Recimo, da ji je ime Katja. Ob prvem pozitivnem PAP brisu je imela le 29 let, a 27 let kasneje je sledil neverjetni šok. Diagnoza rak na materničnem vratu. Da, toliko časa, kar 27 let, je okužba tiho čakala v zasedi in udarila s polno močjo. To je bil trenutek, ki ga nikoli ne bo pozabila, čeprav se spominja predvsem občutkov šoka, zmede in skrbi za svoji dve hčerki. V trenutku, ko so ji zdravniki razkrili resnost njenega stanja, se je v njej prebudila notranja moč in neomajno zaupanje v medicino ter zdravnike.
V intervjuju z nami deli svojo zgodbo – o občutkih krivde, ker ni hodila na redne preglede, o brezpogojni ljubezni in podpori svoje družine, ter o pomembnosti pozitivnega pogleda na življenje. Njena izkušnja nas opominja na pomen preventivnih ukrepov, kot so redni ginekološki pregledi in cepljenje proti HPV, ter na moč, ki jo najdemo v sebi in ljudeh okoli nas, ko se soočamo z najhujšim.
Zdaj, ko je že več kot desetletje brez ponovitve bolezni, svoj čas posveča sebi, svoji družini in uživanju življenja. Njen optimizem in volja do življenja sta navdihujoča, njeno sporočilo ženskam in moškim, ki se soočajo z rakom ali razmišljajo o preventivi, pa je jasno: skrbite za svoje zdravje, zaupajte medicini in ne odlašajte s cepljenjem proti HPV.
Kako se spominjate trenutka, ko ste izvedeli diagnozo raka na materničnem vratu? Kakšni so bili vaši prvi občutki in misli?
Pred 12. leti sem bila urgentno sprejeta v bolnišnico zaradi bolečin v trebuhu, visoke vročine in izcedka. Takoj je bila postavljena diagnoza hudega vnetja v trebušni votlini in razširjen rak materničnega vratu. Ob srečanju z diagnozo rak, so moje misli v trenutku odtavale k mojima dvema hčerama. Ko danes razmišljam o tem, pravzaprav ne vem, kaj se je takrat dogajalo v moji glavi, kajti diagnozo sem sprejela kot nekakšno ”gripo”. Seveda bom ozdravela, saj verjamem v naše zelo dobre zdravnike in metode zdravljenja. Niti za trenutek nisem pomislila na najhujše.
Ali ste ob diagnozi občutili kakšno posebno krivdo ali obžalovanje? Če ja, kako ste se spopadali s temi občutki?
Ker nisem imela zdravstvenih težav, se zadnjih nekaj let nisem naročala na preglede (pa tudi vsa vabila sem očitno spregledala). To je edino, kar mi je povzročilo občutek krivde. In ta občutek me še dandanes vsake toliko »obišče«.
Kako je diagnoza vplivala na vaše odnose s prijatelji, družino in partnerjem? Kakšna je bila njihova reakcija, ko ste jim povedala za diagnozo?
Moja družina je za diagnozo izvedela istočasno kot jaz , ampak v hujši obliki. Bilo je ZELO ZELO hudo, predvsem za mojega partnerja. Je pa res, da naju je diagnoza še bolj povezala. Prav tako sem izredno hvaležna za prave prijatelje, kateri so mi ves čas stali ob strani.
Ste takrat, ko ste izvedeli diagnozo, pomislili na cepljenje proti HPV? Ali ste si kdaj očitali, da se niste cepili, čeprav ste imeli priložnost?
Takrat, ko sem jaz zbolela, se o cepljenju proti HPV žal še ni govorilo. Če pa bi bilo na voljo, bi se zagotovo cepila proti HPV.
Kakšne so bile najtežje posledice vašega boja z rakom na materničnem vratu za vaše fizično in čustveno zdravje?
Med zdravljenjem so bile moje fizične sposobnosti okrnjene, saj so mi terapije precej izčrpale telo. Glede čustvenega zdravja pa moram jasno povedati, da nisem imela nikakršnih problemov. Niti za trenutek nisem pomislila na smrt. Tukaj velja poudariti, da je v podpori imela veliko vlogo prav moja družina.
Kako se je vaše razmišljanje o življenju spremenilo po soočenju z rakom?
Po vsem skupaj se sedaj veliko bolj zavedam, kako vredno je ob sebi imeti pozitivne ljudi. Sedaj tudi lažje rečem »Ne«, pa čeprav je to včasih zelo težko narediti. Nehala sem se obremenjevati s tem, kaj bodo rekli drugi. Predvsem pa se imam veliko bolj rada in skrbim zase.
Kako je potekalo vaše zdravljenje? Kakšne so bile vaše izkušnje z vsemi terapijami?
Glede na stadij karcinoma FIGO III.B, sem imela radikalno radio kemoterapijo: 34 obsevanj, 5 kemoterapij in 2 brahiterapiji, vsaka po 24 ur. Zdravljenje je potekalo brez zapletov, tako da je terapija potekala v zaporedju, kar je zelo pomembno za ozdravitev. Terapije sem dobro prenašala, so me pa fizično izčrpale.
