Poletje se počasi izteka in čas je, da začnemo razmišljati o novem šolskem letu. Vsi vemo, da je začetek šolskega leta lahko naporen, vendar pa vam lahko tehnologija močno olajša življenje. Medtem ko si urejate urnik in se pripravljate na nove izzive, vam bodo nove Samsung naprave pomagale pri doseganju najboljših rezultatov – tako v šoli kot v vsakdanjem življenju.
Galaxy Watch7 – vaša osebna asistentka na zapestju
Galaxy Watch7 je več kot le ura. Gre za vašo osebno pomočnico, ki vam pomaga organizirati čas, spremljati aktivnosti in celo izboljšati vaše zdravje. S svojo zmogljivostjo sledenja več kot 100 različnim vadbam, vam Galaxy Watch7 omogoča, da ostanete v formi skozi vse šolsko leto.
Poleg tega vam funkcija Tekma (Race) omogoča primerjavo vaših dosežkov s preteklimi rezultati, kar vas bo motiviralo k še boljšim rezultatom.
Vsi vemo, da je v šoli pomembno tudi dobro spanje, saj vpliva na zbranost in produktivnost ter celotno zdravje. Galaxy Watch7 s svojim naprednim algoritmom za analizo spanja vam bo pomagala spremljati kakovost spanja in vas opozorila na morebitne težave, kot je apneja.
Galaxy Watch Ultra – za tiste, ki ciljajo na vrh
Če ste športni navdušenec/navdušenka ali pa preprosto želite imeti najboljšo možno podporo pri vsakodnevnih izzivih, potem je Galaxy Watch Ultra prava izbira za vas. Ura je zasnovana za ekstremne pogoje in vam omogoča, da spremljate svoje športne dosežke na povsem novi ravni.
Funkcije, kot je Function Threshold Power (FTP), vam omogočajo natančno merjenje vaših sposobnosti, medtem ko robustna zasnova iz titana zagotavlja, da vas ura ne bo pustila na cedilu niti v najbolj zahtevnih situacijah.
Z Galaxy Watch Ultra boste vedno korak pred drugimi – tako pri športnih aktivnostih kot pri organizaciji vsakdanjega življenja.
Galaxy Buds3 – glasba za učenje in sprostitev
Ko je čas za učenje, so kakovostne slušalke nepogrešljive. Galaxy Buds3 prinašajo vrhunsko zvočno izkušnjo, ki vam omogoča, da se popolnoma osredotočite na svoje naloge. S funkcijo prilagodljivega ANC boste lahko brez motenj poslušali glasbo ali spremljali učne vsebine, ne glede na okolico. Poleg tega lahko z uporabo Galaxy AI prilagodite zvok glede na vaše preference, kar vam bo omogočilo, da izkoristite vsak trenutek učenja.
Ko pa je čas za sprostitev, Galaxy Buds3 poskrbijo, da je zvok vaše najljubše glasbe vedno vrhunski, kar vam bo pomagalo, da se popolnoma sprostite in uživate v svojem prostem času.
Vstopite v novo šolsko leto pripravljeni na vse izzive, ki vas čakajo. Z Galaxy Watch7, Galaxy Watch Ultra in Galaxy Buds3 boste imeli ob sebi prave spremljevalce, ki vam bodo pomagali pri organizaciji, učenju in sprostitvi. Naj bo to šolsko leto vaše najboljše doslej!
Že na voljo!
Ura Galaxy Watch Ultra je na voljo v velikosti 47 mm v titansko sivi, titansko beli in titansko srebrni. Na voljo pa je tudi pametna ura Galaxy Watch7, in sicer v dveh velikostih, 40 mm in 44 mm. Izbirate lahko med možnostmi zelene in kremne barve za 40 mm ter zelene in srebrne barve za 44 mm.
Na voljo so tudi Galaxy Buds3 slušalke v beli in srebrni barvi.
Štipendija je odlična priložnost za financiranje študija, a z njo pride tudi odgovornost. Pomembno je razumeti, kako deluje sistem štipendiranja in kako se izogneš vračanju štipendije. Predstavljene bodo ključne informacije o štipendijah v Sloveniji, kako jo pridobiš, razloge za izgubo pravice do štipendiranja in kdaj je potrebno štipendijo vrniti.
Novosti štipendiranja v Sloveniji
Slovenija ponuja različne vrste štipendij, ki se vsako leto nekoliko spreminjajo. Sistem štipendiranja v Sloveniji vključuje različne vrste štipendij, kot so državne, Zoisove, kadrovske in štipendije za deficitarne poklice. Državne štipendije so namenjene socialno šibkejšim študentom, Zoisove štipendije spodbujajo nadarjene študente in kadrovske štipendije ponujajo podjetja za specifične poklice.
Nedavne spremembe v pravilniku o dodeljevanju državnih štipendij vključujejo dodatke za bivanje in štipendiste s posebnimi potrebami. V tem primeru moraš predložiti dokazila o uspehu in začasnem prebivališču v kraju izobraževanja.
Štipendijo pridobiš na podlagi različnih meril, kot so socialni status, študijski uspeh in aktivnosti. Prav tako moraš izpolnjevati določene pogoje, ki se razlikujejo glede na vrsto štipendije. Državne štipendije se dodeljujejo na podlagi socialnega statusa, medtem ko Zoisove štipendije zahtevajo izjemne dosežke na akademskem področju.
Postopek prijave vključuje oddajo vloge, priložitev potrebnih dokazil in izpolnjevanje pogojev, kot so uspešno zaključeni letniki in redno napredovanje v višji letnik. Ko enkrat pridobiš štipendijo, je pomembno, da ohranjaš pogoje, na podlagi katerih si jo prejel. To pomeni, da moraš redno obiskovati predavanja, opravljati izpite in doseči minimalni študijski uspeh.
Razlogi za izgubo pravice do štipendiranja
Obstaja več razlogov, zakaj lahko izgubiš pravico do štipendiranja.Najpogostejši razlogi za izgubo pravice do štipendiranja so:
Sprememba izobraževalnega programa brez soglasja.
Nepravočasna vpisna obveznost: Če se ne vpišeš v naslednji letnik v predpisanem roku, lahko izgubiš štipendijo.
Nedoseganje minimalnega študijskega uspeha ali neizpolnjevanje obveznosti za napredovanje: Če ne dosežeš predpisanega števila kreditnih točk, te lahko izključijo iz študija in s tem tudi izgubiš štipendijo.
Prekinitev študija: Če prekineš študij, moraš vrniti prejeto štipendijo.
Sprememba premoženjskega stanja: Če se tvoje premoženjsko stanje bistveno izboljša, lahko izgubiš pravico do štipendiranja.
