Gradnja centra Rotovž v Mariboru se kljub še ne do konca dorečenemu financiranju nadaljuje. Župan Maribora, Saša Arsenovič, je na predstavitvi gradbišča za novinarje odprtje napovedal spomladi 2026.
Center Rotovž je eden največjih infrastrukturnih projektov na področju kulture v državi. V njem bodo knjižnica, galerija in kino, z gradnjo pa so začeli že v začetku leta 2022. »Letos bomo dokončali prostore, kjer bo čez leto in pol galerija, do konca prihodnjega leta pa stavbo knjižnice,« je povedal Arsenovič.
Poskušali bodo najti več sredstev
Mariborski župan je dejal, da si prizadevajo tudi zagotoviti financiranje za obnovo mestne hiše Rotovž, kjer je med drugim poročna dvorana. Ta stavba ni vključena v projekt Centra Rotovž in do zdaj ni bila v načrtu za obnovo. Po besedah župana bodo poskušali v ta namen najti evropska sredstva. Če bodo uspešni, naj bi uredili tudi prostore na podstrešju, in sicer za razstave in druge dogodke. Za ureditev 1000 kvadratnih metrov površine bi po njegovih ocenah potrebovali približno milijon evrov.
»Zavedamo se tudi, da bo treba zagotoviti sredstva tako za program kot za nove zaposlitve v Centru Rotovž, in sicer že v letu 2025, da bomo pripravljeni za odprtje in bomo imeli vsebine že prvi dan,« je dejal.
»Verjamem, da bo to res postala točka povezovanja, točka znanja, točka sanjanja, točka, kjer se bodo srečale vse generacije. Zdaj, ko je mesto okrog in okrog urejeno, vedno bolj čutimo, da je prav, da to gradimo,« je dodal.
Foto: Arhitekturni atelje Medprostor
Vrednost projekta se je zvišala
Vrednost projekta je s 25 milijonov evrov poskočila na 37 milijonov. Občina si prizadeva, da bi država še vedno primaknila polovico, a ministrstvo za kulturo meni drugače. »Ministrstvo za kulturo kot sofinancer redno spremlja potek projekta Centra Rotovž. S trenutnim stanjem gradnje in podražitvami smo dobro seznanjeni. Kot je bilo dogovorjeno že v pogodbi, ministrstvo projekt sofinancira do največ 12,7 milijona evrov, vse podražitve med izvajanjem pa prevzema Mestna občina Maribor, kot je določeno v pogodbi,« so poudarili in dodali, da trenutno preučujejo možnosti in rešitve.
Župan je pri tem še vedno optimističen in verjame, da bodo našli rešitev do leta 2025 in zatrdil, da »projekt normalno poteka«. »Še vedno sledimo časovnici, po kateri bo 31. maja 2025 konec gradbenih del, nato do konca leta uporabno dovoljenje in odprtje februarja, marca ali aprila 2026,« je dejal.
Skupno bo imel Center Rotovž nekaj več kot 8000 kvadratnih metrov površine v več nadstropjih, tudi pod zemljo.
Včeraj je povsem nepričakovano odstopil minister za vzgojo in izobraževanje, Darjo Felda. Svoj mandat je nastopil v začetku lanskega leta, potem ko je bil – z zamikom zaradi zakonodajnega referenduma – sprejet nov Zakon o vladi. Pred tem je bil sekretar na ministrstvu za izobraževanje, sicer pa ima dolgo pedagoško kariero.
Svoj odstop je pojasnil z željo, da se želi vrniti v pedagoške vode. Glede na to, da je ime kandidata za novega ministra že znano – to je Vinko Logaj – pa je zgodba najverjetneje kompleksnejša. Ni skrivnost, da je Felda postopoma izgubljal podporo med svojimi kolegi v Vladi in Državnem zboru. Tudi dejstvo, da je novo ime za ministra že znano, kaže na visoko možnost dogovarjanja v ozadju.
Obljube ministra pred nastopom mandata
Kot bodoči minister se je januarja 2023 predstavil na zaslišanju pred odborom Državnega zbora. Ta odbor je sicer rahla anomalija, saj se od bodočega ministra pričakuje, da postavi cilje svojega mandata – to je pa v nekaterih primerih težko pričakovati. Težko namreč postaviš cilje, če nisi podrobno seznanjen s situacijo (Šarec je kot kandidat za ministra za obrambo mutatis mutandis obljubljal ponovno uvedbo teritorialne obrambe. Njegova obljuba je romala v koš kmalu po tem, ko se je kot minister sestal z ostalimi obrambnimi ministri na srečanju zveze NATO).
Ne glede na to, pa je Felda zaslišanje dobro prestal in ni podal nerazumnih ali neizpolnljivih obljub. K temu je najverjetneje prispevala njegova dolga kariera v vzgoji in izobraževanju. Že januarja lani je opozoril na pomembnost vključevanja romskih otrok v programe predšolske vzgoje.
Napovedal je tudi spremembo v povezavi z Nacionalnim preverjanjem znanja (NPZ), tj. da bi se moral rezultat na NPZ upoštevati pri vpisu v srednjo šolo in da bi morali NPZ pisati že tretješolci. Napovedal je še spremembe v srednjih šolah, predvsem pri vzpodbujanju praktičnih veščin.
Napovedane spremembe so bile – tudi po mojih informacijah – med učitelji in profesorji dobro sprejete. Težave v šolstvu presegajo politično ideologijo, predlogi bodočega ministra so bili več ali manj smiselni. Kljub obetavnemu začetku pa Feldi očitno ni uspelo izpolniti visokih pričakovanj.
Očitki – neodločnost in medlost
Šolstvo se v zadnjih letih sooča z obilico težav. Med temi so: kadrovska kriza, ki je izrazita predvsem na področju naravoslovnih predmetov, nizke plače (mladih učiteljev), pritiski staršev, nedisciplinirani otroci, pomanjkanje avtoritete učiteljev, padajoča raven znanja šolarjev in dijakov na večini področij (gre za zaskrbljujoče podatke) ter številne druge okoliščine. Felda je vzbujal veliko upanje, da bo omenjene težave ne samo ustrezno naslovil, temveč tudi rešil.
V času svojega mandata mu je uspelo sprejeti nekaj pomembnih sprememb – Zakon o osnovni šoli je uvedel obvezni tuji jezik za prvošolce, NPZ v tretjem razredu in možnost, da se rezultat na NPZ upošteva pri vpisu v srednjo šolo. Zaradi porasta nasilja v šolah je Felda sodeloval z ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem, vendar sta ugotovila le, da je potrebna boljša »komunikacija«.
