Leto je naokoli, kar pomeni letošnji razpis za Rektorjevo nagrado! Že trinajsto leto zapored Univerza v Ljubljani v sodelovanju z Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem razpisuje nagrado za naj inovacijo UL.
Vse študente (pa tudi zaposlene na UL) vabi, da svoje ideje in rešitve predstavijo svetu ter jih popeljejo na trg.
Prijavi svojo inovacijo oz. idejo, udeleži se pripravljalnih delavnic in predstavi inovacijo pred strokovno komisijo, predstavniki gospodarstva in akademskega sveta.
Nagradni sklad: 18.000 €! Zmagovalci prejmejo 3.000 €, drugo uvrščeni 2.000 €, tretje uvrščeni pa 1.000 € v vsaki kategoriji.
Ekskluzivne delavnice: Nauči se oblikovati poslovno idejo, zaščititi intelektualno lastnino in prepričati v pitchingu.
Ocena komercialnega potenciala: Najboljši bodo imeli priložnost vstopiti v program LUI za pomoč pri gradnji podjetja, pridobitvi finančnih virov in dostopu do investitorjev.
Rok za prijavo: Najkasneje do 15. septembra 2024 do 23.59 ure prek spletnega obrazca.
Dan kasneje, od 16. septembra do 14. oktobra, bodo potekale delavnice, sledil pa bo izbor finalistov ter predstavitev tekmovalcev. Ti bodo razglašeni 22. oktobra.
zaposleni, raziskovalci in pedagoški delavci na Univerzi v Ljubljani, lahko na tekmovanje prijavijo inovacije, za katere velja, da je predstavljena inovacija v lasti Univerze v Ljubljani oz. v vsaj 50-% (če sta solastnika dva) oz. v vsaj 30-% lasti (če je inovacija v solastništvu treh ali več organizacij),
študenti Univerze v Ljubljani in alumni Univerze v Ljubljani, za katere velja, da od zaključka njihovega študija do datume prijave ni minilo več kot dve leti.
študentom 1. in 2. stopnje ter alumnijem družboslovnih, humanističnih, in umetniških smeri je izključno namenjena kategorija HUD – družbene inovacije
Člani raziskovalnih skupin so lahko tudi zaposleni na drugih institucijah ali študenti drugih univerz, vendar mora v tem primeru vodja skupine izpolnjevati zgornje pogoje.
Prijavitelji se s prijavo zavežejo, da bodo sodelovali v obveznem izobraževalnem delu programa tekmovanja.
Vsi ljubitelji moderne in vojaške zgodovine ste gotovo že slišali in obiskali marsikatero izmed nekdanjih vojaških baz, ki jih je na območju republik bivše SFRJ postavila Jugoslovanska ljudska armada. Najbolj impozantna in znana sta gotovo vojaško letališče v Željavi ter Titov bunker v Konjicu. Morda pa niste vedeli, da tudi slovensko ozemlje skriva enega izmed bolj zanimivih jedrskih bunkerjev v Evropi. Sploh pa je bunker Škrilj toliko bolj misteriozen, saj se skriva globoko v kočevskih gozdovih in je bil še pred nekaj leti zaprt za javnost.
Bunker Škrilj in grožnja jedrske vojne
Razlog za nastanek bunkerja Škrilj oziroma objekta K-35 je bil, kot si lahko mislite, spor med Titom in Stalinom, ki je vrhunec dosegel v letu 1948. Tito je v spor s Stalinom prišel predvsem zaradi prizadevanj, da bi pod svojim vodstvom združil veliko balkansko federacijo vključno z Bolgarijo in Albanijo, kar pa sta poleg Stalina zavračali tudi bolgarska in albanska komunistična partija. Velike ambicije za prevzem vodstva nad vsemi komunističnimi državami v svetu pa je imel seveda tudi Stalin, kar je nazadnje pripeljalo do odkritega spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
Ker Jugoslavija ni bila imuna pred komunistično paranojo, je zvezno vodstvo v naslednjem letu ukazalo gradnjo podzemnih zaščitnih objektov po celotni državi. Iz teh objektov naj bi se tri mesece vodil lokalni odpor, JLA pa bi med tem časom skušala izvesti protinapad.
Bunker Škrilj je bil zgrajen leta 1957 kot komunikacijska podpora bližnjim vojaškim objektom v Gotenici, kamor naj bi se v primeru napada zateklo republiško vodstvo. Bunker je nastal v zaprtem vojaškem območju Kočevskega, ki je v času Jugoslavije obsegal več kot 220 kvadratnih kilometrov površin. Za njegovo gradnjo, ki se je odvijala v strogi tajnosti, je bil zadolžen zloglasni komunistični politik Ivan Maček – Matija.
Kako je izgledal kraj, ki je nudil tri mesece zaščite?