Kdaj in zakaj se vrača štipendija?
Štipendijo je potrebno vrniti v primerih, ko ne uspeš zaključiti letnika ali izobraževalnega programa, za katerega si prejemal štipendijo. Prav tako je vračilo potrebno, če ne magistriraš pravočasno ali če prekineš izobraževanje brez opravičljivih razlogov. Vračilo se lahko izvede v enkratnem znesku ali obročno, odvisno od dogovora s pristojnim centrom za socialno delo. V nekaterih primerih je možno dobiti odlog vračila štipendije, na primer ob daljši bolezni ali drugih utemeljenih razlogih. Vendar pa je to odvisno od posameznega primera in odločitve pristojnega organa.
Obstajajo pa tudi določene izjeme glede vračanja štipendije. Za odpis vračila štipendije lahko zaprosiš v primeru utemeljenih razlogov, kot so:
Dolgotrajna bolezen ali poškodba, ki traja najmanj dve leti.
Invalidnost I. kategorije.
Socialna ogroženost.
Če ne moreš vrniti štipendije v enkratnem znesku, lahko na pristojnem centru za socialno delo skleneš dogovor o obročnem vračilu ali odlogu vračila dolga.
»Imate eno uro časa. Srečno!« so zadnje besede, ki jih slišimo preden nas s skupino prijateljev zaklenejo v sobo iz katere se moramo s pomočjo namigov rešiti v eni uri. Ne glede na to ali si se kdaj že rešil iz sobe pobega, v njej obtičal ali pa le slišal zgodbe prijateljev, najverjetneje poznaš princip popularne igre oziroma aktivnosti za manjšo skupino ljudi.
Soba pobega (ang. escape room) je družabna dejavnost, kjer sodeluješ s sorodniki, prijatelji ali sodelavci, navadno v skupini od 4 do 6 igralcev, kjer si skupaj zaklenjen v tematsko obarvano sobo. S pomočjo ugank, računov, namigov ter drugih vrst pomoči se moraš nato običajno v eni uri prebiti na prostost.
Sobe pobega so postale v preteklih letih precej popularne in v Ljubljani imamo kar nekaj kvalitetnih in zabavnih sob pobega, ki so zagotovo vredne obiska. V nadaljevanju predstavljamo 8 najboljših sob pobega, ki jih lahko najdeš v Ljubljani.
Escape Room Enigmarium
Enigmarium je prvi zabaviščni center za sobe pobega. Nahaja se v središču Ljubljane, le 5 minut hoje od Tromostovja. Izberete si lahko eno od sedmih doživetij, ki poleg napenjanja možganov in pridobivanja veščin reševanja problemov zagotavljajo tudi spoznavanje ljubljanskih mitov in legend. To je tudi ena od edinstvenih značilnosti Enigmariuma. Poleg sob pobega pa ponujajo tudi druge zabavne aktivnosti.
MindMaze je po mnenju obiskovalcev najatraktivnejša soba pobega. Ponuja raziskovanje slovenske prestolnice skozi dve tematski sobi pobega – Okupirana Ljubljana in Alkimistična zbornica. V obeh se potopiš v čas zgodovine Ljubljane.
The Key je vznemirljiva soba pobega, ki se prav tako nahaja v središču Ljubljane. Zahteva timsko delo, koncentracijo, ustvarjalnost, komunikacijo in opazovanje. Ponujajo dve tematski sobi pobega – Da VInci-Shrelock in Čudežna dežela. Ponujajo sobe pobega za 2-10 oseb, v dveh težavnostih. Tako so vse sobe pobega primerne tudi za družine oziroma skupine otrok.
V gozdu na obrobju centra Ljubljane te čaka prvi pravi gozdni pobeg na svetu – Gozdne! Od ostalih sob pobega se razlikuje po tem, da v celoti poteka na prostem (sredi gozda), primeren pa je za skupino 2-5 ljudi. Ponujajo več tematskih sob pobega. Nekatere so za samostojno reševanje primerne tudi za otroke od 8 leta dalje. Seveda pa ponujajo tudi Pobeg v mesečini, ki se dogaja ponoči in pobeg, ki je primeren tudi za reševanje v dežju. V predbožičnem času pa je na voljo tudi prav prazničen pobeg.
Cestnik D.o.o. izvaja novo in vznemirljivo zobno igro. Primerna je za otroke starejše od 7 let, mlade in odrasle. V tej miselni igri z elementi sobe pobega se tekmovalci soočijo z izzivom, kako se v eni uri rešiti iz velikega zoba. Igra je primerna za skupine od 2 do 4 tekmovalcev.
WOOP! ARENA poleg vseh drugih aktivnosti ponuja tudi 10 tematskih sob pobega. Sobe so razdeljene v tri tematske skupine – avanturistične sobe, strašljive sobe in sobe primerne za mlajše obiskovalce. Sobe so v večini primerne za 2-6 igralcev in so po težavnosti ocenjene na lestvici od 1-10.
Ljubljanski grad organizira pravo mestno pustolovščino – Grajski pobeg. S skupino prijateljev ali sodelavcev se tako podaš na misijo reševanja slavnega zmaja. Skozi pet zabavnih preizkušenj spoznavaš mestno zgodovino, se zabavaš in če se dovolj potrudiš, tudi rešiš zmaja. Ta pobeg je prav tako edinstven, saj nisi omejen s štirimi stenami, temveč se giblješ po prostorih znotraj grajskega obzidja.
Otroška akademija prav tako ponuja sobe pobega, ki pa so v večini namenjene le otrokom starim od 8 do 15 let. Na voljo so štiri tematske sobe pobega za otroke – Skrivnostna soba Vilinov, Zakleta Bradavičarka, Nori znanstvenik Nace in Jedi akademija. Odrasli pa se lahko pridružijo pobegu Pobesnela profesorica. Zaradi prenove prostorov se sobe pobega trenutno ne izvajajo, na voljo pa bodo ponovno predvidoma jeseni 2024.
V zadnjih letih so družbena omrežja sprožila burne razprave o vprašanju svobode govora na spletu. Oblikovala sta se dva tabora: prvi tabor ne bi postavljal nobenih omejitev, drugi pa zagovarja določene omejitve, ko gre za sovražni, zavajajoč in tudi sicer neprimeren govor.
Oba pa v svoji čisti obliki obstajata le v teoriji. Praksa je pokazala, da je absolutna abstinenca od omejevanja svobode govora nemogoča, že obstoječe omejitve pa niso nujno usmerjene le proti sovražnemu ali zavajajočemu govoru, ampak pogosto posežejo v sivo cono.