Neuradno naj bi bil povod za ministrov odstop tudi neuspešno reševanje t. i. »romske problematike«. Kot sem zapisal, je Felda problem naslovil, še preden je postal minister. Tema pa je postala aktualna letos, ko so mediji množično poročali o razmerah romskih skupnosti na Dolenjskem. Resor ministrstva za vzgojo in izobraževanje je na tem področju vsekakor pomemben, saj je integracija romskih otrok ključna pri reševanju problema. Gotovo pa gre za širše vprašanje, ki vključuje več različnih ministrstev – ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je le majhen člen v tej zgodbi.
Ne vem, če so očitki nekdanjemu ministru popolnoma upravičeni. Resda na področju nismo bili deležni revolucionarnih sprememb in rešitev za vse omenjene težave. Kljub temu pa se je minister bolj ali manj držal svojih obljub, pri vprašanju šolske prehrane (predlog, da se v osnovnih šolah ne streže svinjina) pa je pokazal tudi odločno držo, saj predloga ni podprl oz. mu je nasprotoval. Tega sicer ni storil na nastopaški ali pompozen način, ampak cilj je bil dosežen – svinjina v šolah ostaja.
Veliko podporo nekaterih učiteljev uživa tudi zaradi tega, ker je omejil institut šolanja na domu. Učenci, ki se šolajo na domu, morajo po novem zakonu opraviti izpite iz vseh predmetov – ne le nekaterih. Nesmiselno je bilo, da so se učenci, ki so se šolali na domu, v srednjo šolo vpisovali z ocenami, ki so jih pridobili le pri nekaterih predmetih. Več o tem: Spremembe pri šolanju na domu, starši napovedujejo ustavno pritožbo.
Felda sicer ni nizal uspehov po tekočem traku, ampak v primerjavi z nekaterimi drugimi ministri ali ministricami njegov mandat ni povzročil večjih afer in spodrsljajev. Zelo hitro omenjanje novega kandidata pa obenem vzbuja pomisleke, da je njegov odstop posledica dogajanj v ozadju.
Kaj je v ozadju?
Ministrstvo za obrambo je v času, ko poteka vojna v neposredni bližini naše države, bržčas eno izmed pomembnejših ministrstev. Po izvolitvi obrambnega ministra Šarca v Evropski parlament smo ime kandidata za novega ministra dobili šele včeraj – to je Borut Sajovic. Trajalo je torej nekaj mesecev, da je Vlada predstavila kandidata za enega izmed pomembnejših resorjev, čeprav se je dalo v naprej predvideti, da bo Šarec izvoljen in bo mesto ministra za obrambo ostalo prazno.
Pri ministru za vzgojo in izobraževanje je situacija diametralno nasprotna. Odstop Felde je bil popolnoma nepričakovan – celo presenetljiv, ime novega kandidata pa je znano takoj. Vinko Logaj, kandidat za novega ministra, je do nedavnega opravljal funkcijo direktorja Zavoda za šolstvo. Z mesta direktorja je pred kratkim odstopil s pojasnitvijo, da se želi upokojiti – njegov mandat bi sicer potekel šele čez dve leti.
Vinko Logaj in Darjo Felda. Foto: Boštjan Podlogar/STA on gov
Okoliščine kažejo oz. namigujejo na to, da je hipna menjava na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje posledica predhodnih dogovorov, ki ne zadovoljujejo najvišjih standardov politične transparentnosti.
Področje slovenskega šolstva zaenkrat še ni tako pereča tema kot npr. področje zdravstva. Skoraj gotovo pa bo v naslednjih nekaj letih – ko bo šole zapustilo veliko učiteljev zaradi upokojitve ali boljših priložnosti na drugih področjih – situacija v šolstvu zelo podobna situaciji v zdravstvu. Morda rošada na ministrstvu kaže, da se je to obdobje že začelo …
V samem središču Maribora, na Grajskem trgu 2, že od marca domuje nova izpostava založbe Beletrina, Knjigarna Beletrina Maribor. Prva v Mariboru in prva, ki se nahaja izven prestolnice. Če gre sklepati na množico obiskovalcev v njeni notranjosti, je že dodobra postala novo literarno središče v Mariboru!
Pridite na Grajski trg 2
Prostoren ambient in ambientalna glasba takoj pritegnejo tako mimoidočega, kot tja že namenjenega obiskovalca, ki lahko uživa v naboru pestrega izbora tako domače, kot tuje literature. Poleg Beletrinine zbirke predstavljajo tudi knjige drugih založb. Poseben poudarek je na avtorjih iz domačega mariborskega in širšega štajerskega območja, ki jim je posebej namenjena tudi knjižna polica.
Posebno mesto v knjigarni je namenjeno domačim štajerskim avtorjem in knjigam, ki so posvečene širšemu prostoru Maribora. Foto: Nika Vrabec
Širiti literarni navdih v štajerski prostor
Založba želi v ospredje postaviti knjige mariborskih oziroma štajerskih avtorjev, tako tiste, ki so izšle pri založbi Beletrina, kot tiste, ki so izšle pri drugih slovenskih založbah. Poudarek je tudi na knjigah o Mariboru in širši okolici. Mariborsko knjigarno vodi Simona Bibič, ki skupaj z vodjo Knjigarne Beletrina Ljubljana Emo Knific sodeluje tudi pri izboru knjig.
Zanimivo je, da se izbrani naslovi, ki jih ponujajo redno posodabljajo, tudi po predlogih obiskovalcev. Knjigarna pridobiva na poslanstvi osrednjega literarnega stičišča v štajerski prestolnici in srečevališča ljudi, ki jih zanima kvalitetna literatura.
Knjižno ponudbo redno posodabljajo, tudi po predlogih obiskovalcev. Foto: Nika Vrabec
Kot je že na odprtju poudaril Mitja Čander, direktor založbe Beletrina, Maribora za njihovo prvo knjigarno izven Ljubljane, niso izbrali po naključju: »Maribor se je že davno poslovil od proletarske identitete, danes ga zaznamujejo številni podjetni, inovativni, radovedni in kulturi zavezani ljudje.«
V časih, ko je Beletrina vse bolj ambiciozna založba in izda že več kot 80 knjig na leto, je izrednega pomena, da imajo neposredne prodajne kanale. »Želimo si, da bi bila to res knjigarna v tistem starinskem, pravem pomenu besede – središče literature in predvsem domovanje za vse, ki imamo radi knjige in literaturo,« dodaja Čander.