Kako pomembna je bila podpora vaših bližnjih v vašem procesu okrevanja? Ali so vam pomagali premagovati težave in če da, kako?
Resnično moram zelo poudariti, da je podpora družine eden izmed glavnih faktorjev pri okrevanju. Vsaki dan so me vozili v Ljubljano na obsevanja in kemoterapijo, pomagali pri hišnih opravilih, me spremljali na sprehodih v naravi, se veliko pogovarjali o različnih temah in še in še. Zlato družino imam.
Kakšne so bile največje lekcije, ki ste se jih naučili med bojem z rakom na materničnem vratu?
Največja lekcija je bila zagotovo ta, da je zdravje eno samo, zato moramo zanj skrbeti. Ženske ne smemo pozabiti redno hoditi na ginekološke preglede in se odzvati vabilu na odvzem brisa.
Ali menite, da bi se lahko vaša zgodba izognila s preventivnimi ukrepi, kot je redno obiskovanje ginekologa in cepljenje proti HPV?
Z rednih obiskovanjem ginekologa bi se najhujšemu delu zgodbe izognila. Cepljenja pa takrat še ni bilo. Verjamem pa, da bi cepljenje zelo pripomoglo. Zato apeliram na ljudi, ki imajo dandanes možnost cepljenja proti okužbi s HPV, naj se cepijo čimprej, da se ne bodo ukvarjali z zgodbami kot je moja. Zakaj bi še kdo živel mojo zgodbo, če mu / ji tega ni treba?
Kako so se vaše dnevne navade, miselni procesi in odnosi spremenili med zdravljenjem?
Moje dnevne navade med zdravljenjem se niso korenito spremenile. Za zajtrk sem uvedla kozarec soka rdeče pese, korenja in jabolka in nadaljevala z BUDWIG dieto, to je trajalo cela 3 leta. Ostalih obrokov nisem spreminjala, saj so bili že pred boleznijo kvalitetni, sveže kuhani doma. Veliko sem hodila na sprehode v naravo.
Ali ste med zdravljenjem našli kakšne načine za soočanje z morebitnim strahom, tesnobo sli stresom? Kako ste uspeli najti svoj notranji mir?
Med zdravljenjem se je v meni samo enkrat pojavil strah in to pred drugo brahiterapijo. Strah je bil tako močno prisoten, da me tisti dan nihče ni mogel prepričati, da ostanem v bolnici. Po večernem dolgem pogovoru z družino in prijatelji sem strah premagala in se drugo jutro odpravila na terapijo v Ljubljano. Zelo sem jim bila hvaležna za podporo, saj sem tako zaključila meni najtežji del terapije.
Kako gledate na prihodnost po zmagi nad rakom? Kakšni so vaši cilji in želje glede zdravja in življenja v prihodnosti?
Smatram, da sem velika borka. Zelo sem hvaležna za življenje, saj že 12 let živim brez ponovitve bolezni. Res je, da moje življenje ni več enako kot včasih, kvaliteta je nekoliko slabša.
Želim si biti zdrava še mnogo let, da bom použila čim lepše plati življenja z mojimi najdražjimi.
Kakšno sporočilo bi želeli posredovati drugim ženskam, ki se morda soočajo z diagnozo raka na materničnem vratu ali razmišljajo o cepljenju proti HPV? Kaj bi jim svetovali glede skrbi za svoje zdravje? Kaj bi svetovala ženskam, da se sploh ne bi nikdar soočale z predrakavim stanjem ali rakom samim? Kaj bi vi spremenila v svoji zgodbi?
Pozivam ženske, naj hodijo na redne ginekološke preglede in da se odzovejo vabilu na odvzem brisa. V primeru sprememb, pa naj se odzovejo vabilu na dodatno diagnostiko in se s tem izognejo kalvariji, ki sem jo sama prestala. Vesela sem napredka medicine in možnosti za ženske in moške, saj se z varnim cepivom proti okužbi s HPV lahko prepreči več vrst raka.
Kakšen je sedaj vaš vsakdan?
Ker sem upokojena, živim precej bolj umirjeno kot pred 12 leti. Jutra so moja: umirjen zajtrk, kavica, druženje z prijateljicami, sprehod v naravi, delo na vrtu in podobno. Kot babica pa sem rada z mojima malima sončkoma, vnukoma, katera me napolnita z energijo in takrat, kot vse babice, pozabim na vse tegobe.
Katjina zgodba je opomnik, kako pomembno je redno skrbeti za svoje zdravje. Njen boj z rakom materničnega vratu, ki je čakal kar 27 let, nas uči, da nikoli ne smemo zanemarjati preventivnih ukrepov. Ključnega pomena so redni ginekološki pregledi in pravočasno cepljenje proti HPV, ki lahko prepreči številne bolezni, vključno z rakom materničnega vratu.
Cepljenje proti HPV je varna in učinkovita zaščita pred to zahrbtno boleznijo in še ostalimi vrstami rakov. Poskrbite zase – obiščite svojega zdravnika, posvetujte se o možnostih cepljenja in redno hodite na ginekološke preglede. Zaupajte medicini in bodite proaktivni pri skrbi za svoje zdravje, kajti preventiva je najboljša obramba proti raku.