Problematiko spremljam že precej časa in prihajam do naslednjega zaključka: problem svobode govora ni v vsebini, temveč v dometu, ki ga omogočajo družbena omrežja. Če želimo ohraniti svobodo govora, moramo omejiti domet, ne pa širiti pojma sovražnega govora. Arbitrarno omejevanje vsebine namreč via facti pomeni konec svobode govora in omogoča različne interpretacije, kaj se sploh smatra za svobodo govora in kaj ne.
Brez skrbi, zavedam se absurdnosti predloga in globoko dvomim o možnostih implementacije konkretnih rešitev v tej smeri. Ne morem pa zanikati dejstva, da druge boljše rešitve ne vidim. Komentar je zato namenjen premisleku in ozaveščanju o razmerah, ki – po mojem mnenju – močno ogrožajo naš zahodni način življenja.
Problem dometa družbenih omrežij
Večina idej o svobodi govora je nastala dolgo pred pojavom spleta in s tem družbenih omrežij. Za množično širjenje svojih mnenj je posameznik v preteklosti potreboval precej sposobnosti, finančnih sredstev, kredibilnosti ali pa politične podpore. Nikakor ne idealiziram sveta pred pojavom svetovnega spleta, najhujše diktature in družbeni sistemi so nastali (a tudi padli) prav takrat. Želim le poudariti, da ni mogel čisto vsak, ki je imel preveč časa, širiti svojega mnenja, novic ali slik po celotnem svetu v nekaj sekundah.
Danes je to mogoče. Novica – resnična ali lažna – lahko v nekaj minutah doseže milijone bralcev, fotografija – pristna ali prirejena – lahko konča kariero znane igralke, izjava politika – premišljena ali hipna – ima lahko strašne geopolitične posledice. Družbena omrežja so omogočila nepredstavljivo povezanost celotnega planeta, s seboj pa potegnila številne nerazčiščene probleme.
Eden izmed teh nerazčiščenih problemov je vprašanje svobode govora. Družbena omrežja so hitro postala zbirališče različnih interesnih skupin. Če bi šlo le za društva čebelarjev, to seveda ne bi bilo tako problematično. Glavni problem so radikalne skupine posameznikov – nacistov, fašistov, komunistov, islamistov, raznovrstnih nasilnih teoretikov zarot (pojme si razlagajte v pravem pomenu, ne publicističnem) in ostalih podskupin, ki so do pojava družbenih omrežjih obstajale le nekje na periferiji družbe.
S pojavom družbinih omrežij teh posameznikov ni bilo kar naenkrat več – le povezali so se lahko na veliko bolj enostavne načine. Sčasoma je večji domet najbrž res prispeval k porastu radikalnih idej med prebivalstvom. Prav gotovo je bilo to razvidno v času epidemije, pred tem pa migrantske krize. Kako so se odzvale države? Začele so dodatno omejevati svobodo govora, širile so pojme sovražnega, neprimernega in zavajajočega govora, odzvale so se s cenzuro.
S temi ukrepi pa jim ni uspelo zajeziti problema. Učinek je bil ravno nasproten – prepričan sem, da s cenzuro ustvarjajo še več radikalnih posameznikov in s tem dodatno ogrožajo prihodnost demokracije. Radikalnih idej preprosto ni mogoče izkoreniniti, z njihovim omejevanjem na spletu pa le še poslabšamo situacijo.
Zato moj predlog ni usmerjen k preganjanju radikalcev na ravni posameznika oz. skupine, ampak h kastraciji platform, na katerih se posamezniki spoznajo, radikalizirajo in vplivajo na populacijo kot celoto. Te platforme so danes v prvi vrsti družbena omrežja, ki so se – skupaj z državami – pri omejevanju porasta radikalnih skupin izkazale za popolnoma neučinkovite.
S prepovedjo družbenih omrežjih imam v mislih popolno prepoved, saj je praksa pokazala, da drugi ukrepi, kot npr. obvezna uporaba lastnega osebnega imena, slike, potrjevanje z osebno izkaznico, … ne zadoščajo. S tem – in le s tem – bi v sodobnem svetu najučinkoviteje preprečili širjenje radikalnih idej, hkrati pa vsakokratni oblasti onemogočili, da brska po kazenskem zakoniku in arbitrarno širi pojem sovražnega ter oži pojem svobodnega govora.
Paradoks absolutne svobode govora
Slovenska Ustava v 39. členu svobodo govora (oz. izražanja) opredeljuje tako: »Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja. … «
Slovenski ustavodajalec se je odločil za precej absolutno ubeseditev svobode govora, čeprav v resnici ne gre za absolutno pravico. Gre za relativno pravico, kar pomeni, da lahko posameznik za svoje besede v določenih primerih civilno in/ali kazensko odgovarja. Najbrž je nesporno, da je javno spodbujanje nestrpnosti in sovraštva ali pa ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve nekaj, kar moramo sankcionirati.
Absolutna svoboda govora zato ne obstaja v nobenem pravnem sistemu, niti v demokraciji. Francoski mislec Voltaire, ki ga redno citirajo zagovorniki absolutne svobode govora, naj bi dejal: »Ne strinjam se s tem, kar govoriš, vendar se bom do smrti bojeval za tvojo pravico, da to rečeš.«. Pustimo ob strani vprašljivost vsebine in avtorstva tega citata. Tudi če je Voltaire to dejansko izjavil, v mislih ni imel nacistov, komunistov, fašistov, teoretikov zarot in ostalih radikalnih skupin – ravno nasprotno.
Absolutno svobodo govora pogosto zagovarjajo skupine in posamezniki, ki bi – če bi imeli možnost – najprej posegli prav v svobodo govora. To so namreč skupine, ki jih pravo že danes v določenem obsegu omejuje ravno zaradi njihovih idej. Gre za ideje, za katere je družba spoznala, da često vodijo v hudo represijo, zlorabe in kršitve človekovih pravic ter vsesplošno mizerijo.
Zgornji odstavek pa seveda ne velja za vse zagovornike absolutne koncepcije obravnavane pravice. Ravno strah pred takšnim arbitrarnim omejevanjem govora s strani oblasti je najpogostejši razlog, da zmerni in liberalno usmerjeni posamezniki prav tako zagovarjajo svobodo govora kot absolutno pravico. Menijo namreč, da bo vsakokratna oblast – dasiprav legitimno izvoljena – v svobodo govora posegla prekomerno.
Paradni konj zadnje skupine je pred časom postal ameriški poslovnež Elon Musk. Musk je kupil družbeno omrežje Twitter (danes X) z namenom, da odpravi arbitrarne omejitve svobode govora, ki so bile problematične še posebej v času ameriških volitev leta 2020. Muskovi ukrepi so do neke mere res sprostili določena pravila, vendar cilj popolnoma svobodnega omrežja brez cenzure ni bil dosežen. Nasprotno, pred dnevi je X zaprl profil egiptovskega komika Bassema Yousefa, ki je znan po svojih propalestinskih stališčih.