Bunker je zgrajen kar 80 metrov pod površjem in se lahko pohvali s 500 metri podzemnih hodnikov in šestimi sobami, kjer bi 30 članov osebja lahko preživelo 100 dni. To je bilo po oceni vojaškega vodstva dovolj, da bi se organiziral jugoslovanski protiudar. Sobane so imele lastno vodno zajetje in dva generatorja.
Glavni vhod bunkerja varujejo ogromna jeklena vrata, ki tehtajo kar pet ton. Za gradnjo bunkerja je jugoslovanska oblast uporabila najboljše materiale iz vse Evrope, objekt pa je bil izjemno dobro vzdrževan tudi po razpadu bivše skupne države, saj ob odprtju ni bila potrebna praktično nikakršna prenova. Morebitne prebivalce bunkerja pa sta ščitili še dve varovalki. Ob vhodu vas pričakajo umivalnik, prha in skafander. V primeru uporabe atomske bombe ali bojnih strupov je bilo tako tu pred vstopom v nadaljnji del bunkerja poskrbljeno za razstrupljevanj. V primeru vdora v bunker ali kontaminacije le-tega, je objekt K-35 seveda ponujal še zasilni izhod, do katerega vodi 72 metrov visoka lestev.
Bunker v Škrilju je bil vedno zasnovan kot podporni objekt v primeru jedrskega napada. Zato je nekoliko morbidna tudi usoda njegovega osebja, če bi dejansko prišlo do njegove uporabe. Po treh mesecih naj bi se vojska ponovno organizirala globoko v notranjosti Bosne, republiško vodstvo pa bi tja prepeljali po zraku, saj so v bližini Gotenice načrtovali tudi vojaško letališče. Projekt ni bil nikoli dokončan. Osebje podpornega bunkerja Škrilj pa bi bilo prepuščeno na milost in nemilost sovjetski vojski in jedrskemu sevanju, ki bi ostalo po eksploziji atomske bombe.
Načrtujete obisk bunkerja?
Bunker Škrilj se nahaja na še vedno zaprtem območju na Kočevskem, kjer veljajo stroga varnostna pravila. Zato je ogled in dostop do tja mogoč samo ob predhodni najavi in v organizirani ekipi od 10 do 25 ljudi. Zberite nekaj prijateljev ali družinskih članov in se pogumno podajte v raziskovanje slovenskega vojaškega podzemlja!
Še enkrat pa moramo opozoriti, da gre za vojaško območje z omejenim gibanjem, kamor v lastni režiji ne smete, za to pa obstajajo dobri razlogi. Nedaleč stran je vojaško strelišče, nad bunkerjem pa se nahaja tudi medvedji brlog.
Nedavna raziskava, ki so jo izvedli raziskovalci iz Ameriškega združenja za boj proti raku (ACS), razkriva, da se stopnje incidence raka povečujejo med zaporedno mlajšimi generacijami. Ta trend so zaznali pri 17 od 34 vrst raka, med drugim pri raku dojke, trebušne slinavke in želodca.
Poleg tega se je povečala tudi umrljivost pri nekaterih vrstah raka, kot so rak jeter (pri ženskah), rak maternice, žolčnika, mod in debelega črevesa. To kaže na pomen preventivnih ukrepov in zdravega življenjskega sloga.
Povečanje tveganja za rak v mlajših generacijah
»Ti izsledki dodajajo vse več dokazov o povečanem tveganju za raka pri generacijah po ‘baby boomerjih', s čimer se prejšnje ugotovitve o zgodnjem pojavu raka debelega črevesa in nekaterih rakov, povezanih z debelostjo, razširjajo na širši nabor vrst raka,« je povedala dr. Hyuna Sung, glavna avtorica študije in vodilna znanstvenica za spremljanje in zdravstveno enakost v Ameriškem združenju za boj proti raku.
Rojstne kohorte, skupine ljudi, razvrščene glede na leto rojstva, delijo edinstvena družbena, ekonomska, politična in podnebna okolja, ki vplivajo na njihovo izpostavljenost dejavnikom tveganja za raka v njihovih ključnih razvojnih letih. Čeprav smo identificirali trende raka, povezane z letom rojstva, še nimamo jasne razlage, zakaj se te stopnje povečujejo.
Raziskovalci so pridobili podatke o incidenci 23.654.000 bolnikov, diagnosticiranih s 34 vrstami raka, in podatke o smrtnosti 7.348.137 smrti za 25 vrst raka. Ti podatki zajemajo obdobje od 1. januarja 2000 do 31. decembra 2019 in so pridobljeni iz Severnoameriškega združenja centralnih registracij raka ter ameriškega Nacionalnega centra za zdravstveno statistiko. Za primerjavo stopenj raka med generacijami so raziskovalci izračunali razmerja incidenčnih stopenj in stopnje umrljivosti glede na rojstne kohorte. Prilagodili so jih starostnemu učinku in obdobju, ter jih ločeno analizirali po petletnih intervalih, od leta 1920 do 1990.