»Nova knjigarna predstavlja doprinos h kulturnemu dogajanju v mestu!«
Ob obisku knjigarne se ujamemo v prijeten pogovor z eno izmed prodajalk, Anadejo. Najprej nam pove, da v knjigarno zahajajo vsi, od turistov, naključnih mimoidočih, kot domačinov. Vsi so navdušeni nad sodobnim videzom in pestro ponudbo nove knjigarne. Pove nam tudi anekdoto o rednem obiskovalcu, s katerim se vsakič zaplete v zanimive pogovore o vsakdanjih novostih v časopisju.
Pravi, da je to ena izmed njenih najlepših študentskih služb: »Moja najboljša služba. Lahko povežem delo in nekaj, kar rada počnem v prostem času. To pa so knjige.«Eden izmed glavnih atributov knjigarne je tudi izmenjevanje knjižnih nasvetov in priporočil: »Všeč mi je, da se lahko s strankami veliko pogovarjam o knjigah. Gre za vzajemna priporočila, svetujem jim, katero knjigo naj izberejo, oni pa mi poročajo o tem, kaj dobrega so že prebrali,« še dodaja.
Strinja se, da je nova knjigarna velik dobrinos h kulturnemu dogajanju v mestu in širitvi bralne kulture: »Ljudje se zelo zanimajo za dogodke, ki jih organiziramo.« Dodaja še, da zelo radi pridejo v knjigarno in se zelo zanimajo za vse knjižne novosti ter obstoječo ponudbo: »Zdi se mi, da jim knjigarna tudi ponuja dostop to knjig, ki jih mogoče v drugih ni oz. se le redko najdejo.«
Seveda nam zanima tudi, kaj ljudje najraje kupujejo. “Največ se prodajajo avtorji, ki so dobro poznani na tem področju ali izvirajo iz njega, klasiki, seveda tudi otroške knjige.
Projekt Novel Europe posebej namenjen mladim
Na Beletrini se zavedajo, da je za širjenje bralne kulture med mladimi ključno uporabljati sodobne in privlačne pristope. Letos so v sodelovanju z dijaki in študenti začeli mednarodni projekt Novel Europe, s katerim želijo mlajšim generacijam na inovativen način približati vrhunsko literaturo. Poleg tradicionalnih bralnih klubov bodo v projekt vključili tudi digitalne platforme in družbena omrežja, ki so mladim blizu.
Eden izmed vključenih avtorjev je tudi balkanski Homer, književnik in diplomat, ki je leta 1961 dobil Nobelovo nagrado Ivo Andrić. Foto: on Beletrina
Projekt vključuje prevode dvanajstih izjemnih evropskih romanov iz dvanajstih jezikov, od tega osem iz manj razširjenih jezikov. Ta dela bodo na voljo v obliki knjižnih publikacij, elektronskih knjig in zvočnih knjig.
Med avtorji so priznana imena, kot so Serhij Žadan (Ukrajina), Sofi Oksanen (Finska), Tomas Espedal (Norveška), Stefan Hertmans (Belgija), Sharon Dodua Otoo (Velika Britanija), Pol Guasch (Španija), Péter Nádas (Madžarska), Lucie Faulerová (Češka), August Strindberg (Švedska), Honoré de Balzac (Francija), Grazia Deledda (Italija) in Ivo Andrić (nekdanja Jugoslavija).
Devet iz teh del bo prevedenih v slovenščino prvič, izbira pa temelji na sodobnih evropskih dilemah, ki so aktualne za mlade, in se pogosto dotikajo tudi osebnih izkušenj ter skrbi.
Del dogodkov bodo povezali tudi s Knjigarno Beletrina v Mariboru, kjer bodo organizirali srečanja z avtorji, prevajalci, delavnice in literarne pogovore pod vodstvom strokovnjakov z literarnega področja. Poleg tega se že povezujejo s srednjimi šolami in fakultetami po Sloveniji, da bi mladim omogočili dinamično in interaktivno doživljanje literature ter jih spodbudili k aktivnemu sodelovanju v literarnih razpravah.
Kaj zanimivega se bo še dogajalo v septembru?
Naslednji dogodek, ki ga lahko ujamete, se bo odvil že 19. septembra ob 18. uri. Literarni popoldnevi v knjigarni se vračajo s predstavitvijo skrivnostnega sveta gliv.
Na drugem septembrskem literarnem popoldnevu bo govora o knjigi, ki prepleta svet gob z osebno zgodbo determinatorke gliv in amaterske mikologinje. Knjigo Zadnja vijoličasta bledivka, ki poleg gob in njihovih številnih zdravilnih učinkov opisuje tudi težko življenjsko pot protagonistke, bo predstavila Katarina Grabnar Apostolides, ki je avtobiografsko obarvano knjigo napisala skupaj s pisateljico Ano Schnabl. Dogodek bo moderirala kreativna direktorica agencije Kreativna baza in pobudnica nastanka knjige Maja Čander.
»Ta knjiga ni gobarski priročnik, ampak je biografija, prepletena z nekaj mojimi najljubšimi gobami in čarom mikologije. Njen namen je spodbuditi dobre odnose med ljudmi in glivami. Knjiga je v bistvu umetnina sama po sebi, saj sva jo z Ano ustvarili skupaj in pokaže, kako je sodelovanje dveh precej različnih oseb lahko zelo produktivno,« je o delu in svojem vtisu soavtorstva pojasnila Katatina Grabnar Apostolides. Gre za edinstveno delo, ki skozi spoznavanje in razkrivanje izvirov ljubezni do gliv zbližuje obe avtorici in v čudoviti svet micelijev in biofluorescenci vabi tudi bralca. Sestavljena je iz osrednjega biografskega dela, ki ponuja nešteto anekdot in doživetij z glivami, od nabiranj in zastrupitev dalje, in dodatka, ki predstavlja nekaj Katarininih najljubših gliv in tudi receptov. Dodatek krasijo še magične ilustracije Ane Jakob Jerčič.
