojnih strupov je bilo tako tu pred vstopom v nadaljnji del bunkerja poskrbljeno za razstrupljevanj. V primeru vdora v bunker ali kontaminacije le-tega, je objekt K-35 seveda ponujal še zasilni izhod, do katerega vodi 72 metrov visoka lestev.
Bunker v Škrilju je bil vedno zasnovan kot podporni objekt v primeru jedrskega napada. Zato je nekoliko morbidna tudi usoda njegovega osebja, če bi dejansko prišlo do njegove uporabe. Po treh mesecih naj bi se vojska ponovno organizirala globoko v notranjosti Bosne, republiško vodstvo pa bi tja prepeljali po zraku, saj so v bližini Gotenice načrtovali tudi vojaško letališče. Projekt ni bil nikoli dokončan. Osebje podpornega bunkerja Škrilj pa bi bilo prepuščeno na milost in nemilost sovjetski vojski in jedrskemu sevanju, ki bi ostalo po eksploziji atomske bombe.
Načrtujete obisk bunkerja?
Bunker Škrilj se nahaja na še vedno zaprtem območju na Kočevskem, kjer veljajo stroga varnostna pravila. Zato je ogled in dostop do tja mogoč samo ob predhodni najavi in v organizirani ekipi od 10 do 25 ljudi. Zberite nekaj prijateljev ali družinskih članov in se pogumno podajte v raziskovanje slovenskega vojaškega podzemlja!
Še enkrat pa moramo opozoriti, da gre za vojaško območje z omejenim gibanjem, kamor v lastni režiji ne smete, za to pa obstajajo dobri razlogi. Nedaleč stran je vojaško strelišče, nad bunkerjem pa se nahaja tudi medvedji brlog.
Nedavna raziskava, ki so jo izvedli raziskovalci iz Ameriškega združenja za boj proti raku (ACS), razkriva, da se stopnje incidence raka povečujejo med zaporedno mlajšimi generacijami. Ta trend so zaznali pri 17 od 34 vrst raka, med drugim pri raku dojke, trebušne slinavke in želodca.
Poleg tega se je povečala tudi umrljivost pri nekaterih vrstah raka, kot so rak jeter (pri ženskah), rak maternice, žolčnika, mod in debelega črevesa. To kaže na pomen preventivnih ukrepov in zdravega življenjskega sloga.
Povečanje tveganja za rak v mlajših generacijah
»Ti izsledki dodajajo vse več dokazov o povečanem tveganju za raka pri generacijah po ‘baby boomerjih', s čimer se prejšnje ugotovitve o zgodnjem pojavu raka debelega črevesa in nekaterih rakov, povezanih z debelostjo, razširjajo na širši nabor vrst raka,« je povedala dr. Hyuna Sung, glavna avtorica študije in vodilna znanstvenica za spremljanje in zdravstveno enakost v Ameriškem združenju za boj proti raku.
Rojstne kohorte, skupine ljudi, razvrščene glede na leto rojstva, delijo edinstvena družbena, ekonomska, politična in podnebna okolja, ki vplivajo na njihovo izpostavljenost dejavnikom tveganja za raka v njihovih ključnih razvojnih letih. Čeprav smo identificirali trende raka, povezane z letom rojstva, še nimamo jasne razlage, zakaj se te stopnje povečujejo.
Raziskovalci so pridobili podatke o incidenci 23.654.000 bolnikov, diagnosticiranih s 34 vrstami raka, in podatke o smrtnosti 7.348.137 smrti za 25 vrst raka. Ti podatki zajemajo obdobje od 1. januarja 2000 do 31. decembra 2019 in so pridobljeni iz Severnoameriškega združenja centralnih registracij raka ter ameriškega Nacionalnega centra za zdravstveno statistiko. Za primerjavo stopenj raka med generacijami so raziskovalci izračunali razmerja incidenčnih stopenj in stopnje umrljivosti glede na rojstne kohorte. Prilagodili so jih starostnemu učinku in obdobju, ter jih ločeno analizirali po petletnih intervalih, od leta 1920 do 1990.