Raziskovalci so ugotovili, da so se stopnje incidence povečale z vsakim naslednjim rojstnim letom, rojenim približno od leta 1920, za osem od 34 vrst raka. Zlasti je bila stopnja incidence približno dva- do trikrat višja pri rojstni kohorti leta 1990 kot pri rojstni kohorti leta 1955 za raka trebušne slinavke, ledvic in tankega črevesa pri obeh spolih ter za raka jeter pri ženskah. Poleg tega so se stopnje incidence povečale pri mlajših kohortah, po upadu pri starejših kohortah, za devet preostalih vrst raka.
Med te vrste sodijo rak dojke (samo pozitivni na estrogenske receptorje), rak telesa maternice, rak debelega črevesa, ne-kardialni rak želodca, rak žolčnika, rak jajčnikov, rak mod, analni rak pri moških in Kaposijev sarkom pri moških. Med vrstami raka je bila stopnja incidence v rojstni kohorti leta 1990 od 12 % za rak jajčnikov do 169 % za rak telesa maternice višja kot stopnja v rojstni kohorti z najnižjo stopnjo incidence. Opazno je, da so se stopnje umrljivosti povečale v zaporedno mlajših rojstnih kohortah, skupaj s stopnjami incidence za raka jeter (samo pri ženskah), telesa maternice, žolčnika, mod in debelega črevesa.
»Povečanje stopenj raka med to mlajšo skupino ljudi nakazuje generacijske premike v tveganju za raka in pogosto služijo kot zgodnji kazalnik prihodnjega bremena raka v državi. Brez učinkovitih ukrepov na ravni prebivalstva in z naraščajočim tveganjem v mlajših generacijah, ki se prenaša na posameznike, ko se starajo, bi se lahko v prihodnosti pojavilo splošno povečanje bremena raka, kar bi lahko zaustavilo ali obrnilo desetletja napredka v boju proti bolezni,« je dodal dr. Ahmedin Jemal, višji podpredsednik za nadzor in zdravstveno enakost v Ameriškem združenju za boj proti raku in avtor študije.
»Podatki poudarjajo nujno potrebo po prepoznavanju in reševanju temeljnih dejavnikov tveganja pri generaciji X in milenijskih populacijah za obveščanje preventivnih strategij.« Rastoče breme raka med mlajšimi generacijami poudarja pomen zagotavljanja, da imajo ljudje vseh starosti dostop do cenovno dostopnega, celovitega zdravstvenega zavarovanja, ki je ključni dejavnik za izid raka, je povedala Lisa Lacasse, predsednica akcijske mreže Ameriškega združenja za boj proti raku (ACS CAN).
»V ta namen bo ACS CAN nadaljeval naše dolgoletno delo, da bi spodbudil zakonodajalce k razširitvi programa Medicaid v državah, ki tega še niso storile, kot tudi nadaljeval zagovarjanje za trajno uvedbo povečanih davčnih subvencij Zakona o dostopni oskrbi, ki so odprle vrata do dostopa do oskrbe za milijone ljudi.«
Raziskava jasno kaže na pomembnost nadaljnjih raziskav in preventivnih ukrepov, ki bi lahko zmanjšali naraščajoče breme raka pri mlajših generacijah. Razumevanje temeljnih dejavnikov tveganja in vplivov na zdravje je ključno za oblikovanje učinkovitih strategij, ki bodo pomagale preprečiti nadaljnje povečanje incidence in umrljivosti zaradi raka.
Joan Baez: Jaz sem hrušč (Joan Baez: I Am a Noise, r. Miri Navasky, Maeve O’Boyle, Karen O’Connor, 2024) je dokumentarni film, ki poglobljeno raziskuje življenje in kariero legendarne ameriške pevke in aktivistke Joan Baez. Ena izmed največjih ikon folk glasbe je ravno zaradi svojega uporniškega duha morda še vedno manj poznana, kot nekateri njeni glasbeni sopotniki. V mislih imamo predvsem ameriškega zvezdnika Boba Dylana. Film nam ponudi intimni vpogled v osebno in profesionalno pot ženske, ki je s svojim glasom in predanostjo spremenila svet glasbe in aktivizma.
Življenjski poklon ikoni
Dokumentarec se osredotoča na več ključnih trenutkov v njenem življenju. Odraščala je v obdobju največjih družbenih nemirov in političnih sprememb v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, kar je močno vplivalo na njeno glasbeno udejstvovanje in aktivistično pot. Film spremlja njen odmeven hiter vzpon na glasbeni zemljevid v 60. letih, opisuje njeno zapleteno zasebno življenje, kot tudi odmevna sodelovanja in pomembna tako umetniška, kot intimna razmerja, med njimi tisto z Bobom Dylanom. Zelo težaven in hkrati zanimiv odnos je imela s svojo družino, bili so zelo povezani, morda celo preveč. Spoznamo pomembne osebe, ki so zaznamovale njeno življenje, v vsakem obdobju je to nekdo drug.