Katarina Grabnar Apostolides (1986) je že od malega najtesneje povezana z gobami. Z njimi je odraščala, spremljale pa so jo tudi na številnih poteh po Evropi. Ko se je leta 2014 vrnila v Slovenijo, se je vpisala v program izobraževanja za določevalca gobjih vrst. Opravila je vse tečaje in izpite, ki so bili na voljo, in tako se že nekaj let ponaša s titulo »determinator samostojni svetovalec«. Aktivna je v štirih slovenskih gobarskih društvih, v okviru katerih pripravlja razstave, ekskurzije in predavanja, sodeluje pa tudi z ljubljanskim Gobnjakom, goriškim zavodom KreaVita in drugimi tovrstnimi organizacijami. Foto: on Beletrina
Če bo vreme dopuščalo, bomo v knjigarni s pomočjo Katarine Grabnar Apostolides pripravili tudi manjšo razstavo gob, vse gobarje, ki se bodo udeležili predstavitve, pa vabimo, da s seboj prinesejo gobe, ki jih ne poznajo, pa bi želeli, da jih določi naša determinatorka.
Študenti lahko koristite številne ugodnosti
Študenti in upokojenci ter imetniki EU kartice ugodnosti za invalide pri Beletrini uveljavljate 15 % popust na knjige založbe Beletrina, predložiti morate le potrdilo o statusu ali izkaznico. Upoštevajo pa tudi Zakon o enotni ceni knjige, ki določa, da popust ne velja za knjige, ki so na trgu manj kot pol leta.
Apple je s svojo najnovejšo programsko posodobitvijo na svoje naprave dodal slovenski jezik, kar za naše uporabnike predstavlja pomemben mejnik. Po letih pričakovanj in pritiska je zdaj slovenščina na voljo kot privzeti jezik za menije, nastavitve in aplikacije na napravah, kot so iPhone, iPad in Mac. Kmalu bo na voljo tudi virtualna asistentka. Ta dodatek simbolizira prepoznanje slovenske jezikovne skupnosti in njenih potreb. Apple namreč zaznava vse večjo globalno prisotnost uporabnikov iz majhnih držav, kot je Slovenija.
Pomen lokalizacije jezika na Applovih napravah
Vključitev slovenščine je izjemnega pomena za slovenske uporabnike, še posebej za tiste, ki se ne počutijo popolnoma domače v angleščini. Slovenski meniji in navodila olajšajo uporabo Applovih naprav, predvsem za starejše generacije in ljudi, ki niso tako vešči tehnološke terminologije v tujih jezikih. Poleg tega lokalizacija jezika omogoča večjo dostopnost in vključevanje slovenskih uporabnikov v digitalni svet, kar je pomembno tudi za ohranjanje jezika v tehničnih sferah.
Mladi še vedno raje uporabljajo angleščino
Kljub temu, da je slovenščina zdaj na voljo, mlajši uporabniki Applovih naprav v veliki meri še vedno raje uporabljajo angleški jezik. Razlog za to tiči v preprostosti sledenja angleškim tutorialom in navodilom na spletu. Velik del tehnoloških vodičev in nasvetov je namreč dostopen zgolj v angleščini, kar mladim omogoča boljšo prilagodljivost in lažje sledenje, če so tudi meniji na njihovih napravah v angleščini.
A kljub temu, da je mednarodni jezik tehnologije in inovacij angleščina, je uvedba slovenščine na Applovih napravah več kot le tehnična prilagoditev. To je kulturno priznanje in hkrati spodbuda za prihodnje generacije, da svoj jezik ohranjajo tudi v digitalni dobi.
V zadnjih letih je TikTok postal ena izmed najbolj priljubljenih platform, kjer uporabniki delijo kratke videoposnetke z glasbo, plesom, izzivi in vsem ostalim. Kar pa morda ne opazimo takoj, je vpliv, ki ga ima TikTok na našo glasbeno kulturo in dojemanje pesmi. Mnogokrat se zgodi, da pesmi, ki jih slišimo na tej platformi, niso nove stvaritve, temveč predelave starih uspešnic. Pogosto se zdi, da pozabljamo na originalne verzije pesmi.
TikTok in njegov vpliv na glasbo
Na TikToku se vsak dan pojavljajo novi trendi, ki pogosto vključujejo plesne izzive, glasbene remikse ali priredbe. Uporabniki z veseljem sodelujejo v teh izzivih, toda pogosto se zgodi, da sploh ne vedo, kdo je avtor originalne pesmi ali kdaj je bila pesem prvič izdana.
Nekatere starejše pesmi postanejo viralne, ko jih uporabniki odkrijejo v novih priredbah. Včasih je ta transformacija tako uspešna, da poslušalci začnejo verjeti, da gre za popolnoma nove pesmi. Šele kasneje, ko se poglobijo v zgodovino pesmi, odkrijejo, da so te melodije že desetletja stare. Na primer, pesmi iz 80. in 90. let so včasih preoblečene v sodobnejši zvok, kar jih naredi dostopne mlajši generaciji, ki teh pesmi prej ni poznala.
Izgubljanje zgodovine
Ko priredbe prevzamejo popularnost, se lahko zgodi, da pozabimo na originalne umetnike, ki so ustvarili te pesmi. Namesto, da bi bili originalni avtorji prepoznani in cenjeni, vse zasluge pogosto pobere nova verzija ali izvajalec. To ne pomeni, da so priredbe nekaj slabega, saj lahko s tem ohranimo nekatere pesmi žive in dostopne za nove generacije. Vendar pa je pomembno, da priznamo tudi zgodovino in izvor teh melodij.
Primer tega je pesem Beggin, ki je na TikToku postala viralna, priredba italijanske skupine Måneskin. Številni mladi uporabniki so pesem vzljubili, ne da bi vedeli, da gre v resnici za predelavo originala, ki ga je leta 1967 izdala skupina The Four Seasons.
The Four Seasons - Beggin' (Official Audio)
Priredba ni nujno nadomestek za original
Medtem ko so priredbe lahko zelo inovativne in zanimive, nikoli ne morejo popolnoma nadomestiti originalov. Prvotne različice pesmi nosijo s sabo določeno zgodovino in kontekst, ki jih naredijo edinstvene. Priredba je pogosto prilagoditev pesmi za drugačen čas in publiko, vendar izgubi del tiste avtentičnosti, ki jo ima original.
Pomembno je, da se zavedamo, da so mnogi novi hiti v resnici pesmi, ki so bile ustvarjene že zdavnaj. Čeprav je TikTok odličen za odkrivanje novih talentov in za ohranjanje starejših pesmi žive, ne smemo pozabiti na umetnike, ki so ustvarili te skladbe in jim priznati zasluge, ki jim pripadajo.