Čeprav sam ne delim komikovega mnenja, je kritike vsekakor vreden Elon Musk. Če podpiraš absolutno svobodo govora, izgubiš možnost in pravico presojati, katere izjave so primerne ali ne. Primer pa je poveden tudi z vidika, da absolutna svoboda govora v praksi ni dosegljiva. Ne samo zaradi »oblasti«, ampak tudi zaradi spornosti izjav nekaterih posameznikov. Pri tem spomnim na komentar pod člankom na MMC, v katerem je anonimnež subtilno zagrozil z napadom na osnovno šolo.
Omejevanje svobode govora je spolzka strmina
»Oblast te povampiri« so bile besede profesorja ustavnega prava, ki jih ne bom nikoli pozabil. Izrečene se bile v kontekstu spreminjanja ustave, za katero je potrebna precej visoka večina v Državnem zboru. Vsakokratna oblast namreč predstavlja nevarnost, da si bo ponovno izvolitev zagotovila s spreminjanjem prava. Lahko gre za Ustavo, vsekakor pa niso izključeni niti drugi pravni akti, npr. kazenski zakonik, ki je odlično orodje za onemogočanje politične opozicije.
V prejšnjem poglavju sem poudaril, da absolutna svoboda govora ni mogoča. Jasno je, da obstajajo določene omejitve, ko naša pravica do svobode govora prekomerno poseže v pravice drugih ljudi. S tem vprašanjem se kazenskopravna teorija ukvarja že desetletja in skuša ustvariti ustrezno ter pravično razmerje. V zadnjih letih pa zaradi kaotičnih razmer na družbenih omrežjih politika išče načine, kako svobodo govora še bolj omejiti in pravo prilagoditi spremenjenim okoliščinam.
Tega politiki pravzaprav ne smemo zameriti. Družbena omrežja zahtevajo regulacijo in zahtevajo omejevanje svobode govora. S tem se lahko na načelni ravni strinjamo skoraj vsi. Problem nastane, ko postavimo vprašanje, kaj točno moramo omejiti. Sovražni govor, zavajajoč govor ali neprimeren govor so vsebinsko tako široki pojmi, da jih spreten orator lahko aplicira na katerokoli mnenje.
Je nasprotovanje pravici do splava sovražni govor? Je podpiranje Palestincev sovražni govor? Je nasprotovanje nezakonitim migracijam sovražni govor? Je podpiranje Putina sovražni govor? Kaj pa podpiranje Trumpa? Je sovražni govor zagovarjanje enakosti spolov ali zagovarjanje različnosti spolov (alt. enakopravnost in neenakopravnost)? Je podpiranje komunizma sovražni govor? Kaj pa kapitalizma?
Namenoma sem izbral vprašanja oz. teme, ki so družbeno močno pereče in o katerih neprestano potekajo debate prav na družbenih omrežjih. In vsakič se subjekti teh pogovorov medsebojno obtožujejo uporabe sovražnega, zavajajočega ali neprimernega govora. Najbrž zato, ker imamo o teh vprašanjih vsi zelo različna mnenja in različno mero tolerance do nasprotnega mnenja.
Tudi zakone pišejo ter sprejemajo ljudje, ki imajo o tovrstnih temah zelo različna mnenja, predvsem pa zelo različno toleranco do nasprotnega mnenja. Ko začnemo upravičevati dodatne posege v svobodo govora, odpiramo Pandorino skrinjico. Levi in desni bodo prilično izkoristili priložnost, da kar se da učinkovito »utišajo« nasprotno stran. Pod vplivom ameriške politike so trenutno na tem področju aktivnejši predstavniki bolj levo usmerjenih političnih pogledov (cancel culture bi lahko bil članek zase), vendar to ni pravilo. Desnica je le druga plat istega kovanca, ko govorimo o uzurpaciji politične oblasti v državi.
Če ne bi bilo družbenih omrežij, se s tem vprašanjem ne bi ukvarjali – vsaj ne v takšnem obsegu. Ker vsakršna kurativa v obliki omejevanja sovražnega govora lahko pomeni prevelik poseg v svobodo govora, moramo razmisliti o preventivi – to je prepoved družbenih omrežij.
To seveda ne bi pomenilo, da sovražnega govora kot takega več ne bi bilo. Seveda bi bil, vendar bi bil njegov domet močno omejen in bistveno okrnjen. Hkrati pa bi bil omejen in okrnjen poseg države v svobodo govora. Gre za omejevanje govora količinsko, ne vsebinsko.
Zaključek
Absurdnosti svoje ideje sem se zavedal že pred pisanjem tega članka, vendar se nikakor ne morem znebiti občutka, da boljše rešitve, ki bi rešila ta problem, ni. Kako bi drugače zagotovili najmanjši poseg v svobodo govora in hkrati ohranili relativno funkcionalno družbo, ki ne bi vsako drugo sredo ustanavljala raznih vard? Ker si ne znam odgovoriti na to vprašanje, sem se odločil napisati ta komentar.
Moj predlog namreč ne stremi k dodatnemu vsebinskemu omejevanju govora. S prepovedjo družbenih omrežij bi bilo govora količinsko manj, kar bi najverjetneje zmanjšalo napetosti med ljudmi. Potem se pa spomnim uličnih pretepov v Weimarski republiki in začnem dvomiti v lastno argumentacijo …
Tako se tudi namenoma nisem ukvarjal z gospodarskimi in družbenimi posledicami, ki bi jih ukinitev družbenih omrežij prinesla. Predlog namreč nikakor ni realističen. Upam, da je bil moj komentar dojet kot abstraktno razmišljanje na glas in ne kot dejanski predlog, ki bi ga bil pripravljen zagovarjati ali resno braniti.
Na koncu komentarja uredništvo pogosto zapiše, da je komentar mnenje avtorja, ki ne nujno izraža mnenja uredništva. To pa je najbrž prvi komentar, ki ne nujno izraža mnenja avtorja samega.
Vsaka novica o filmskih priredbah Tolkienovih del v naša življenje vdre kot Aragorn, ki odpira velikanska vrata zlate dvorane v Edorasu. Ena takih je napovednik za težko pričakovani film Gospodar prstanov: Vojna Rohirrimov (The Lord of the Rings: War of the Rohirrim), ki je navdušil v anime obliki.
Kaj nam je pričaral napovednik za novi film, ki bo v kina prišel decembra 2024?