Poseben poudarek je namenjen njenim neštetim koncertom in protestom, kjer je s svojo glasbo podpirala gibanja za človekove pravice, mir in socialno pravičnost. Joan Baez je znana po svojih neomajnih stališčih in pogumu, da se postavi za tisto, kar verjame. Dokumentarec prikazuje tudi njene osebne izzive, vključno z bojem za duševno zdravje in iskanjem ravnovesja med javnim življenjem in zasebnostjo.
Začnemo v udobju njenega na videz idealnega ameriškega doma, polnega intelektualnega navdiha, nadaljujemo v sklopu njene zaključne turneje po ameriških mestih v letu 2019. Večna samotarka, nam po tihem pove, da se je z leti naučila biti sama. Z demoni se je spopadala vse življenje, še danes jim ni odvzeta.
Režijski trio z občutkom za podrobnosti
Režijsko taktirko so prevzele Miri Navasky, Maeve O’Boyle in Karen O’Connor, ki že več kot dvajset let ustvarjajo dokumentarce, v katerih raziskujejo kompleksna družbena vprašanja – od transseksualnih otrok in duševno bolnih zapornikov do globalnega segrevanja in pravice do splava. S filmom o Joan Baez se prvič lotevajo biografskega filma.
Kombinacija arhivskih posnetkov, intervjujev in redko videnih osebnih trenutkov pevke ustvari celovit in poglobljen portret v resnici zelo zapletene in kompleksne osebnosti po imenu Joan Baez. Arhivski posnetki so dinamični. Posebej udarna je tudi glasba, ki vključuje nekatere največje uspešnice pevke tako v »live« kot demo verzijah.
Joan Baez I Am A Noise - Vocal Training Clip | Music Documentary | Watch Now on Digital
Tudi vizualno je dokumentarni portret izjemno privlačen. Arhivski posnetki, skupaj z fotografskimi podobami, dokumenti in novo posnetimi intervjuji ustvarijo bogato in tekstuirano pripoved. Ta nam v fragmentih dovoli vstop v pevkino zelo osebno sfero, vendar številna naslovljena vrata in področja ostanejo le po malem dotaknjena. Kamera ujame zelo intimne trenutke, tako na odru, kot zunaj njega, kar omogoči globljo bližino gledalca z dogajanjem na filmskem platnu.
Poleg orisa njenega zelo turbolentnega glasbenega popotovanja in aktivističnega delovanja se zdi, da je glavna odlika filma ravno naslovitev tudi zelo zapletenega in bolečega osebnega življenja pevke. Po malem se dotakne demonov iz otroštva in duševnih težav, ki jo spremljajo skozi vse življenje. Surovo nam predstavi fragmente iz njenega življenja, ki se tekom filma povežejo. Zelo neposredno iskreno nam ponudi vpogled v tiste delce, ki jih ima razrešene.
Ne zdi se, da bi dramatizirala in res odmeri količino in težo, kot jo sama občuti. Ne lepotiči in pretirava po nepotrebnem. Razbija tabuje o duševnih težavah in nam da vedeti, da z njim ni prizaneseno nobenemu. Niti svetovni glasbeni zvezdi.
Kam naprej
Zdi se, da se je Joan kdaj pa kdaj, tudi raje ukvarjala s svetovnimi problemi kot s svojimi, da bi prikrila vse osebne tegobe. Eksistencialne krize pa so se poglobile, ko velikih težav ni bilo več. Večna spirala ponavljajočih se travm.
Dokumentarec nas opomni na moč glasbe in poguma, da se zavzamemo za to, v kar verjamemo. Režiserke so ustvarila delo, ki je vredno ogleda tako za dolgoletne oboževalce kot za tiste, ki šele spoznavajo to legendarno umetnico. Pogumni nastavki, ki so dobri realizirani.Joan Baez ostaja navdih za prihodnje generacije, njen glas in sporočilo pa odmevata še dolgo po tem, ko se projekcija na filmskem platnu pod zvezdami izključi.
Čudovita novica in pomembno obdobje se začenja! Do 30. septembra 2024 je možno oddati vlogo za pridobitev štipendije za deficitarne poklice.
Oddajo jo lahko dijaki, ki bodo v prihajajočem šolskem letniku 2024/25 vpisani v enega od izobraževalnih programov deficitarnih poklicev.
Odprte prijave za štipendijo za deficitarne poklice
Z razpisom se spodbuja k vpisu v izobraževalne programe za deficitarne poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev, in tako zagotoviti ustrezno število mladih z znanji, potrebnimi za obstoj in razvoj posameznih gospodarskih panog.