TikTok je nedvomno platforma, ki spreminja glasbeno industrijo in našo percepcijo glasbe. Vendar pa moramo biti pozorni na to, da ne pozabimo na originalne umetnike in pesmi, ki so osnova za številne današnje hite. Čeprav so priredbe lahko izjemno priljubljene, ne smemo zanemariti pomembnosti originalov in njihovega vpliva na glasbeno zgodovino. Spoznavanje in prepoznavanje teh pesmi v njihovi prvotni obliki nam omogoča globlje razumevanje glasbe ter spoštovanje dediščine, ki jo s sabo prinaša.
Kaj pravite na kombinacijo tablice in telefona? Elegantni plesalci so s telesno govorico ob vznemirljivih melodijah ponazorili vizijo in odločenost Huaweia po doseganju novih višav tehnoloških inovacij, ki se zrcali v blagovni znamki Huawei ULTIMATE DESIGN!
Na dogodku v kitajskem mestu Shenzhen je spregovoril Richard Yu, izvršni direktor, predsednik upravnega odbora Consumer BG in predsednik upravnega odbora Intelligent Automotive Solution BU pri Huaweiu. Poudaril je: »Nikoli nismo prenehali z inovacijami in nikoli nismo obupali pri prizadevanjih za uresničitev tega, kar je mogoče. Vztrajnost je prinesla rezultate, saj nam je uspelo razviti prvi komercialni trojno zložljivi telefon na svetu, Huawei Mate XT | ULTIMATE DESIGN.«
Vodilni v inovacijah in razvoju ultimativnih tehnologij
Huawei si vedno prizadeva za tehnološke inovacije ter z nenehnimi naložbami in raziskavami prinaša vrhunske tehnologije in izdelke. Huawei Mate XT | ULTIMATE DESIGN odlikujejo revolucionarne zmogljivosti, kot sta lahka in poenostavljena tečaja. Delujeta v tandemu in podpirata pregibanje navznoter in navzven, ko njuni zobniki z optimalno natančnostjo zagotavljajo nadvse tekoče pregibanje. Medtem se čudovit velik zaslon iz prožnih materialov gladko prepogiba v obe smeri in je odporen proti stiskanju pri prepogibanju navznoter ter proti napetosti pri prepogibanju navzven.
Osupljiva estetika ultimativne zasnove
Kot vodilni na področju oblikovanja izdelkov si Huawei prizadeva, da bi vam zagotovil edinstveno izkušnjo estetike. Huawei Mate XT | ULTIMATE DESIGN je podedoval ikonično simetrično obliko zvezdastega diamanta, ki smo jo videli na prejšnjih napravah blagovne znamke Ultimate Design. Bleščeča površina telefona je bila izdelana z zapletenim sinusoidnim postopkom rezanja, njegove eonske krivulje na vsaki rezalni površini pa dajejo ohišju značilen videz.
Ultimativne izkušnja moči
Huawei Mate XT | ULTIMATE DESIGN na novo opredeljuje zmožnosti pametnih telefonov, saj podpira brezhibno preklapljanje med načini z enim, dvema in tremi zasloni. V načinu s trojnim zaslonom obsežna površina zagotavlja poglobljeno gledanje na ravni kina in omogoča enostavno brskanje po informacijah. Ko je telefon preklopljen v dvozaslonski način, je idealen za branje člankov in preverjanje e-pošte. Po želji ga lahko zložite v enozaslonski način in se lotite opravil, kot sta telefoniranje ali fotografiranje.
Najvišja kakovost fotografije
Podjetje Huawei velja za vodilno na področju inovacij v mobilni fotografiji. Kljub tankemu ohišju jim je uspelo v nov pametni telefon vključiti fotografske zmogljivosti Huawei XMAGE in ga opremiti z deset-stopenjsko fizično nastavljivo zaslonko, ki poskrbi za različne scenarije fotografiranja. Od oddaljenih gora do drobnih žuželk in cvetov. Ravno tako je na voljo funkcija »Speed Snapshot«, ki ujame lepoto hitrega gibanja in ohrani kristalno čiste trenutke.
Huawei Mate XT | ULTIMATE DESIGN predstavlja novo paradigmo mobilnih naprav. Kot prvi komercialni trojno zložljivi telefon v zgodovini premika meje možnosti zložljivega telefona in je kot tak primeren tako za delo, kot preživljanje prostega časa ter je obenem dokaz nenehnega stremenja po zagotavljanju vrhunskih tehnologij, osupljivega dizajna in čudovite izkušnje. Podjetje Huawei bo 19. septembra v Barceloni predstavilo tudi nove pametne ure iz družine Watch GT, ki ravno tako premikajo meje zmogljivosti nosljivih naprav.
Z mesecem septembrom pri Snow Monkey uvajajo novo ponudbo – vsak mesec bodo izbrali barvo meseca, v kateri bodo vsi izdelki na voljo s posebnim popustom. Za prvi mesec so izbrali barvo magenta, ki je znana po svoji živahnosti in energiji. Vsi izdelki v tej barvi bodo v septembru znižani za 20 %. Pomembno pa je, da pohitite, saj se bo magenta barva, ko bo zaloga razprodana, za vedno umaknila iz njihove ponudbe.
Magenta simbolizira samozavest, ustvarjalnost in svežino, zato je popolna izbira za prehod v hladnejše mesece. V septembru, ko se temperature začnejo zniževati, so topli napitki in udobje še posebej pomembni. Snow Monkey zato ponuja široko paleto termo izdelkov, ki bodo poskrbeli, da bo prehod v hladnejše mesece prijeten in udoben. Z izdelki v barvi meseca pa boste še dodatno izstopali.
Snow Monkey vabi vse, da izkoristijo popust in si zagotovijo svoje termo izdelke v magenta barvi, dokler so še na voljo. Ko bo zaloga razprodana, te barve ne bo več mogoče kupiti, zato ne gre odlašati.
Nova KIDS kolekcija pri Snow Monkey
Snow Monkey predstavlja tudi novo KIDS kolekcijo, ki je na voljo v dveh velikostih – 350 ml in 530 ml – vsaka v dveh živahnih barvah. Ta kolekcija ponuja vse, kar si starši želijo za svoje otroke: zdravju prijazne materiale, premium kakovost in enostavno uporabo.