Peter Jackson nas vabi nazaj v Srednji svet, pred dogodke Gospodarja prstanov
Uvodni prizori napovednika nas vržejo v svet trilogije s prizori Aragorna, Gandalfa in drugih junakov, ki se počasi prelivajo v animirano različico sveta. Vse to pospremi legendarna glasbena podlaga Rohana, ki zatolče v srce nostalgije. Takrat nas nagovori poznan glas, rohanske Eowyn, ki pove: »Ves Srednji svet pozna zgodbo o vojni za Prstan. Toda dvesto let pred njo se je razpletla starejša zgodba.« In zatem močan Helmov glas, ki zajadra med množico: »Jezdeci Marke, rohanski bratje. Vstanite!«
Helm Kladivoroki
Zgodba filma se dogaja pred dogodki Bratovščine prstana, njen glavni junak pa je Helm Kladivoroki. Esenco zgodbe so ustvarjalci dobili iz tistih slavnih dodatkov, ki jih najdemo na koncu tretje knjige Gospodar prstanov, večino pa so morali dodati. Vse skupaj je zgodbe v knjigi za dve strani.
Tako gre zgodba nekako takole. Ko se bogati gospodar Freca, temnolasec mrkonske krvi, na enem od posvetovanj kralja Helma pojavi z možmi in za svojega sina Volkuna zahteva roko Helmove hčere, ga kralj odslovi in razglasi za kraljevega sovražnika. Ko se leta kasneje Rohan znajde v obsežni vojni, priložnost izkoristijo prav Mrkonci, ki Helma prisilijo k umiku v sotesko, ki se bo kasneje imenovala Helmov brezen.
Hera, Helm in Haleth v filmu Gospodar prstanov
Poznavalci knjig bodo vedeli, da Helmova hči ni nikoli poimenovana, njen lik pa ne obstaja drugače kot z nekaj bežnimi omembami. Tako so si ustvarjalci dovolili razširiti njen lik in ga, najverjetneje, postaviti za glavnega. Tako uraden sinopsis filma pravi takole: »Héra, Helmova hči, ki se znajde v obupanem položaju, mora zbrati voljo, da bi vodila odpor proti smrtonosnemu sovražniku, ki jih namerava popolnoma uničiti.«
Znani ustvarjalci Srednjega sveta, med njimi tudi sodelavca Mitje Okorna
Film je režiral Kenji Kamiyama, ki je v preteklosti režiral animeje Ghost in the Shell, Guardian of the Spirit, Ultraman in Blade Runner: Black Lotus. Če se nekateri med vami sprašujejo, zakaj je moral nastati prav anime, je to pravzaprav vrnitev h koreninam predelav Tolkienovih del – leta 1978 je izšel animirani Gospodar prstanov Ralpha Bakshija.
Ker nas v napovedniku v pravo razpoloženje spravijo slavne gosli rohanskega napeva, se je vredno dotakniti tudi glasbe. Za slednjo bo poskrbel Stephen Gallagher, ki je z ekipo sodeloval že večkrat, med drugim tudi v Hobitu.
Edoras
Po zgodbi Jeffreyja Addissa in Willa Matthewsa sta scenarij ustvarila Phoebe Gittins in Arty Papageorgiou pod budnim očesom producentov Philippe Boyens, Josepha Choua, Jasona DeMarca in seveda Petra Jacksona.
Zabavno dejstvo 1 – Phoebe Gittins je v majhnih vlogah nastopila v filmih Hobit in Gospodar prstanov.
Zabavno dejstvo 2 – Jeffrey Addiss in Will Matthews sta s slovenskim režiserjem Mitjo Okornom sodelovala pri filmu Leto življenja.
Hera in Volkun v filmu Gospodar prstanov Vojna Rohirrimov
Med ustvarjalci so tudi stari znanci Srednjega sveta, Richard Taylor, Alan Lee in John Howe.
Brian Cox (Nasledstvo) posoja glas velikemu kralju Rohana, Miranda Otto pa se vrača kot Eowyn, ki smo jo spoznali v trilogiji, verjetno kot narator filma. Glasove bodo posodili tudi Gaia Wise (Sprehod po gozdu), Luke Pasqualino (Ledeni vlak), Lorraine Ashbourne (Bridgerton), Yazdan Qafouri (I Came By), Benjamin Wainwright (World on Fire), Laurence Ubong Williams (Gateway), Shaun Dooley (Veščec), Michael Wildman (Hitri in drzni: Hobbs & Shaw), Jude Akuwudike (Zveri brez domovine), Bilal Hasna (Sparks) in Janine Duvitski (Benidorm).
The Lord of the Rings: The War of the Rohirrim | Official Trailer
Nastajajo novi filmi Gospodarja prstanov
Ko je Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev leta 2003 prišel v kina in podiral vse mogoče rekorde, se je zdelo, da je zgodba filmskega Srednjega sveta zaključena. Ko je pred desetletjem v kina priromal še Hobit: Bitka petih vojska je bilo to še bolj dokončno. Deset let kasneje se zdi, da je franšiza, če si ji upamo tako reči, povsod – razvlečena kot maslo, namazano na prevelik kos kruha. Čeprav kakovosti prve trilogije ni opraskalo nič in se zdi trilogija Hobit že skoraj podcenjena, je šlo nekaj navzdol. Verjetno je za to kriva predvsem Amazonova serija Prstani moči, ki je v pričakovanju druge sezone, in dokazala, da ni vse zlato kar se sveti.
In zgodilo se je nekaj, česar se nismo nadejali. Ideja je prišla v roke studiu Warner Bros, ki si je zadal nove cilje, pri katerih mu bo težko zavračati očitke o služenju denarcev. Čeprav je bil Vojna Rohirrima že v ustvarjanju, nastajajo tudi novi filmi. Več informacij o njih najdete v našem prispevku o filmu Lov na Goluma.
V Ministrstvu za notranje zadeve koordinirajo delo Medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike, ki se je včeraj sestala na nujni seji. Kaj bo počela in kdaj bo začela s svojim delom?
Posebna podskupina za izboljšanje varnostne problematike
»Zadovoljni smo, ker se je današnje seje udeležil predsednik vlade s sodelavci, ki je podprl prizadevanja delovne skupine,« je po sestanku dejala državna sekretarka Helga Dobrin, ki vodi skupino.
Pred sestankom je premierja dr. Roberta Goloba sprejel minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, ki mu je predstavil zadnje podatke o varnostnih razmerah v državi.
Na seji so prišli do zaključkov, da je treba spremeniti način dela medresorske delovne skupine, in sicer tako da se bo celotna skupina še vedno ukvarjala z ukrepi na področju integracije Romov. Ustanovljena bo posebna podskupina, ki se bo osredotočila izključno na izboljšanje varnostne problematike, kar je predlagal premier.