Štipendija mesečno znaša 123,46 €. Vlogo lahko oddaš elektronsko, po pošti ali osebno. Vse informacije o oddaji in štipendiji najdeš v našem prispevku Štipendija za deficitarne poklice 2024/25.
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je tudi letos januarja objavil Javni razpis za štipendije za deficitarne poklice v vrednosti 4.265.280,00 evra.
Letošnja vročina je neznosna in tudi zato iščemo osvežitev v različnih oblikah. Poletni koktejli so zato nepogrešljiv del poletnega uživanja. Ne glede na to, ali se sproščaš na plaži, na vrtni zabavi ali preprosto uživaš na domačem balkonu, koktejli prinašajo tisto pravo poletno vzdušje.
Naravne in sveže sestavine
Ena izmed največjih prednosti poletnih koktejlov je uporaba svežih in naravnih sestavin. Trendi se obračajo stran od umetnih okusov in barvil, namesto tega pa dajejo prednost svežemu sadju, zeliščem in naravnim sokovom. Limeta, meta, bazilika, jagode in lubenica so le nekateri izmed priljubljenih dodatkov, ki jih pogosto vidimo v poletnih koktejlih. Naravni okusi so bolj zdravi in prinašajo neprimerljivo osvežitev.
Poletni koktejli niso le okusni, temveč tudi estetski užitek. Barvite plasti, okrasitve s svežim sadjem in zelišči ter elegantni kozarci so ključni elementi, ki naredijo koktejl privlačen na pogled. Družbena omrežja so polna čudovitih fotografij koktejlov, ki navdihujejo barmane po vsem svetu. Najdi navdih tudi ti!
Letošnje poletje prinaša tudi nekaj inovativnih pristopov k pripravi koktejlov. Poleg klasičnih metod mešanja in stresanja, so priljubljene tudi nove tehnike, kot je sous-vide infuzija, kjer se alkohol infuzira z različnimi okusi pri nizkih temperaturah. Prav tako so priljubljeni koktejli z uporabo dimljenih sestavin, kar prinaša edinstveno globino okusa.
Zdrav način življenja je vedno bolj v ospredju, zato ni presenetljivo, da so nizkoalkoholni in brezalkoholni koktejli postali zelo priljubljeni. Ti koktejli ponujajo enako osvežitev in kompleksnost okusov kot klasični koktejli, vendar brez močnega učinka alkohola, kar omogoča uživanje v osvežilnih pijačah skozi cel dan, ne da bi moral skrbeti za posledice.
Eksotične kombinacije
Eksperimentiranje z eksotičnimi okusi je še en pomemben trend. Kombinacije tropskega sadja, kot so mango, ananas in kokos, v kombinaciji z zelišči in začimbami, kot so ingver, čili in kardamom, prinašajo nepričakovane, a čudovite okuse. Ta trend prinaša pridih eksotike v vsakdanjo poletno zabavo.
Plastike se na vsak način želimo znebiti: ni zdrava, ni trajnostna, povzroča probleme z mikroplastiko. Zato stremimo k bolj trajnostnim alternativam, recimo k uporabi stekla, kartona in aluminija. Pa so te res boljša izbira? Katero embalažo bi ti izbral za 350 mL pomarančnega soka, da bi ga kupcu ponudil v kar najbolj trajnostni embalaži? Točno to vprašanje so si postavili raziskovalci z Univerze Massachusetts Amherst in prišli do presenetljivega odgovora.
Najprej z anketo preverili odgovor javnosti
Prehranski strokovnjaki so 847 ameriškim potrošnikom v anketi najprej zastavili naslednje vprašanje: »Katero vrsto embalaže bi kot najbolj trajnostno možnost izbrali za 350 mL pomarančnega soka?
Aluminij/pločevinko, narejeno iz recikliranega materiala;
Karton, ki je biorazgradljiv/kompostabilen;
Steklo, ki je 100 % primerno za reciklažo; ali
Plastiko, ki je biorazgradljiva/kompostabilna?«
Večina vprašanih je izbrala steklo – napačen odgovor! Ko so morali različne tipe embalaže razvrstiti od najbolj do najmanj trajnostnega, se je najpogostejši odgovor glasil: steklo, karton, aluminij, plastika. Resnica je precej drugačna.
Steklo pravzaprav na dnu lestvice
Izbira najbolj trajnostne embalaže je odvisna od vrste produkta, velikosti in teže ter drugih dejavnikov. Za konkreten primer 350 mL pomarančnega soka pa je pravilen vrstni red:
Karton
Plastika
Pločevinka
Steklo
Vrstni red je rezultat analize življenjskega cikla vseh štirih vrst embalaže in je presenetil celo raziskovalce. Slaba uvrstitev steklene embalaže je posledica velike količine energije, ki se porabi za pridobivanje in reciklažo stekla. Precej manj energije je na primer potrebne za pridobivanje ali predelavo plastike. Pri tem so upoštevali tudi dejstvo, da je plastika lažja in med drugim zahteva manj energije za transport.