Steklenička in zamašek ne vsebujeta BPA snovi in aluminija, kar zagotavlja, da nobeni toksini ne prehajajo v tekočino, s čimer je termovka zdravju najprijaznejša izbira. Termovka ohranja tekočino toplo do 12 ur in hladno do 24 ur, kar pomeni, da bo napitek vašega otroka vedno na želeni temperaturi.
Izdelana je iz visoko kakovostnega nerjavečega jekla, ki je izjemno odporno na padce in udarce. Flaška in zamašek sta zasnovana tako, da omogočata enostavno uporabo za otroke, z vodotesnim pokrovom, ki zagotavlja higieno pitja. Široka odprtina omogoča enostavno čiščenje, vsi deli pa so primerni za pranje v pomivalnem stroju. Posebnost je tudi to, da vse termovke vsebujejo malo ščetko za čiščenje in pa reflektivne nalepke, ki poskrbijo, da si lahko otroci termovke personalizirajo po svojih željah, hkrati pa nalepke poskrbijo za večjo vidljivost in varnost.
Z novo KIDS kolekcijo Snow Monkey poskrbi za zdravje in udobje tudi najmlajših in jih uči pomembnosti izbire trajnostnih produktov, ki ne obremenjujejo okolja.
Ker se bliža zima, je zdaj pravi čas, da se pripravite na nižje temperature in se opremite s kvalitetnimi izdelki.
Z akademskim pisanjem si se (oziroma se še boš) verjetno srečal vsaj pri pisanju diplomske naloge. Seveda boš osnove akademskega pisanja potreboval že prej, recimo pri pripravi raziskovalne naloge ali seminarja. Ta besedila so namreč namenjena strokovnemu občinstvu in se od običajnih razlikujejo po strukturi in jeziku.
Zanje se zahteva natančnost, objektivnost in podkrepljenost zapisanega z verodostojnimi viri. Akademsko pisanje je nekoliko zahtevnejše od običajnega izražanja misli, saj moraš biti bolj pozoren na podrobnosti, zapisano mora biti rezultat temeljite raziskave, svoje misli pa moraš izražati karseda jasno. Da ti bo akademsko pisanje predstavljalo čim manj preglavic, si preberi nekaj osnov o veščini, ki ti bo tekom študija prišla prav na vsakem koraku.
V čem so akademska besedila drugačna?
Akademska besedila se od običajnih najbolj razlikujejo v naslednjih vidikih:
Namen: Akademska besedila so namenjena širjenju znanja, reševanju raziskovalnih vprašanj in prispevanju k akademski razpravi. Običajna besedila so lahko bolj sproščena in namenjena širši javnosti ali zabavi.
Jezik: Akademski jezik je formalen, natančen in objektiven. Besede morajo biti izbrane premišljeno, saj je pomembno, da so trditve in argumenti jasni in razumljivi. Sleng, pogovorni jezik in preveč subjektivni izrazi tu ne pridejo v poštev.
Struktura: Akademska besedila imajo jasno določeno strukturo. Vsak del besedila ima svoje specifično mesto in funkcijo, kar pripomore k bolj sistematičnemu in logičnemu podajanju vsebine.
Podprtost trditev: Ena ključnih značilnosti akademskega pisanja je podprtost trditev z verodostojnimi viri. Pri akademskem pisanju je nujno, da se vsak argument ali trditev podkrepi z dokazi raziskav, znanstvenih člankov ali drugih zanesljivih virov.
Kako se lotiti akademskega pisanja?
Ko se lotiš akademskega pisanja, je ključnega pomena, da pristopiš k procesu sistematično in premišljeno. Najprej temeljito preuči temo, ki jo boš obravnaval, in zberi verodostojne vire, s katerimi boš podprl svoje trditve. Pri akademskem pisanju je navajanje virov obvezno, saj zagotavlja kredibilnost dela in omogoča bralcem, da preverijo podatke ali nadalje raziskujejo temo. Osredotoči se predvsem na naslednje elemente akademskega pisanja:
Jasnost in natančnost: Besedilo mora biti jasno in natančno, da bralec razume vse argumente brez dvoumnosti. Pomembno je, da se izogibaš nepotrebnim okraševanjem jezika in raje uporabiš preprost, a točen jezik.
Citati, viri in literatura: Uporabi zanesljive vire in jih pravilno citiraj. Vsaka izjava, ki ni splošno znana ali plod lastnih ugotovitev, mora biti podprta z referenco na zanesljiv vir. Pri citiranju uporabi ustrezen citatni slog (npr. APA, MLA, Chicago) – če pišeš diplomsko nalogo ali drugo delo v sklopu študija, je ta slog običajno že predpisan. Pri citiranju si lahko pomagaš tudi z določenimi računalniškimi orodji, a bodi pozoren na to, da je citatni slog ustrezen. Predvsem pa se znotraj akademskega besedila drži enega citatnega sloga.
Objektivnost: Pri akademskem pisanju je pomembno, da ostaneš objektiven in se izogneš pristranskosti. Argumente predstavi brez čustvenega ali osebnega vpletanja, saj je cilj akademskega pisanja predstavitev dejstev in raziskovalnih ugotovitev. Celo uporaba členkov (šele, samo, komaj, že) in nekaterih pridevnikov je v akademskih besedilih pogosto nezaželena.
Pravilnost: Poskrbi za pravilno slovnico, pravopis in ločila, čeprav ne gre za leposlovno besedilo. Napake v tehničnem vidiku pisanja lahko zmanjšajo verodostojnost besedila in otežijo razumevanje vsebine.
Če te čaka še več let akademskega izobraževanja oziroma razmišljaš celo o raziskovalni karieri, je smiselno, da aktivno izboljšuješ svoje sposobnosti akademskega pisanja. To veščino boš najbolje razvil s časom in vajo. Pri tem ti lahko pomagajo spodnji nasveti:
Beri, da boš bolje pisal: Branje strokovnih člankov, raziskovalnih nalog in knjig ti bo pomagalo razumeti, kako je treba strukturirati in pisati akademska besedila. Pazi na jezik, ki ga avtorji uporabljajo, in na način, kako predstavljajo svoje argumente. Izberi si besedila s področij, ki te zares zanimajo. Tako boš bolj motiviran in proces bo prijetnejši (še posebej pomembno, ko se prvič srečaš s tovrstnimi besedili.
