Program Mednarodne mature (IB Diploma Programme) v Sloveniji ponujajo Gimnazija Bežigrad, II. gimnazija Maribor, Gimnazija Kranj in Gimnazija Novo mesto. Ker gre za mednarodni program, ki je priznan tudi na tujih univerzah, lahko po končani srednji šoli odpre številna vrata za nadaljnje izobraževanje.
Pa je ta program, ki obsega zadnja dva letnika srednješolskega izobraževanja, res namenjen le tistim, ki jih mika tujina? Preberi si, katera dejstva o Mednarodni maturi držijo in kaj so le miti. Tako se boš lažje odločil, če je Mednarodna matura prava izbira zate!
- Preberi tudi Kaj je Mednarodna matura.
Mednarodna matura je zelo zahteven program – MIT in RESNICA
V Sloveniji velja prepričanje, da je program Mednarodne mature namenjen najuspešnejšim in ambicioznim srednješolcem ter je v primerjavi s splošno maturo precej zahtevnejši. V resnici gre za mednarodni program, ki ga po svetu izvajajo številne srednje šole v državah z zelo različnimi učnimi standardi. Kot slovenski srednješolec boš tako v resnici v precej dobrem izhodiščnem položaju. Naloge na maturi so zares težje kot na slovenski maturi, a se nanje pripravljaš dve leti (že v tretjem letniku se intenzivno ukvarjaš zgolj s predmeti, ki jih imaš na maturi).
Kriteriji za ocene na maturi pa niso znani v naprej, ampak sledijo Gaussovi porazdelitvi rezultatov: torej najboljših x odstotkov dijakov pri posameznem predmetu prejme najboljšo oceno, naslednjih y odstotkov nižjo oceno in tako dalje (Gaussova porazdelitev je narejena na celotno populacijo dijakov v posamezni časovni coni, ki piše isti izpit na maturi). Slovenski dijaki tako običajno pišejo precej nad povprečjem svetovne populacije, zato dobijo tudi zelo dobre ocene.
Skrb, da je matura pretežka, je torej odveč. Dejstvo, da je program v Sloveniji namenjen nadpovprečnim dijakom, pa vendarle nekoliko drži. Ker v Sloveniji program ponuja le nekaj gimnazij z omejenim številom mest, te pred začetkom programa čaka selekcijski postopek, kjer izberejo najboljše kandidate.
Pred začetkom programa moraš vedeti, kaj in kam želiš študirati – MIT
Na predstavitvi programa pogosto kar strašijo z dejstvom, da moraš točno vedeti, kaj in na kateri univerzi želiš študirati. Razlog: že v 2. letniku si moraš izbrati šest predmetov, ki jih boš imel na predmetniku. Res je dobro, da veš, kaj te najbolj zanima, in preveriš, če obstajajo kakšni formalni pogoji za vpis (na primer vsaj dva naravoslovna predmeta, tuji jezik ali pa določen predmet na višjem nivoju).
A v resnici, skoraj nihče v 2. letniku še ne ve, kaj bo študiral. Številni ravno v zadnjih dveh letnikih spremenijo svojo odločitev ali izmed nekaj mogočih študijskih programov izberejo najljubšega. Moj nasvet: na intervjuju (ki je del sprejemnega postopka za program Mednarodne mature) povej, kaj bi trenutno izbral, če bi bil v četrtem letniku. Dejstvo, da v resnici še nisi povsem prepričan v svojo izbiro, pa zadrži zase in se tekom programa prepričaj, če je izbira prava.
Mednarodna matura je za dijake, ki se odpravljajo na študij v tujino – MIT
Dejstvo, da je program mednarodno priznan, še ne pomeni, da po opravljeni Mednarodni maturi ne moreš študirati v Sloveniji. V bistvu večina dijakov Mednarodne mature ostane doma. Je pa res, da se kljub vsemu dijaki Mednarodne mature pogosteje odločijo za študij v tujini. Velja pa tudi obratno: četudi se odločiš za splošno maturo, ti vrata v tujino še zdaleč niso zaprta.
Le morda so nekateri postopki nekoliko težji, pogosto moraš opraviti izpit, s katerim izkažeš znanje angleščine ali kaj podobnega. Za program Mednarodne mature se torej ne odločaj na podlagi tega, kje boš študiral. Poglej si značilnosti programa, strukturo, predmetnik in celoten sistem ter premisli, kaj ti bolj odgovarja. Če bi se na primer rad posvetil specifičnim predmetom (jih imel na urniku kar pet ur na teden), je Mednarodna matura lahko prava izbira.
Na Mednarodni maturi je vse v angleščini – MIT in RESNICA
Program Mednarodne mature se načeloma izvaja v angleščini. To pomeni, da so tudi izpiti na maturi v angleškem jeziku. Pri tem ni izjeme: tudi tvoji odgovori na maturi morajo biti v angleščini, saj jih bodo popravljali ocenjevalci iz tujine, ki slovenščine ne razumejo. Ker te še vedno poučujejo slovenski profesorji, pa ni rečeno, da bodo govorili le angleško. Vsak profesor namreč najde svoj stil, ki mu najbolj odgovarja.
Nekateri predavajo striktno v angleščini, drugi pri razlagi posežejo tudi po slovenščini. Običajno je tako, da so njihove prezentacije in zapiski v angleščini (tako se tudi bolje seznaniš s terminologijo), nove izraze in zapletene koncepte pa razložijo tudi v slovenščini. Načeloma pa se na jezik zares hitro navadiš in nikomur ne predstavlja ovire. Pri izpitih (nejezikovnih) se tudi razume, da angleščina ni tvoj prvi jezik: ne pričakuje se zelo visok nivo izražanja, ampak predvsem razumevanje predmeta. No, in seveda ne pozabi, da se pri slovenščini še vedno govori slovensko 😉.