Glavni namen raziskave ni bil le rangiranje štirih tipov embalaže, ampak razumevanje motivacije, ki vodi potrošnike pri sprejemanju odločitev glede embalaže. Tako so bile pomembne tudi druge lastnosti, recimo cena in življenjski slog. Vprašalnik je tako vseboval več vprašanj, ki so posnemale realne situacije v življenju potrošnika. Več možnosti, med katerimi je treba izbrati, in pri tem sprejeti določene kompromise. Raziskovalci so opazili, da je večina potrošnikov izkazala željo po nakupu trajnostne embalaže, a na koncu je glavno motivacijo pri izbiri vodila cena. Potrošniki so v praksi na prvo mesto postavili čim nižjo ceno, sledil je tip embalaže, nato opis produkta in nazadnje opis embalaže.
Idealna izbira: $1,10, steklo, lokalnega porekla in 100 % primerno za reciklažo
Idealen pomarančni sok bi glede na odgovore potrošnikov stal $1,10, kupili pa bi ga v stekleni embalaži. Sok bi bil lokalnega porekla, embalaža pa v celoti primerna za reciklažo. Sporočilo prehranski industriji je torej, da so potrošniki motivirani k izbiri trajnostne embalaže, dokler je tudi cena ugodna. Raziskava pa zaključuje, da je izbira embalaže le en dejavnik, ki vpliva na okoljski vtis. Najbolj praktičen način, s katerim lahko potrošniki poskrbijo za večjo trajnost, pa je zmanjšanje odpadne hrane. Pet nasvetov, kako to storiti, je zbrala organizacija Združenih narodov v spodnjem posnetku.
Žuželke so, če govorimo o spremembah v naravi, najhujši del poletja. Zvečer, ko se končno dovolj ohladi za druženje zunaj, ni nič tako zanesljivo kot komarska nadlega. Travniki zaradi klopov spominjajo na minska polja, tisti ubožci, ki sobivajo z osjo ali sršensko populacijo, pa niso sproščeni niti na lastnem vrtu. A vse to so malenkostne neprijetnosti. Drugod po svetu te namreč lahko srečanje z napačno vrsto mravlje spravi na kolena.
Štiri stopnje bolečine po Schmidtu
Schmidtov indeks ali štiristopenjska lestvica, ki razvršča pike žuželk po intenzivnosti posledične bolečine, nosi ime po ameriškem entomologu Justinu O. Schmidtu. Prvič jo je predstavil v članku leta 1983. Schmidt se je osredotočil na kožekrilce, red žuželk, med katere uvrščamo mravlje, čebele, ose in sršene.
Kakšno bolečino lahko povzročijo čebele, ose in mravlje?
Prvo stopnjo bolečine izkusijo žrtve manjših čebel ali ognjenih mravelj, kot je kalifornijska. Bolečina je komaj opazna in traja manj kot pet minut. Drugo stopnjo bolečine lahko povzročijo medonosne čebele, kot je kranjska, ali navadne ose. Schmidt jo primerja z bolečino, ki jo občutiš, če iz pečice vzameš vroč pekač in te pri tem preseneti luknja v rokavici.
Tretja in četrta stopnja vključujeta pike žuželk, na katere res nočeš naleteti. Pri tretji stopnji so povzročiteljice povečini ose, bolečina pa je že bolj resna in lahko traja več ur.
Zadnja, četrta stopnja bolečine je tako nevzdržna, da je Schmidt tja uvrstil pike zgolj treh kožekrilcev.
Žuželke z najbolj neizprosnimi piki
Schmidtov indeks 4 so si prislužile tri vrste žuželk. K sreči pri nas ne boš naletel nanje.
Synoeca septentrionalis
Angleško warrior ant ali osa vojakinja. Štejemo jo med najbolj agresivne ose. Ko je petcentimetrski primerek pičil Schmidta, je slednji pričel obžalovati celotno raziskavo. Take bolečine pač ni pričakoval. Opisal jo je preprosto kot mučenje, primerljivo s potopitvijo v vulkan.
Pajkojeda osa, ki se ji v angleščini reče tarantula hawk wasp, ker ubija in je tarantele, napade s pikom, primerljivim z elektroškom. Lahko se le, kot je opisal Schmidt, »uležeš in kričiš«. Srhljive ose lahko zrastejo do pet centimetrov in niso zloglasne le zaradi pika. Imajo navado, da s pikom paralizirajo pajka in nanj izležejo jajčeca. Z ubogim živim pajkom se nato hranijo njihove ličinke.
Angleškogovoreči jo poznajo pod imenom bullet ant in ja, asociacija na strelno orožje je namerna. Te mravlje še danes zadajajo najbolj boleče pike, a na srečo jih pri nas ni – avtohtone so Južni Ameriki. Velike so nekoliko čez dva centimetra in neizzvane niso pretirano agresivne.