Vaja dela mojstra: Redno pisanje ti bo pomagalo izboljšati veščine in pridobiti samozavest. Lahko začneš z manjšimi nalogami, poročili in eseji ter se postopoma lotiš bolj zahtevnih projektov. Predvsem pa vse obvezne projekte in naloge v šoli oziroma pri študiju vzemi resno in jih izkoristi kot priložnost, da napreduješ.
Izkoristi izkušnje drugih: Prosi mentorje, profesorje ali kolege, da preberejo tvoje delo in ti podajo povratne informacije. Kritika ti bo pomagala prepoznati napake in slabosti ter izboljšati pisanje.
Izboljšaj svoje sposobnosti s tečajem: Veliko univerz in izobraževalnih ustanov ponuja tečaje akademskega pisanja. Danes jih najlažje najdeš na spletu in celo na YouTube-u obstajajo seznami predvajanj s to temo. En primer (oziroma le uvodni posnetek, v tem seznamu je sicer 23 posnetkov) te čaka spodaj.
Bodi vztrajen: Akademsko pisanje ni enostavno, a s časom in vztrajnostjo lahko postaneš v njem zelo dober. Ne obupaj ob prvih težavah z navajanjem virov in se zavedaj, da bo vsak naslednji odstavek lažji.
Na Netflixu je premiero doživel nov film Mitje Okorna. Boksar je zgodba o nadobudnem boksarju Jedrzeju, ki z ženo pobegne iz komunistične Poljske, da bi našel boljše življenje. Ali lahko športno dramo okličemo za najboljši film v karieri Mitje Okorna?
Mitja Okorn predstavlja Netflixovo športno dramo
Oklicati Mitjo Okorna za najbolj uspešnega slovenskega režiserja se morda zdi nekoliko nepravično, ne bi pa rekli, da je daleč od resnice. Ustvarjanje »visokoproračunskih« filmov, ki spadajo med najbolj dobičkonosne in gledane v večmilijonsko državi, kot je Poljska, snemanje holivudskih filmov z zvezdami in še vedno dobivati ponudbe za snemanje teh istih filmov. Prav nič takega, česar bi se drugi branili. Če slovenska filmska industrija trepeta pred izidom filmov, ki v blagajne ne prinesejo veliko denarja, ne glede na razloge, so njegovi filmi uspešni. In ne pozabimo, filmi niso samo »umetnine« v Lanthimosovem stilu, temveč tudi tisti, ki jih snemajo Michael Bay in drugi. Filmi kot zabava. In kaj drugega so bili do zdaj filmi Mitje Okorna kot zabava za gledalca in na pladnju ponujena filmska izkušnja?
Boksarski film, ki se ne boji pokloniti predhodnikom
Boksar je daleč od filmov, ki jih je posnel do zdaj. Zdi se resnejši, bolj odrasel in povrh tega še predstavnik športnega žanra v svetu filma. Gre za zgodbo mladeniča, boksarskega aduta, ki ne želi ponoviti očetovih napak. Z željo po boljšem življenju z ženo pobegne iz komunistične Poljske v daljno Anglijo, kjer najprej pade v najgloblje brezno življenja, nato pa na vsak način išče pot za uspehom, ki mu na koncu dneva morda ne bo prinesel sreče.
Kot pove naslov gre za boksarski film, kjer se zdi precej čudna Okornova primerjava z Dobrimi fanti (Goodfellas), ko je v oči skakala primerjava z Razjarjenim bikom (Raging Bull) istega režiserja. Morda se s primerjavo dotika pobegu družinskih okvirjev, družbenih norm in končni ugotovitvi, da preprostost prinaša več kot materialne dobrine.
Mogoče film po vsem tem času v prizmi potovanja boksarskega šampiona ne more prinesti enake kakovosti kot Rocky, Razjarjeni bik ali celo Punčka za milijon dolarjev, a to ne pomeni, da ne prinaša zgodbe na ravni filmov Cinderella Man: legenda o boksarju, Obujeni prvak ali celo Ali. Gre za podaljšano pol-biografsko dramo, ki ji nobene usluge ne dela uvodni tekst »to bi se lahko zgodilo«, ki boks uporabi zgolj kot vzvod za predstavitev obdobja vzhodne Evrope, ko je bila želja za boljšim življenjem oklicana za izdajo naroda. Mnogi biografski filmi o športnikih se soočajo s podobnimi težavami, ko protagonist poseže po tistih prvih zmagah. Še posebej, če je jasno, da film ne cilja zgolj na eno: primer je Rocky.
Če ni K. O. je pa zmaga po sodniški odločitvi
Film, ki sicer traja 2 uri in 32 minut, za grenak okus prinaša nekaj težav s padcem tempa in menjavami dramske napetosti. Včasih to deluje, spet drugič pade na spolzkih tleh in nato počasi vstane. Saj veste, ni važno kolikokrat padeš …
Nemogoče je trditi, da gre za svež pristop v žanru, saj so omaži in pokloni za poznavalce takih filmov lahko precej očitni. V tem trenutku spomni na Rockyja in Alija, že v naslednjem na Southpaw. Enako neverjetno pa je trditi, da je film zaradi tega slabši, saj zna Okorn posneti tako pretepaške kot tiste bolj dramatične in hudomušne prizore. Tu so mu v pomoč tudi osrednji igralci, Eryk Kulm kot Jedrzej, Adrianna Chlebicka kot Kasia in Eryk Lubos kot Czesiek. Film ima dovolj globine, da nas posrka v zgodbo zaradi prepričljivih osrednjih likov in predobro poznane tematike begunstva. Slednja je večino časa potisnjena v ozadje, kar ni napaka, če film gledamo kot športno dramo in ne kot film o begunstvu, ki se dogaja okoli športnika. Včasih je vidik ogleda pomemben pri končni odločitvi.
Na svet je prišla še Okornova najboljša režija v karieri. Boksar morda res ni najboljši boksarski film vseh časov, a si bo verjetno čez nekaj let težko predstavljati ta podžanr brez njegovega doprinosa. V prvi vrsti za ljubitelje športnih zgodb, kamor se rade prikradejo tudi tiste, bistveno bolj življenjske zgodbe.
Američani bodo v začetku novembra izbirali svojega 47. predsednika oz. predsednico. V boj za Belo hišo se podajata trenutna demokratska podpredsednica Kamala Harris in nekdanji republikanski predsednik Donald Trump. Zmagovalec volitev bo funkcijo predsednika nastopil januarja naslednje leto.