Raziskovalci so ugotovili, da so se stopnje incidence povečale z vsakim naslednjim rojstnim letom, rojenim približno od leta 1920, za osem od 34 vrst raka. Zlasti je bila stopnja incidence približno dva- do trikrat višja pri rojstni kohorti leta 1990 kot pri rojstni kohorti leta 1955 za raka trebušne slinavke, ledvic in tankega črevesa pri obeh spolih ter za raka jeter pri ženskah. Poleg tega so se stopnje incidence povečale pri mlajših kohortah, po upadu pri starejših kohortah, za devet preostalih vrst raka.
Med te vrste sodijo rak dojke (samo pozitivni na estrogenske receptorje), rak telesa maternice, rak debelega črevesa, ne-kardialni rak želodca, rak žolčnika, rak jajčnikov, rak mod, analni rak pri moških in Kaposijev sarkom pri moških. Med vrstami raka je bila stopnja incidence v rojstni kohorti leta 1990 od 12 % za rak jajčnikov do 169 % za rak telesa maternice višja kot stopnja v rojstni kohorti z najnižjo stopnjo incidence. Opazno je, da so se stopnje umrljivosti povečale v zaporedno mlajših rojstnih kohortah, skupaj s stopnjami incidence za raka jeter (samo pri ženskah), telesa maternice, žolčnika, mod in debelega črevesa.
»Povečanje stopenj raka med to mlajšo skupino ljudi nakazuje generacijske premike v tveganju za raka in pogosto služijo kot zgodnji kazalnik prihodnjega bremena raka v državi. Brez učinkovitih ukrepov na ravni prebivalstva in z naraščajočim tveganjem v mlajših generacijah, ki se prenaša na posameznike, ko se starajo, bi se lahko v prihodnosti pojavilo splošno povečanje bremena raka, kar bi lahko zaustavilo ali obrnilo desetletja napredka v boju proti bolezni,« je dodal dr. Ahmedin Jemal, višji podpredsednik za nadzor in zdravstveno enakost v Ameriškem združenju za boj proti raku in avtor študije.
»Podatki poudarjajo nujno potrebo po prepoznavanju in reševanju temeljnih dejavnikov tveganja pri generaciji X in milenijskih populacijah za obveščanje preventivnih strategij.« Rastoče breme raka med mlajšimi generacijami poudarja pomen zagotavljanja, da imajo ljudje vseh starosti dostop do cenovno dostopnega, celovitega zdravstvenega zavarovanja, ki je ključni dejavnik za izid raka, je povedala Lisa Lacasse, predsednica akcijske mreže Ameriškega združenja za boj proti raku (ACS CAN).
»V ta namen bo ACS CAN nadaljeval naše dolgoletno delo, da bi spodbudil zakonodajalce k razširitvi programa Medicaid v državah, ki tega še niso storile, kot tudi nadaljeval zagovarjanje za trajno uvedbo povečanih davčnih subvencij Zakona o dostopni oskrbi, ki so odprle vrata do dostopa do oskrbe za milijone ljudi.«
Raziskava jasno kaže na pomembnost nadaljnjih raziskav in preventivnih ukrepov, ki bi lahko zmanjšali naraščajoče breme raka pri mlajših generacijah. Razumevanje temeljnih dejavnikov tveganja in vplivov na zdravje je ključno za oblikovanje učinkovitih strategij, ki bodo pomagale preprečiti nadaljnje povečanje incidence in umrljivosti zaradi raka.
Joan Baez: Jaz sem hrušč (Joan Baez: I Am a Noise, r. Miri Navasky, Maeve O’Boyle, Karen O’Connor, 2024) je dokumentarni film, ki poglobljeno raziskuje življenje in kariero legendarne ameriške pevke in aktivistke Joan Baez. Ena izmed največjih ikon folk glasbe je ravno zaradi svojega uporniškega duha morda še vedno manj poznana, kot nekateri njeni glasbeni sopotniki. V mislih imamo predvsem ameriškega zvezdnika Boba Dylana. Film nam ponudi intimni vpogled v osebno in profesionalno pot ženske, ki je s svojim glasom in predanostjo spremenila svet glasbe in aktivizma.
Življenjski poklon ikoni
Dokumentarec se osredotoča na več ključnih trenutkov v njenem življenju. Odraščala je v obdobju največjih družbenih nemirov in političnih sprememb v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, kar je močno vplivalo na njeno glasbeno udejstvovanje in aktivistično pot. Film spremlja njen odmeven hiter vzpon na glasbeni zemljevid v 60. letih, opisuje njeno zapleteno zasebno življenje, kot tudi odmevna sodelovanja in pomembna tako umetniška, kot intimna razmerja, med njimi tisto z Bobom Dylanom. Zelo težaven in hkrati zanimiv odnos je imela s svojo družino, bili so zelo povezani, morda celo preveč. Spoznamo pomembne osebe, ki so zaznamovale njeno življenje, v vsakem obdobju je to nekdo drug.