»Na podlagi današnje razprave smo zaključili, da so pripadniki romske skupnosti v največji meri stigmatizirani zaradi kriminalnega delovanja posameznikov v njihovi skupnosti. In tega kot demokratična država ne smemo dovoliti. Zato se bo ta nova podskupina osredotočila na iskanje rešitev,« je dejala Helga Dobrin.
Medresorska delovna skupina poziva policijo, da pripravi analizo, koliko je dozdajšnja povečana prisotnost policije pomagala pri izboljšanju varnostnih razmer, in oceni, ali so potrebni še dodatni ukrepi za povečanje varnosti na območjih, kjer je tudi romska populacija.
Delovni obisk v jugovzhodni Sloveniji
Minister za notranje zadeve bo skupaj z namestnikom generalnega direktorja policije, Igorjem Ciperlejem, danes obiskal občini Ribnica in Kočevje, prihodnji teden pa se bosta sestala minister za notranje zadeve in ministrica za pravosodje, Andreja Katič. Medresorska delovna skupina je dala pobudo, da resorja pregledata ključne težave pri pregonu kriminalitete in učinkovitem izvrševanju kazenskih sankcij.
Predstavniki medresorske delovne skupine bodo tudi več prisotni v lokalnih skupnostih. »Verjamem, da bomo v skupnem dialogu lokalne skupnosti, države in romske populacije naredili pomembne korake k izboljšanju,« je še dejala državna sekretarka.
Premier dr. Robert Golob na ustanovitvi nove delovne skupine za reševanje romske problematike Foto: on gov
Stranka NSi predlaga zaostritev kazenske odgovornosti mladoletnikov, ki zagrešijo hujša kazniva dejanja. Razlog za to pa so romske skupnosti.
Nasilje romske skupnosti
Nasilje v jugovzhodni Sloveniji ta mesec, ko je romska skupnost napadla policiste, je sprožila razmišljanje pri opozicijski stranki NSi.
Dr. Vida Čadonič Špelič, poslanka stranke, je na novinarski konferenci v začetku tega tedna dejala: »Nasilje v jugovzhodni Sloveniji, kjer živim tudi sama, ter tudi drugje po državi se stopnjuje. Z napadom na policiste v Kočevju pa je dogajanje doseglo vrhunec. Ljudje niso več samo razočarani, ampak so jezni in pričakujejo, da se jim po ustavi zagotovi najbolj osnovno dobrino: varnost. In to bi jim morala zagotoviti vlada, ki pa je na dopustu. Zato v NSi prihajamo s svojim predlogom: Spisali smo predlog spremembe kazenskega zakonika, kjer predlagamo zaostritev kazenske odgovornosti mladoletnikov, ki zagrešijo hujša kazniva dejanja.
Dogodki v zadnjih tednih tudi kažejo na vedno večji problem nasilja mladoletnih Romov. »Po trenutni zakonodaji je sankcioniranje mladoletnih prestopnikov, ki izvršijo resna kazniva dejanja, preprosto nemogoče. In mladoletni Romi očitno to dobro vedo,« je opozorila poslanka NSi in nadaljevala: »V Sloveniji že od leta 2008 čakamo na sprejem posebnega kazenskega zakonika za mladoletnike, v tem dolgem vmesnem obdobju pa to področje ureja kazenski zakonik iz leta 1994 – ki ne velja več, se pa še vedno uporablja. Mladoletnikom, ki so pretekli teden napadli policiste, se ne mora izreči nobene resne kazenske sankcije. In prav tako ne tisti mladoletnikom, ki so sodelovali v vlomih, tatvinah in pretepih.«
Na konferenci je poslanka predstavila vsebino novele, ki jo predlaga NSi. »Predlagamo konkretne spremembe. Po trenutno veljavni zakonodaji za mlajše mladoletnike stare od 14 do 16 let ni mogoče odrediti mladoletniškega zapora. Takšen prestopnik tako ne more biti kaznovan, zanj je predvidena le vzgojni ukrep. To pa očitno ne deluje in mladostniki se tega zavedajo.«
Poslanska skupina predlaga, da se »kazen mladoletnega zapora mladostniku lahko izreče, če stori dejanje, za katerega je zagrožena kazen 3 leta zapora (tatvina, velika tatvina, lažja telesna poškodba prizadejana z orožjem, napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti ipd.)«
Starejši mladoletniki stari med 16 in 18 let pa so bili z mladostniškim zaporom kaznovani za dejanja, za katera je zagrožena kazen pet let zapora. V noveli predlagajo, da bi bil mladostniški pripor dosojen že za dejanja, za katera je zagrožena kazen enega leta zapora. »Zapor bi bil tako mogoč za kazniva dejanja, kot so: tatvina, povzročitev nevarnosti, nasilništvo, povzročitev lahke telesne poškodbe, odvzem motornega vozila, poškodovanje tuje stvari, prikrivanje, napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti, preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi ipd,« je dejala Čadonič Špelič.
Poudarjajo, da se morajo mladostniki zavedati, da so lahko kaznovani
Na koncu je poudarila, da se mladostniki morajo zavedati, da bodo kaznovani, če bodo storili kazniva dejanja.
»Mi smo prepričani, da bi ta zakon doprinesel k zmanjšanju mladoletniškega nasilništva, predvsem bi pa tudi starši razmislili, kdaj bodo pošiljali svoje otroke v ogenj, torej v kriminala. Pričakujemo, da bo vlada poskušala upoštevati predloge, ki so praktični, naravnani v zaščito oziroma varnost ljudi in povzemajo tudi prejšnje predloge županov, ki najbolj vedo, kako se živi na tem delu Slovenije. Od vseh politikov pričakujemo, da bodo prenehali iz Ljubljane soliti pamet nam, ki živimo z Romi, prenehali prihajati s čudežno besedo »sistemski ukrepi«, ki jih ni od nikjer, in bodo poslušali nas, ki z Romi živimo, smo živeli in si želimo tudi v prihodnje, ne samo živeti, ampak tudi sobivati. To si želimo tako večinsko prebivalstvo kot tudi Romi in mislim, da si to tudi zaslužimo.«
Veliko ljudi neuporabne dokumente meče v koš za smeti. Pa si prepričan, da je to dobra izbira? Kaj, če pridejo ti podatki v napačne roke? Lahko si brez skrbi, saj za to obstajajo uničevalniki dokumentov.
Pomembno je, da veš, da ne sodi vsak dokument v koš za smeti in da je pri teh občutljivih dokumentih treba pomisliti na ustrezno uničevanje.