Kamala Harris je postala kandidatka demokratske stranke po tem, ko je trenutni predsednik Joe Biden umaknil svojo kandidaturo. Bidnovo usodo je zapečatilo junijsko soočenje s Trumpom, ki je pokazalo predsednikove pomanjkljivosti. Pehajoče zdravje in očiten kognitivni deficit, ki je posledica predsednikove starosti, sta od demokratske stranke zahtevali, da prekine tradicijo in novo kandidatko predlaga tik pred zdajci.
Poskus atentata na Donalda Trumpa Foto: AP: Evan Vucci on abc news
Rošada v demokratski stranki je na novo premešala karte. Pred Bidnovim umikom je imel Trump gladke možnosti za zmago, zdaj pa je tehtnica ponovno uravnovešena.
Zaradi ameriškega volilnega sistema bo do novembra vsa pozornost na t. i. »swing states« oz. nihajočih zveznih državah. Zmaga v teh državah ali večini teh držav bo odločila o novem predsedniku.
Kratko o elektorskem volilnem sistemu
Ameriški predsednik ni izvoljen neposredno, kot je izvoljen slovenski, temveč posredno. To v formalnem smislu pomeni, da ga ne izvolijo ljudje, temveč elektorji. Ker so ZDA federacija in so razdeljene na 50 zveznih držav, ima vsaka zvezna država v naprej določeno število elektorjev. Število elektorjev oz. elektorskih glasov, ki jih ima zvezna država, je odvisno od števila prebivalcev. Večje je število prebivalcev, več okrožij ima država, ergo več elektorjev. Podrobneje o tem: Vodič po volitvah v ZDA: Kako potekajo ameriške volitve?
Če predsedniški kandidat osvoji večino glasov v neki zvezni državi, mu pripadejo vsi elektorski glasovi te zvezne države. Elektorji zvezne države nato v ločenem postopku glasujejo za predsedniškega kandidata, ki je zmagal v njihovi zvezni državi. Lahko se zgodi, da kandidat ne osvoji večine glasov na nivoju celotne federacije in zmaga na podlagi elektorskih glasov, ki jih je osvojil na nivoju posameznih zveznih držav. To se je zgodilo nekajkrat v zgodovini, nazadnje leta 2016, ko je zmagal Trump.
Skupno število elektorjev v ZDAznaša 538. Kandidat mora osvojiti najmanj 270 elektorskih glasov, da lahko postane predsednik. Neposredna posledica takega volilnega sistema je, da so določene zvezne države pomembnejše od ostalih. To so t. i. »swing states« ali nihajoče države, kjer med kandidatoma potekajo najpomembnejši boji. Zgolj 1 glas prednosti namreč zadošča, da kandidat osvoji vse elektorske glasove v zvezni državi.
Swing states in safe states ter letošnje volitve
Swing states so tako ime dobile, ker je zmago kandidata v njih skoraj nemogoče z gotovostjo napovedati, imajo pa odločilen vpliv. Gre za zvezne države, kjer so na preteklih nekaj volitvah včasih zmagali demokrati, včasih pa republikanci. Predsedniški kandidati v času pred volitvami večino pozornosti posvetijo prav tem državam. Harris zato ne bo pozornosti posvečala Kaliforniji (kjer je njena zmaga zagotovljena, gre za demokratski safe state), čeprav ima Kalifornija največ – kar 54 elektorskih glasov.
Swing states (število elektorskih glasov posamezne države je zapisano v oklepaju) na letošnjih ameriških volitvah bodo: Pensilvanija (19), Georgia (16), Severna Karolina (16), Michigan (15), Arizona (11), Wisconsin (10) in Nevada (6). Biden je leta 2020 zmagal v vseh omenjenih državah – z izjemo Severne Karoline, kjer je slavil Trump.
Po javnomnenjskih raziskavah Kamala Harris vodi v Pensilvaniji, Severni Karolini, Michiganu, Wisconsinu in v Nevadi, Donald Trump pa ima prednost v Georgii in Arizoni. Če bi sklepali na podlagi teh rezultatov, bi najverjetneje predsedniško funkcijo dobila Kamala Harris. Pri tem pa je treba poudariti naslednje: razlike med kandidatoma so minimalne, javnomnenjske raziskave pa popolnoma nezanesljive, kot se je izkazalo leta 2016.
Leta 2016 so praktično vse javnomnenjske ankete kazale na gladko zmago Hillary Clinton, med drugim tudi v nihajočih zveznih državah, ki jih je bilo takrat 11. Čeprav je Clinton osvojila večino glasov, pa ni zmagala v vseh nihajočih zveznih državah. Trump je zmagal v sedmih ključnih državah, kar je zadoščalo za zmago. S 304 elektorskimi glasovi je gladko zmagal, čeprav je zanj glasovalo skoraj 3 milijone Američanov manj kot za Clinton.
Če Harris do novembra ne bo uspela prepričati volivcev v nihajočih državah, lahko pričakujemo podoben oz. skoraj enak scenarij. Harris bo osvojila večino glasov na zvezni ravni, zmaga pa bo zaradi elektorskih glasov pripadla Trumpu. Če pa Harris obdrži in utrdi podporo v omenjenih zveznih državah, bo postala prva predsednica ZDA.
Do volitev je nekaj manj kot dva meseca, vendar je to v politiki – predvsem ameriški – zelo veliko časa. Poskus atentata na Trumpa je bil nekoliko zasenčen z Bidnovim umikom in pojavom nove kandidatke. Kennedyjeva podpora Trumpu ni bistveno spremenila javnega mnenja, kot se je sprva pričakovalo. Vojna v Ukrajini in Izraelu ter dogajanje v Venezueli imajo prav tako potencialen vpliv na voljo volivcev tik pred volitvami. Gre namreč za okoliščine, ki so podvržene hitrim spremembam.
Napoved zmage je s tega vidika nemogoča. Trenutno (zelo velik poudarek na »trenutno«) bolje kaže Kamali Harris. Vendar to ni garant za zmago in situacija se lahko do novembra še bistveno spremeni. Tako kot predvolilne napovedi pa moramo z zrnom soli jemati tudi predvolilne obljube. Zelo drastičnih sprememb, ki so jih napovedali leta 2016, ko je zmagal Trump, in sprememb, ki so jih napovedali leta 2020, ko je zmagal Biden, ni bilo. Ne glede na izid volitev letos, ne bo konec sveta, kot želijo prikazati podporniki bodisi ene ali druge strani.