Mravlje vrste paraponera clavata so nepogrešljiv del obredja amazonskega plemena Satere-Mawe. Fantovski obred odraščanja vključuje rokavico, polno teh mravel. Vanjo odraščajoči fant vtakne roko tolikokrat, da od bolečine ne priteče niti ena solza več. Zveni sicer preprosto, a da dokažejo moškost, udeleženci pogosto potrebujejo več poskusov (tudi do 20). Poskusi niso zaporedni, saj imajo fantje od obreda nekaj časa paralizirano roko, ta pa se lahko trese še več dni zatem. Do uspešno prestanega obreda lahko preteče tudi več let.
Bolečina je tako intenzivna, da jo je Schmidt opisal s kvalifikatorjem 4+. Traja lahko do 24 ur. Ob piku se sprosti nevrotoksični peptid poneratoksin, ki povzroča mišične krče, paralizo in intenzivno pekočo bolečino, primerljivo s strelno rano.
Finančni horoskop v avgustu je tukaj. Denarne zadeve so v tem mesecu napete, v svetu financ pa moraš biti premeten in premišljen. Kako bo avgust z retrogradnim Merkurjem in močno polno luno vplival na tvoje finance, naložbe in prihodnost? Vse to izveš v finančnem horoskopu za avgust 2024.
Polna luna v Vodnarju 19. avgusta lahko prinese nekaj nepričakovanih novic o tvojem denarnem toku in celo presenetljivo povišico ali bonus. Poskusi se ne počutiti krivega, ker si napredoval pred svojim delovnim prijateljem. Naj se stvari odvijajo.
»Denar moraš razpraviti, da ga zaslužiš,« je tvoja mantra za ta mesečni horoskop v financah. Od pomladi si bil osredotočeni na povečanje virov in obilja, zdaj pa je čas, da začneš z dolgoročnimi naložbami. Preden opraviš velik nakup 14. avgusta, se prepričaj, da ne deluješ zaradi impulza ali izčrpanosti.
Retrogradni Merkur ti ne bo pustil druge izbire, kot da se usedeš in dobro preučiš svoj proračun. Če želiš pobrati dodatno delo, se o tem prepričaj svojim prijateljem. Priložnost, da zaslužiš nekaj dodatnega denarja okoli 18. avgusta, te pripravi do nepričakovanega tekočega in donosnega nastopa.
Merkur, Venera in sonce ta mesec preživijo čas v tvojem denarnem sektorju, kar pomeni, da je to najboljši čas v letu, da se osredotočiš na svoje proračune in finance. Iskanje novega finančnega svetovalca ali celo samo prenos tiste aplikacije za proračun, ki jo je priporočil sodelavec, so odlični majhni koraki, ki jih lahko narediš do boljšega finančnega zdravja.
Postaje Merkurja so retrogradne v tvojem denarnem sektorju do 28. in tvoj osebni cilj v tem času pregleda bi moral biti jasen cilj tega, kaj resnično potrebuješ. Naredi nekaj glede prenove notranjosti in osebnega sloga, vendar z večjimi nakupi počakaj do 28. avgusta.
Polna luna v Vodnarju 19. avgusta je zate naporna predvsem na delovnem mestu. Toda če igraš pravilno, bi to, kar se zgodi zdaj, lahko vodilo do znatnega napredovanja ali poznejšega preobrata v karieri. Ta mesec naj bo tvoj proračun omejen, a če želiš malce goljufati, poskrbi, da se boš posladkal.
Tvoje finance so letos nenehno nihale, z veliko vzponi in padci. Toda v avgustu obstaja možnost, da s svojimi veščinami in izobraževanjem zaslužiš več denarja. Priložnosti za poučevanje ali delo na daljavo, ki se pojavijo okoli 14. avgusta, so obetavne, tudi če pogodba ne bo podpisana takoj.
Horoskop za tehtnice Foto: Darkmoon_Art iz Pixabay
Škorpijon – 23. 10. do 21. 11.
Mlada luna v levu je bila zelo dobrodošel nov začetek za tvojo kariero in javne vloge. Ne glede na to, ali začenjaš novo delovno mesto, razmišljaš o preobratu v panogi ali racionalizirate projekt, je zdaj čas, da povrneš svojo poklicno moč in dobiš primerno plačilo.
Horoskop za škorpijone Foto: Darkmoon_Art iz Pixabay
Strelec – 22. 11. do 21. 12.
Če opustiš eno odgovornost in prevzameš drugo, si ta mesec v finančni stiski. Ne zaslužiš toliko kot z običajnimi stranskimi nastopi, a na nek način uživaš v svobodi gibanja. Ne pozabi, da je čas tudi vir.