Varnost – Velikost razreza po standardu DIN 66399
P-2 – Trakovi širine 4-6mm, srednja stopnja varnosti. Opozorilo: Koš se napolni hitreje kot pri razrezu na koščke!
P-3 – 5x50mm – Varno in učinkovito z manjšim volumnom odpadkov.
P-4 – 4x40mm – Priporočena raven varnosti. Najboljše razmerje varnosti, cene in praznjenje koša.
P-5 – 2x15mm – Posebej visoka zaščita pred ponovno uporabo uničenih podatkov.
P-7 – A4 list papirja razreže na 13 270 delcev. Uničevanje TOP SECRET dokumentov.
Najpogostejša izbira so uničevalniki dokumentov po velikosti P-4. Tako lahko v nadaljevanju najdete 3 uničevalnike dokumentov ShredMATIC, ki jih priporočamo v izbiro.
Ti uničevalniki z varnostno stopnjo P-4 so plod nemškega inženirstva in so zasnovani za zanesljivost, delujejo brez olja in vsebujejo zaščito pred zagozditvijo papirja. Hitreje. Varneje. Tišje.
Uničevalnik dokumentov ShredMATIC 300
Ta uničevalnik dokumentov z avtomatskim zajemom papirja in varnostno stopnjo P-4 uničuje CD/DVD-je ter papirne sponke, ima stabilno ohišje iz nelomljive plastike, praktično avtomatsko funkcijo vklopa in izklopa s fotocelico, ročno podajanje papirja in funkcijo vzvratnega delovanja, avtomatski izklop motorja, prikaz polnosti koša in izvlečni koš, 4 kolesa za lažje prestavljanje ter varčuje z energijo.
Dahle Uničevalnik dokumentov ShredMATIC 90
Ta uničevalnik z varnostno stopnjo P-4 ima priročno avtomatsko funkcijo vrtenja nazaj, s čimer očisti odprtino, če vanjo vstavimo preveč papirja in avtomatski izklop motorja, če je koš poln ali so vrata uničevalnika odprta. Za svoje delovanje ne potrebuje oljenja, deluje pa 60 minut.
Narejen je iz stabilnega ohišja iz nelomljive plastike, ima še praktično avtomatsko funkcijo vklopa in izklopa s fotocelico, elektronski prikaz polnosti koša, avtomatski podajalnik za do 90 listov papirja, štiri kolesa za lažje prestavljanje in izvlečni koš.
Dahle Uničevalnik dokumentov ShredMATIC 150
Ta uničevalnik z varnostno stopnjo P-4 ima zaščito pred pregrevanjem s svetlobnim opozorilom, za svoje delovanje ne potrebuje oljenja in uničuje tudi kreditne kartice.
Narejen je iz stabilnega ohišja iz nelomljive plastike, ima še praktično avtomatsko funkcijo vklopa in izklopa s fotocelico, priročno avtomatsko funkcijo vrtenja nazaj, ki očisti odprtino, če vanjo vstaviš preveč papirja, avtomatski izklop motorja, če je koš poln ali so vrata uničevalnika odprta, elektronski prikaz polnosti koša, avtomatski podajalnik za do 150 listov papirja, štiri kolesa za lažje prestavljanje in izvlečni koš.
Dolenjske lekarne so razpisale dve kadrovski štipendiji za študijsko leto 2024/2025. Štipendija v višini 250 € mesečno je razpisana za študente enovitega magistrskega študija programa farmacije.
Kandidati se morajo prijaviti na razpis najkasneje do 11.10.2024.
Po zaključku izobraževanja zaposlitev v Dolenjskih lekarnah
Štipendist bo dolžan redno izpolnjevati svoje študijske obveznosti in v roku 8 dni po začetku študijskega leta štipenditorju predložiti potrdilo o vpisu v višji letnik in potrdilo o opravljenih izpitih preteklega študijskega leta. Sporočiti bo moral vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na štipendijsko razmerje.
Tu pa sta še pogoja, da bo moral v vsakem študijskem letu pri štipenditorju opraviti delovno prakso v trajanju enega meseca, po zaključku izobraževanja pa skleniti delovno razmerje pri štipenditorju za polni delovni čas najmanj za obdobje, za katerega je prejemal štipendijo.
Pogoji za pridobitev kadrovske štipendije Dolenjskih lekarn
Na razpis se lahko prijavijo:
študenti enovitega magistrskega študija, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji, od vključno drugega letnika dalje, če ob vpisu v drugi letnik niso starejši od vključno 24 let (starost študentov višjih letnikov je lahko sorazmerno višja),
niso ponovno vpisani v isti letnik,
nimajo podaljšanega študentskega statusa,
niso vpisani v dodatno študijsko leto po preteku izobraževalnega procesa,
niso v delovnem razmerju,
ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,
niso družbeniki gospodarskih družb ali ustanovitelji ali soustanovitelji zavodov,
niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje,
ne prejemajo druge kadrovske štipendije,
ne prejemajo deficitarne štipendije,
državljani RS
Kriteriji za pridobitev kadrovske štipendije
Če bo kandidatov, ki bodo izpolnjevali pogoje za pridobitev kadrovske štipendije, več, kot je razpisanih štipendij, se bosta štipendiji dodelili kandidatoma, ki:
sta vpisana v višji letnik izobraževanja,
sta iz kraja najbližje enoti zavoda, ki potrebuje nov kader,
imata višjo povprečno oceno preteklega študijskega leta.
Kriteriji se bodo upoštevali v naštetem vrstnem redu.
Ko pomislimo na Švico, se nam poleg psihoanalitika Carla Gustava Junga, filmskega eksperimentalista Jean-Luca Godarda in književnika Friedricha Dürrenmatta, na misel postavi le malo znanih imen.
Le malokdo se spomni Hansa Ruedia Gigerja, znanega kot H. R. Giger. Bil je eden najbolj inovativnih, avantgardnih, ustvarjalnih, grozljivih in obskurnih umetnikov in oblikovalcev, kar jih je kdaj živelo. Bil je absolutni vizionar, ki je s svojo umetnostjo izganjal lastne nočne more in ustvaril nekaj edinstvenega, simboličnega in navdihnjenega z nadrealizmom.
Giger je ustvaril noro in vizionarsko vesolje, polno neravnovesij, nenavadnosti, ki temeljijo na namernem pomanjkanju sorazmernosti. Njegov slog je bil očiten že v njegovih zgodnjih delih, seriji skic in risb z naslovom Ein Fressen für den Psychiater (Obrok za psihiatra). Z njimi je poskušal ponazoriti transkripcijo in postopek razlage nekaterih sanj po Freudovi metodi.