Poseben poudarek je namenjen njenim neštetim koncertom in protestom, kjer je s svojo glasbo podpirala gibanja za človekove pravice, mir in socialno pravičnost. Joan Baez je znana po svojih neomajnih stališčih in pogumu, da se postavi za tisto, kar verjame. Dokumentarec prikazuje tudi njene osebne izzive, vključno z bojem za duševno zdravje in iskanjem ravnovesja med javnim življenjem in zasebnostjo.
Začnemo v udobju njenega na videz idealnega ameriškega doma, polnega intelektualnega navdiha, nadaljujemo v sklopu njene zaključne turneje po ameriških mestih v letu 2019. Večna samotarka, nam po tihem pove, da se je z leti naučila biti sama. Z demoni se je spopadala vse življenje, še danes jim ni odvzeta.
Režijski trio z občutkom za podrobnosti
Režijsko taktirko so prevzele Miri Navasky, Maeve O’Boyle in Karen O’Connor, ki že več kot dvajset let ustvarjajo dokumentarce, v katerih raziskujejo kompleksna družbena vprašanja – od transseksualnih otrok in duševno bolnih zapornikov do globalnega segrevanja in pravice do splava. S filmom o Joan Baez se prvič lotevajo biografskega filma.
Kombinacija arhivskih posnetkov, intervjujev in redko videnih osebnih trenutkov pevke ustvari celovit in poglobljen portret v resnici zelo zapletene in kompleksne osebnosti po imenu Joan Baez. Arhivski posnetki so dinamični. Posebej udarna je tudi glasba, ki vključuje nekatere največje uspešnice pevke tako v »live« kot demo verzijah.
Joan Baez I Am A Noise - Vocal Training Clip | Music Documentary | Watch Now on Digital
Tudi vizualno je dokumentarni portret izjemno privlačen. Arhivski posnetki, skupaj z fotografskimi podobami, dokumenti in novo posnetimi intervjuji ustvarijo bogato in tekstuirano pripoved. Ta nam v fragmentih dovoli vstop v pevkino zelo osebno sfero, vendar številna naslovljena vrata in področja ostanejo le po malem dotaknjena. Kamera ujame zelo intimne trenutke, tako na odru, kot zunaj njega, kar omogoči globljo bližino gledalca z dogajanjem na filmskem platnu.
Poleg orisa njenega zelo turbolentnega glasbenega popotovanja in aktivističnega delovanja se zdi, da je glavna odlika filma ravno naslovitev tudi zelo zapletenega in bolečega osebnega življenja pevke. Po malem se dotakne demonov iz otroštva in duševnih težav, ki jo spremljajo skozi vse življenje. Surovo nam predstavi fragmente iz njenega življenja, ki se tekom filma povežejo. Zelo neposredno iskreno nam ponudi vpogled v tiste delce, ki jih ima razrešene.
Ne zdi se, da bi dramatizirala in res odmeri količino in težo, kot jo sama občuti. Ne lepotiči in pretirava po nepotrebnem. Razbija tabuje o duševnih težavah in nam da vedeti, da z njim ni prizaneseno nobenemu. Niti svetovni glasbeni zvezdi.
Kam naprej
Zdi se, da se je Joan kdaj pa kdaj, tudi raje ukvarjala s svetovnimi problemi kot s svojimi, da bi prikrila vse osebne tegobe. Eksistencialne krize pa so se poglobile, ko velikih težav ni bilo več. Večna spirala ponavljajočih se travm.
Dokumentarec nas opomni na moč glasbe in poguma, da se zavzamemo za to, v kar verjamemo. Režiserke so ustvarila delo, ki je vredno ogleda tako za dolgoletne oboževalce kot za tiste, ki šele spoznavajo to legendarno umetnico. Pogumni nastavki, ki so dobri realizirani.Joan Baez ostaja navdih za prihodnje generacije, njen glas in sporočilo pa odmevata še dolgo po tem, ko se projekcija na filmskem platnu pod zvezdami izključi.
,_March_2016_(cropped).jpg){kind=link}