Retrogradni Merkur do 28. avgusta ti omogoča, da pregledaš pogoje za posojilo ali štipendijo. 18. avgusta bo jasno, ali je ta podpora vredna stalne obveznosti. Včasih se je bolje zadolžiti, kot pa se počutiti popolnoma obtičanega.
Horoskop za kozoroge Foto: Darkmoon_Art iz Pixabay
Vodnar – 21. 1. do 18. 2.
Čeprav je bila večina tega leta v znamenju varčevanja, ti ta mesec ponuja edinstveno priložnost, da pridobiš več finančne podpore. Druga možnost je, če si veliko prihranil, je to morda mesec, ko se boš nekomu obnašal kot »sugar daddy«. Prepričaj se, da trikrat preveriš pogodbene pogoje, preden se čemur koli zavežeš!
Horoskop za vodnarje Foto: Darkmoon_Art iz Pixabay
Ribi – 19. 2. do 20. 3.
Ves denar tega meseca boš vložil v svoj dom, družino ali na pot zdravljenja. Kdo si je mislil, da so kavči tako dragi? Koliko stane selitev? Preden zapraviš več denarja, ki ga nimaš, za opremljanje svojega novega stanovanja, poglej, kaj lahko vzamete iz druge roke oz. rabljeno. Morda boš imel veliko srečo z darilom prijatelja.
Čeprav skušamo na vseh področjih odpraviti razlike med spoloma in zagotoviti enakopravnost, na nekaterih področjih ne moremo mimo bioloških razlik. Te so verjetno najbolj očitne ravno pri športu. Jasno je, da imajo moški v določenih športih zaradi nekoliko drugačne fiziologije in večjega deleža mišične mase prednost. Nova raziskava pa je odkrila nepričakovano prednost za ženske: z manj športne vadbe lahko dosežejo več pozitivnih učinkov od moških.
Športna aktivnost koristi obema spoloma
Raziskovalci so analizirali podatke dobrih 400 tisoč odraslih Američanov med leti 1997 in 2019. Udeleženci, med katerimi je bilo 55 odstotkov žensk, so izpolnili anketo o fizični aktivnosti v prostem času. Raziskovalci so se tokrat osredotočili na rezultate v odvisnosti od pogostosti, trajanja, intenzitete in vrste fizične aktivnosti – za vsak spol posebej. Ne preseneča, da so tako ženske kot moški, ki so se redno ukvarjali s telesno aktivnostjo, zabeležili nižjo smrtnost. Zanimivo pa je, da je bila smrtnost žensk s fizično vadbo znižana za kar 24 odstotkov, smrtnost moških pa le za 15 odstotkov.
Ženske do enakih učinkov s polovico aerobne aktivnosti
Moški v raziskavi so dosegli maksimalne pozitivne učinke na preživetje, če so tedensko vsaj pet ur namenili zmerni do intenzivni aerobni aktivnosti. Ženske so enako stopnjo pozitivnih učinkov dosegle že pri manj kot dveh urah in pol tedensko. Med zmerno in intenzivno aktivnost se na primer uvrščata hitra hoja in kolesarjenje.
Med vadbo za moč so v raziskavi uvrstili aktivnosti, kot sta dvigovanje uteži in vaje za stabilnost trupa. Moški so maksimalno kostno gostoto dosegli, če so se s tovrstnimi aktivnostmi ukvarjali vsaj trikrat tedensko. Ženske so do enakih učinkov prišle že z eno vadbeno enoto na teden. Razlika je torej trikratna! Več o vplivu in pomenu vadbe za kostno gostoto izveš v posnetku.
How Your Bones Change With Exercise
Ženske lahko dosežejo več učinkov
Ta raziskava še zdaleč ne zaključuje, da je več kot 140 minut aerobne aktivnosti oziroma več kot ena vadba za moč tedensko za ženske nesmiselna. Izkazalo se je, da ženske, ki se s športom ukvarjajo več, dosežejo še več učinkov. Dodatne pozitivne učinke tako lahko opazijo, ko povečajo čas aerobne aktivnosti s 140 vse do 300 minut na teden. Tako tudi pridejo do večjega zmanjšanja smrtnosti, ki je bilo omenjeno na začetku.
Naj bo to dodatna motivacija, ne izgovor
Profesorica kardiologije, Christine M. Albert, si želi, da bi nova spoznanja motivirala ženske, ki se zaenkrat še ne ukvarjajo z redno telesno aktivnostjo. Zavedanje, da lahko z redno aktivnostjo dosežeš tolikšne učinke, je res dober razlog, da šport postane investicija v tvojo prihodnost. Vsekakor pa ženskam to ne sme predstavljati izgovora, da se jim s športom ni treba ukvarjati toliko kot moškim – tudi one dosežejo svoje maksimalne učinke pri enaki količini športa, le da so ti učinki večji, kot jih lahko dosežejo moški.
,_March_2016_(cropped).jpg){kind=link}