V teh delih so prisotne vse najpogostejše slogovne značilnosti švicarskega umetnika, od doživljanja seksa kot pogoste obsesije, neizbežnih psihičnih motenj, do dekonstrukcije organskih struktur, ki se spremenijo v kašaste spoje, vijačne zobnike, in podolgovate oblike. Vpliv Francisa Bacona, Salvadorja Dalija in Edvarda Muncha je očiten v njegovih delih.
Vizionar teme
H. R. Giger je bil eden najbolj inovativnih umetnikov in oblikovalcev 20. stoletja. S svojo edinstveno in grozljivo vizijo je nepozabno vplival na zgodovino umetnosti. Giger se je rodil leta 1940 v Churu in imel dokaj običajno otroštvo. Vendar se je usoda zasukala v mračno smer, ko je očetov farmacevtski laboratorij prejel človeško lobanjo.
Ta dogodek je pri Gigerju sprožil strast do umetnosti groze, na katero so vplivali umetniki, kot so Salvador Dalí, Francis Bacon, Edvard Munch in Jean Cocteau. Na šoli za industrijsko oblikovanje v Zürichu je izpopolnil svoje znanje. Postal je znan po uporabi akrila s tehniko airbrush, zaradi česar so nastala temačna in sugestivna dela. Biomehanoidi, ki združujejo organske in mehanske elemente, so postali Gigerjev zaščitni element.
Od airbrusha do oskarja
Sedemdeseta in osemdeseta leta so bila Gigerjevo zlato obdobje. V tem času je ustvaril nekaj neverjetno impresivnih in obsežnih del. S spretno uporabo airbrusha je ustvaril prostoročne kompozicije s prosojnostmi in prekrivanji, ki so postali sestavni del njegovih del.
Tudi morebitne napake je spremenil v pomembne elemente. Gigerjevo delo se je razvijalo med vizijami prihodnosti, na katere so vplivale okultne in distopične teme. Totemi v velikosti nebotičnika, izdelani iz človeških lobanj in integriranih vezij, deformirana biomehanska bitja in svetovi, v katerih prevladuje tanka prozorna koža: to je Gigerjev fascinanten in raznolik nabor del. Umetnik se opira na gotsko in secesijsko umetnost ter ustvarja čutna bitja, ki imajo kljub očitni razgradnji nekakšen erotični naboj. Njegova dela so odraz nadrealizma, ki svoje občinstvo zabava z bitji, v katerih se mešajo čista groza in skrivnostni gibi.
Svoja dela je podpisoval z zdaj že znanim psevdonimom in se podal na pot v simbolično in nadrealistično umetnost ter s svojimi stvaritvami izganjal nočne more. Giger se je najprej ukvarjal z ilustracijo in oblikovanjem, nato pa se je uveljavil v svetu filmskih posebnih učinkov. Vrhunec svoje kariere je dosegel leta 1980, ko je prejel oskarja za posebne učinke v filmu Ridleyja Scotta Osmi potnik. Takrat je dal življenje ksenomorfu, strašljivemu bitju, ki je postalo ikona znanstvenofantastičnega filma.
Videz ksenomorfa v filmu Osmi potnik Foto: on tmdb
Teme in simbolizem v umetnosti
Astralna groza Hansa Ruedija Gigerja je kompleksen vizualni prikaz, ki predstavlja potop v najtemnejša brezna človeške duše. S pomočjo zapletenih vizualnih labirintov umetnik gledalce popelje na potovanje, na katerem se odpirajo vrata nočnih mor v neraziskane razsežnosti. Giger na svojih nočnih potovanjih razkrije nekaj precej strašljivih bitij, pri katerih sta glavna čustva groza in tesnoba. V tem temačnem kraljestvu dobi človeštvo tujo obliko, za katero so značilni obrazi z zlobnim nasmehom, ki simbolizirajo proces pokvarjenosti.
Vloga ženske v umetnosti H. R. Gigerja Foto: heisabe on Pixabay
Temelj Gigerjevih vizij nočnih mor so Atomic children iz leta 1964, mutirana bitja, ki so se skrčila na človeško okostje. Ta bitja, ki so bila navdih za kultne ksenomorfe v seriji filmov Osmi potnik, predstavljajo proces genske mutacije in hibridizacije, ki vključuje vse oblike življenja.
Ženska se v Gigerjevem vesolju kaže kot falično bitje, ki združuje človeške, živalske in rastlinske vidike. V delih, kot sta Li I in Li II iz leta 1974, najdemo ženski obraz s kačo na čelu, ki jo obdajajo lasje v obliki repa, kar spominja na mitološka bitja, kot je babilonska Tiamat. Svet, ki si ga je zamislil Giger, je realnost prihodnosti, v kateri prevladujejo nočne more. Erotika v njegovih delih je prežeta z diaboličnim nasiljem, podobe pa izražajo hladno grozo in globoko osamljenost. Moško se pojavlja v faličnih oblikah in diaboličnih kozolcih, žensko pa utelešajo strašna, falična bitja, ki spominjajo na vampirje in zmaje.
Gigerjeva vloga v svetu umetnosti
Gigerjeva dela se poglobljajo v raziskovanje groze in lepote, okultizma in distopične prihodnosti. Vsak poteg čopiča ali bolje rečeno vsak brizg airbrusha kaže Gigerjevo tehnično spretnost in sposobnost izražanja nasprotujočih si čustev. Hans Ruedi Giger je močno vplival na sodobno umetnost in s svojim edinstvenim slogom, ki spodbuja razmišljanje, premikal meje. Njegova umetniška in filmska zapuščina dokazuje, da domišljija in ustvarjalnost nimata meja, tudi ko gre za grozljivke. Giger nam je pokazal povsem novo plat umetnosti in nas povabil, da skozi njegove oči raziskujemo temno in čudovito. Gigerjeva umetniška zapuščina še vedno navdihuje in vznemirja ter dokazuje, da je umetnost lahko tako moteča kot fascinantna, saj nam odpira okna v naše dojemanje estetike in temačnosti.
Gigerjev krik groze se odraža v njegovem nezamenljivem slogu s poudarjanjem sence nočnih mor, ki prebivajo v človeški duši. Njegova umetnost prikazuje smrtonosno grozo bitij, kot je Osmi potnik, ter tako grozo iz senc prenaša na svetlobo in jo prikazuje v novi luči. Njegova zapuščina presega okvire filma. Vpliv je imel na generacije umetnikov, glasbenikov, pisateljev in oblikovalcev. Njegove zunajzemeljske, vesoljske vizije so odprle povsem nov svet ustvarjalnih možnosti, zaradi česar je postal svetovna ikona v svetu umetnosti in oblikovanja.